predrok Flashcards
(83 cards)
Javna radiotelevizija
Javna radiotelevizija (npr. BBC, RTV Slovenija) je medijski servis, ki deluje v javnem interesu. Njen cilj je zagotavljati kakovostne in nepristranske informacije, izobraževalne in kulturne vsebine ter razvedrilo.
Ne obstaja ena sama univerzalno sprejeta teorija, ki bi popolnoma opredelila, kaj točno je javni televizijski servis in kako naj deluje. Različne države imajo različne modele financiranja in upravljanja. Nekateri poudarjajo neodvisnost od politike in komercialnih interesov, drugi vidijo javni servis kot instrument države ali kot konkurenco zasebnim medijem.
John Reith
John Reith je bil prvi generalni direktor BBC (od 1927 do 1938) in je oblikoval temeljna načela javne radiotelevizije. Njegov pristop je bil znan kot “Reithov model”, ki temelji na treh ključnih načelih:
Obveščati (informirati javnost z verodostojnimi in nepristranskimi novicami)
Izobraževati (nuditi vsebine, ki prispevajo k splošni izobrazbi in kulturi)
Razvedriti (ponujati kakovostno zabavo brez pretiranega komercialnega vpliva)
Kriza institucije
Javne radiotelevizije se danes soočajo s številnimi izzivi:
- Finančni pritiski: Zmanjšanje proračunov in nezanesljivo financiranje zaradi političnih odločitev ali zmanjšanja prihodkov iz oglaševanja.
- Politizacija: Vpliv vlade ali političnih strank na uredniško politiko.
- Konkurenčnost: Vzpon digitalnih platform, zasebnih medijev in pretočnih storitev (npr. Netflix, YouTube) zmanjšuje gledanost tradicionalne javne radiotelevizije.
- Zaupanje javnosti: Kritike zaradi pristranskosti, pomanjkanja raznolikosti ali neustreznega prilagajanja potrebam mlajših občinstev.
3 osnovne funkcije RTV:
kulturna institucija
politična institucija
družbena institucija
Dualni televizijski sistem
-soobstoj dveh različnih modelov televizijskih ustanov v določenem medijskem okolju: javni radiotelevizijski servisi in komercialne televizije.
-ta sistem je pogost v Evropi, kjer se javne RTV razvijajo v skladu z idejo javnega servisa (interesa), medtem ko komercialne televizije sledijo tržnim interesom (za dobiček)
Javni RTV servis vs. komercialna televizija
JAVNI RTV SERVIS:
-neprofitna organizacija, ki deluje v interesu javnosti
-informira, izobražuje, zabava
-finančno podprti z prispevki, oglaševanjem, Financiranje je pogosto zakonsko urejeno, da se zagotovi stabilnost in neodvisnost.
-RTV Slovenija, BBC
KOMERCIALNA TELEVIZIJA:
-profitna organizacija, ki deluje na podlagi tržnih zakonitosti
-glavna naloga: ustvarjanje dobička, predvsem preko oglaševanja
-čim večja gledanost
POP TV, Kanal A, Planet TV, CNN, Fox News
PATERNALISTIČNA PERCEPCIJA
-izhaja iz razsvetljenskega prepričanja o vlogi medijev kot orodja za izobraževanje, izboljšanje in osveščanje javnosti
-razsvetljenski misleci poudarjali potrebo po zagotavljanju dostopa do znanja in kulture kot temeljnega stebra demokracije
-javna RTV je dojemana kot učitelj/avtoriteta, ki ve kaj je najboljše za javnost
-javni servis mora prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju družbene zavesti, tudi če javnost sama tega ne zahteva
-poudarek na informativnih, kulturnih in izobraževalnih vsebinah
javna RTV v Evropi:
Odstopanje od običajnega modela kapitalistične produkcije:
Odstopranje je tega modela je posledica::
1. OMEJITVE FREKVENC
-v času razvoja RTV so bile frekvence za oddajanje radijskih in tv signalov omejen vir, kar je zahtevalo njihovo regulacijo, zaradi omejenega števila frekvenc je država vzpostavila nadzor nad njimi
-regulacija frekvenc je omogočila, da so vsebine služile javnosti, ne zgolj tržnim interesom. To je bil temelj za razvoj javne RTV kot storitve, ki je dostopna vsem državljanom
- KONVERGENCA JAVNEGA DOBRA IN JAVNEGA SERVISA
-medijske vsebine imajo lastnosti javnega dobrega-so neekskluzivne (dostopne vsem) in neizčrpne (poraba ene osebe ne zmanjša dostopnosti za druge)
-kapitalistični model tega ne upošteva, saj je usmerjen v tržno ekskluzivnost in prodajo
-javni servis: inf, izobr, kult - IZKUŠNJA PROPAGANDE 2. SV. VOJNE
-med drugo svetovno vojno je postalo jasno kako močno lahko mediji oblikujejo javno mnenje in služijo političnim ciljem
-po vojni mnoge evropske države uvedle javne RTV kot način za preprečevanje zlorabe medijev v propagandne namene - ZARADI DRŽAVNE INTERVENCIJE RTV POLITIZIRANA
-ker so države prevzele nadzor nad frekvencami in financiranjem javnih RTV servisov je bil politični vpliv neizogiben
-vlade pogosto izkoriščajo javno RTV za krepitev svojega vpliva in manipulacijo javnega mnenja
Evropska RTV
Javne radiotelevizije (RTV) so še vedno ključni akterji na evropskem medijskem trgu, kljub vse večji konkurenci zasebnih ponudnikov in spletnih platform.
Javne RTV so se morale prilagoditi komercializaciji in digitalnim spremembam, saj se trg vedno bolj seli na splet.
Javne RTV so se morale prilagoditi komercializaciji in digitalnim spremembam, saj se trg vedno bolj seli na splet.
Komercializacija
Številni javni servisi (npr. RTVE, RAI) so začeli delno uporabljati oglaševanje kot dodaten vir financiranja.
Pritiski po zmanjšanju javnega financiranja so vodili v iskanje novih tržnih strategij.
Pojavlja se boj za gledanost, kar vodi v vključevanje popularnih vsebin, ki so bile prej domena komercialnih medijev.
Uporaba novih tehnologij
Streaming platforme (BBC iPlayer, ZDF Mediathek, RTV 365) omogočajo ogled vsebin na zahtevo.
Vključevanje v družbena omrežja (YouTube, Instagram, TikTok) za doseganje mlajše publike.
Razvoj podcastov in digitalnih vsebin za prilagoditev novim načinom konzumiranja medijev.
Eksperimentiranje z umetno inteligenco in personalizacijo vsebin.
-komercialnost in kultura, komercialni želijo le privabiti čim več občinstva, javni pa želijo ohraniti kulturo, izobraževanje. Pojavlja se tveganje da bi te teme bile pozabljene. EU pa spodbuja raznolikost in ohranjanje kulturne dediščine
Eden izmed glavnih izzivov javnih RTV je uravnoteženje med komercialnostjo in kulturno funkcijo.
Tveganja komercializacije
Povečano zanašanje na tržne modele lahko ogrozi neodvisnost in kakovost vsebin.
Pritisk za večjo gledanost lahko vodi v tabloidizacijo in senzacionalizem.
Manj sredstev za niche vsebine (dokumentarci, umetnost, manjše jezikovne skupnosti).
Ohranjanje kulturne vloge
Javni RTV še vedno igra ključno vlogo pri ohranjanju nacionalne identitete, jezika in kulturne dediščine.
Financira manj komercialno privlačne vsebine (gledališče, umetniški filmi, izobraževalne oddaje).
Sodeluje s filmsko in kulturno industrijo ter podpira domačo produkcijo.
Financiranje
-oglaševanje in subvencije- nestabilna vira
-naročnina- bolj stabilen in predvidljiv vir, vendar od ponudnika storitev ne zahteva, da upošteva želje občinstva
1. Oglaševanje in subvencije – nestabilna vira
🔹 Oglaševanje
- Nekateri javni servisi (npr. RTVE, RAI, ARD) delno ali v celoti uporabljajo oglaševanje, da dopolnijo proračun.
- Nestabilen vir, saj prihodki nihajo glede na ekonomsko situacijo in konkurenčnost oglaševalskega trga.
- Prevelika odvisnost od oglaševanja lahko vodi v komercializacijo in prilagajanje vsebin množičnemu okusu, kar je v nasprotju z javno funkcijo RTV.
🔹 Državne subvencije
- Vlade lahko financirajo javne RTV servise prek proračunskih sredstev.
- Politično tveganje – oblast lahko vpliva na vsebine z zmanjšanjem financiranja ali pritiski na uredništvo.
- Nestabilnost: v času gospodarskih kriz so lahko subvencije zmanjšane.
2. RTV-pristojbina – stabilen in predvidljiv vir
🔹 Kaj je RTV-pristojbina?
- Redno plačilo gospodinjstev za dostop do javne RTV, ne glede na to, koliko jo dejansko uporabljajo.
- Višina pristojbine je običajno določena z zakonodajo in se lahko spreminja (npr. v Nemčiji je to mesečni prispevek na gospodinjstvo, v Veliki Britaniji “licence fee” BBC).
🔹 Prednosti
✅ Stabilnost in predvidljivost – RTV ve, koliko sredstev bo imela na voljo.
✅ Neodvisnost od trga – ni potrebe po tekmovanju z zasebnimi mediji za oglaševalski denar.
✅ Manjši politični vpliv, če je pristojbina določena neodvisno od vlade.
🔹 Slabosti
❌ Ne upošteva neposrednih želja občinstva – ljudje plačujejo, ne glede na to, ali uporabljajo RTV vsebine.
❌ Družbena nepriljubljenost – ljudje jo lahko dojemajo kot “prisilen davek”.
❌ Težave pri zbiranju – v nekaterih državah (npr. na Madžarskem) so pristojbino ukinili, ker je bilo pobiranje neučinkovito.
Odgovornost
Poslanstvo teh medijev je sestavljeno iz treh glavnih elementov, ki morajo biti upoštevani v programski ponudbi.
1. Kulturno pedagoška logika
- Poudarek na izobraževanju in kulturi: Javni RTV servisi morajo poskrbeti za bogatenje kulturnega življenja in izobraževanje občinstva. To vključuje zagotavljanje kakovostnih kulturnih vsebin, umetniških programov, dokumentarcev, filmov ter vsebin, ki omogočajo osebno in intelektualno rast.
- Raznolike vsebine: S programi, ki spodbujajo kulturno razumevanje in ustvarjalnost, javni RTV servisi pomagajo v ustvarjanju kulturne identitete in ohranjanju kulturne dediščine.
- Dostopnost vsebin: Poudarek je tudi na dostopnosti in raznolikosti, da se omogoči širok dostop do kulturnih vsebin različnih skupin in interesov.
2. Položaj v civilni družbi
- Neodvisnost in kritična funkcija: Javni RTV servisi naj bi igrali ključno vlogo v demokraciji, tako da omogočajo neodvisno obveščanje in kritično refleksijo družbenih vprašanj. To vključuje zagotavljanje pluralnosti mnenj in zagotavljanje informacij, ki niso podvržena tržnim ali političnim pritiskom.
- Civilna družba: Javni RTV servisi so nosilci odgovornosti za spodbujanje demokratičnega dialoga in razprave v civilni družbi. Povezujejo različne skupine in omogočajo vključevanje različnih perspektiv v družbeno debato.
- Spodbujanje družbenega soglasja in povezanosti: Javni mediji imajo nalogo spodbujati družbeno kohezijo in integracijo različnih segmentov družbe. To pomeni, da mora biti njihova programska ponudba zasnovana tako, da povezuje ljudi in gradi skupni občutek pripadnosti ter socialne povezanosti.
- Socialna odgovornost: Javni RTV servisi morajo prispevati k socialni vključenosti, zmanjševanju socialnih razlik in zagotavljanju enakopravnega dostopa do informacij in vsebin za vse skupine v družbi.
Upoštevanje teh elementov v programski ponudbi
- Programska odgovornost pomeni, da morajo javni RTV servisi vključevati vse zgoraj omenjene elemente v svojo programsko shemo. To pomeni, da morajo programski sklopi vsebovati:
- Izobraževalne in kulturne vsebine, ki spodbujajo intelektualno in kulturno rast.
- Kritične in objektivne informacije, ki so potrebne za demokratično odločanje in oblikovanje mnenj.
- Vsebine, ki spodbujajo družbeno povezanost in enakopravnost, ter odpravljajo socialne in kulturne vrzeli.
Javni RTV servisi tako niso zgolj mediji, temveč tudi nosilci odgovornosti za celostno spodbujanje družbene odgovornosti, kulture, izobraževanja in socialne kohezije v družbi.
Osnovni principi, Praga, 1994, Svet Evrope
Osnovni principi javne radiotelevizije po Pragi, 1994, Svet Evrope so temeljni smernici, ki zagotavljajo odgovorno, neodvisno in pluralistično delovanje javnih medijev. Vsak izmed teh principov ima pomembno vlogo pri oblikovanju in zagotavljanju visokih standardov za izvajanje javnih medijskih nalog.
1. Geografska univerzalnost in univerzalnost dostopa
- Zagotavljanje dostopa za vse državljane: Javni RTV servisi morajo biti dostopni vsem ljudem v državi, ne glede na njihov geografski položaj, socialni status ali tehnološke zmožnosti. Programi in vsebine naj bodo dostopne širokemu krogu uporabnikov, bodisi prek televizije, radia ali spletnih platform.
2. Zastopanost vseh interesov in okusov
- Pluralnost in raznolikost vsebin: Javni mediji morajo zagotavljati vsebine, ki odražajo raznolike interese, potrebe in okuse vseh skupin v družbi, vključno z različnimi kulturnimi, jezikovnimi in političnimi skupinami. Programi naj spodbujajo pluralizem mnenj in ne promovirajo enostranskih pogledov.
3. Plačevanje po načelu enakosti
- Enakopravno financiranje: Javni RTV servisi morajo zagotavljati, da so sredstva za njihovo delovanje pridobljena na način, ki je pošten in enak za vse uporabnike. To vključuje ustrezno porazdelitev finančnih bremen (npr. z RTV-pristojbino), kjer vsak uporabnik prispeva k financiranju na enak način, ne glede na svojo uporabo RTV storitev.
4. Nepristranskost oz. neodvisnost
- Neodvisnost vsebin: Javni mediji morajo delovati brez zunanjih političnih, komercialnih ali drugih vplivov, ki bi lahko oblikovali ali zmanipulirali vsebine. Nepristranskost pomeni zagotavljanje poštenega poročanja in uravnoteženih mnenj, brez pristranskosti ali politične agende.
5. Izobraževanje javnosti
- Vloga izobraževalnih vsebin: Javni RTV servisi imajo pomembno nalogo, da zagotavljajo informacije, ki spodbujajo izobraževanje in izboljšanje splošne razgledanosti javnosti. To vključuje programiranje, ki je informativno, izobraževalno in kulturno bogato, s ciljem dviga splošnega znanja in kritičnega razmišljanja med gledalci in poslušalci.
6. Posebna skrb za manjšine
- Vključenost vseh skupin: Javni mediji morajo skrbeti za dostopnost in zastopanost manjšinskih skupin, bodisi etničnih, jezikovnih ali kulturnih manjšin, v programih. Pomembno je, da so te skupine slišane in vključene v družbeno debato.
7. Spodbujanje konkurenčnosti pri kakovosti
- Kakovost vsebin: Javni RTV servisi morajo spodbujati kakovost in inovativnost v svojih vsebinah. To pomeni, da morajo tekmovati na področju ustvarjanja visokokakovostnih programov, ki izstopajo zaradi svoje vsebine, produkcije in ustvarjalnosti, ne le zaradi količine.
8. Usmerjanje k liberalizaciji in ne omejevanju programskih producentov
- Prožnost in inovacije: Javni RTV servisi naj ne omejujejo proste konkurence v produkciji programov. Spodbujati je treba kreativnost, inovativnost in sodelovanje z zunanjimi producenti, s čimer se povečuje raznolikost vsebin in omogoča širša ustvarjalna svoboda.
9. Služenje interesom javnosti
- Servis javnemu interesu: Ključna naloga javnih RTV servisov je, da delujejo v interesu javnosti in da programi odražajo zainteresiranost, potrebe in vrednote širših družbenih skupin, ne pa specifičnih interesov posameznikov ali komercialnih subjektov. To vključuje spodbujanje socialne odgovornosti in skupnih vrednot.
Zaključek
Svet Evrope je v svojih priporočilih iz Prage 1994 opredelil temelje za oblikovanje javnih RTV servisov, ki morajo biti odgovorni do vseh državljanov in skrbiti za pluralnost, neodvisnost, izobraževanje ter vključevanje manjšin in raznolikih interesov. Javni RTV servisi naj ne služijo zgolj komercialnim ali političnim interesom, temveč interesu širše družbe.
„Tehnična“ definicija PSB
Javni servis (PSB) je medijska institucija, ki zagotavlja dostop javnosti do množičnih komunikacijskih kanalov, služi javnemu interesu in oblikuje, odpira in vzdržuje prostor za javne razprave.
principi PSB
univerzalnost dostopa,
enake možnosti za vse državljane ne glede na njihovo materialno pozicijo,
različnost vsebin,
odprt prostor za javne debate,
odgovornost do javnosti.
Prihodnost PSB (M. Tracey, 1998)
Prihodnost javnega radiotelevizijskega servisa (PSB) po M. Tracey, 1998 osvetljuje pomembne izzive in spremembe, ki jih bodo javni mediji morali sprejeti v prihodnosti. Tracey je predvidel več ključnih trendov, ki vplivajo na delovanje in prihodnost PSB:
1. Konkurenca za potencialno občinstvo in finančna sredstva bo ostrejša
- Konkurenčnost na medijskem trgu bo postajala vse bolj intenzivna. Povečana konkurenca med različnimi medijskimi platformami (npr. kabelskimi in satelitskimi televizijami, spletnimi platformami in socialnimi mediji) pomeni, da bo javnim RTV servisom težje pritegniti in obdržati občinstvo.
- Poleg tega se bo konkurenca za finančna sredstva stopnjevala, saj bodo javni mediji tekmovali z komercialnimi subjekti, ki ponujajo vsebine in storitve po privlačnih cenah.
2. Izpolnjevanje želja občinstva in ne potreb
- Namesto da bi javni mediji izpolnjevali potrebe družbe (npr. izobraževanje, informiranje in kulturna obogatitev), bodo vedno bolj usmerjeni v izpolnjevanje želja občinstva, ki jih bo določala predvsem tržna logika.
- Ta premik bo lahko povzročil, da bodo javni mediji začeli ponujati vsebine, ki so bolj prilagojene trenutnim trendom in željam občinstva, kot pa vsebine, ki bi služile širšim družbenim potrebam in izobraževalnim ciljem.
3. Komercialni viri in neposredno plačevanje programov bodo postali glavni viri financiranja
- Komercialni viri financiranja (oglaševanje, sponzorstva) ter neposredno plačevanje programov (npr. naročnine ali plačljive vsebine) bodo postali glavni viri financiranja za javne medije. To bi lahko zmanjšalo njihovo neodvisnost in poudarilo komercialne interese, ki ne nujno ustrezajo javnemu interesu.
- S tem se lahko poveča tveganje, da bodo javni RTV servisi postali preveč tržno usmerjeni, kar bo vplivalo na kakovost in raznolikost njihovih vsebin.
4. Zaradi razvoja komunikacijskih tehnologij bodo države vse manj sposobne regulacije
- Razvoj novih komunikacijskih tehnologij (internet, digitalizacija, mobilne platforme) bo zmanjšal vpliv državne regulacije nad medijskim sektorjem. Države bodo imele manj nadzora nad tem, kaj se predvaja in kako se vsebine dostavljajo občinstvu, saj bodo nove tehnologije omogočile globalni dostop do vsebin.
- To bo povzročilo večjo decentralizacijo medijskega prostora, kjer bo težje vzdrževati standardizacijo in kvalitetno regulacijo.
5. Informativne in izobraževalne vsebine vse manj občinstva
- Zaradi vpliva komercialnih medijev in tržnih zahtev bo manjše povpraševanje po informativnih in izobraževalnih vsebinah. Občinstvo bo vse bolj privlačeno z lahkotnimi zabavnimi vsebinami, ki so pogosto manj zahtevne in bolj prilagojene trenutnim trendom.
- To pomeni, da bodo javni RTV servisi imeli težave pri zagotavljanju svoje tradicionalne vloge izobraževalnih in informativnih medijev, kar bi lahko zmanjšalo njihov družbeni vpliv.
6. Trg ustvarja nove oblike kulturnih praks
- Tržno usmerjeni mediji bodo ustvarjali nove oblike kulturnih praks, ki bodo temeljile na komercialnih interesih in trendih. To vključuje večji poudarek na potrošniških vsebinah, medijski zabavi in družbenih medijih.
- Novi medijski ekosistemi bodo spodbujali novi kulturni pristopi, ki bodo bolj povezani s trenutnimi tržnimi potrebami in potrošniškimi trendi, namesto s širšimi kulturnimi in izobraževalnimi cilji.
Zaključek:
Prihodnost javnih radiotelevizijskih servisov (PSB) bo v veliki meri odvisna od njihovega prilagajanja novim tehnologijam, komercializaciji in spremembam v potrebah občinstva. Medtem ko bo konkurenca na trgu in komercialni pritiski naraščali, bodo morali javni mediji najti ravnovesje med tržnimi zahtevami in javnim interesom, da ohranijo svojo vlogo v družbi kot odgovoren, pluralen in izobraževalen medij.
Najpomembnejši dejavniki vpliva v zadnji dekadi:
Najpomembnejši dejavniki vpliva na javno radiotelevizijo v zadnji dekadi:
1. Uveljavljanje novih tehnologij
- Digitalizacija in internet: Razvoj novih tehnologij je dramatično spremenil medijsko krajino. Digitalna televizija, internetne platforme in mobilni mediji so odprli nove možnosti za dostop do vsebin. To pomeni, da javni RTV servisi ne tekmujejo samo z drugimi tradicionalnimi mediji, temveč tudi z spletnimi storitvami in novimi oblikami medijev (kot so socialni mediji, podcasti, video na zahtevo itd.).
- Povečana dostopnost vsebin: Na voljo so nove oblike dostopa do vsebin, kot so streaming platforme, ki so povzročile spremembo v načinu porabe medijskih vsebin. Javni mediji so morali prilagoditi svoje storitve, da ostanejo konkurenčni in relevantni.
- Tehnična inovacija: Javni RTV servisi so morali vlagati v nove tehnologije za izboljšanje kakovosti prenosa (npr. 4K, HDR) ter interaktivne funkcionalnosti (aplikacije, mobilne storitve), da bi ostali v koraku z napredkom in potrebami uporabnikov.
2. Politični in ekonomski dejavniki
- Politični vpliv: Javni RTV servisi so pogosto podvrženi političnim pritiskom, saj so financirani iz javnih sredstev in morajo odgovarjati različnim vladnim regulativam. Politična neodvisnost javnih medijev je lahko ogrožena, zlasti v državah, kjer obstajajo poskusi politične instrumentalizacije medijev.
- Ekonomska kriza: Ekonomski dejavniki, kot so finančne krize, so vplivali na sposobnost javnih RTV servisov, da vzdržujejo visoko kakovost programov. Zaradi zategovanja proračunov so mnogi javni mediji primorani zmanjšati stroške, kar je pogosto vplivalo na kakovost in obseg vsebin.
- Povečana konkurenca: Komercialni mediji in digitalne platforme so ustvarili večjo konkurenco za oglaševalske proračune. To je vplivalo na financiranje javnih medijev, saj so se morali spoprijeti s zmanjšanjem prihodkov in povečano konkurenco za oglaševalska sredstva.
3. Kulturni dejavniki
- Sprememba v kulturnih potrebah in željah: S pojavom globalizacije in digitalizacije so se kulturne preference občinstva spreminjale. Mladih občinstvov je vse manj zanimalo tradicionalno televizijsko gledanje, raje so se odločali za on-demand vsebine in internetske platforme. To je izzvalo potrebo po prilagoditvi programskih shem, da bi zadostili novim kulturnim normam in interesom.
- Kulturna pluralnost: Z večjo mednarodno povezanostjo so se kulturne prakse in vrednote razširile, kar pomeni, da so morali javni RTV servisi začeti zagotavljati raznolike kulturne vsebine, ki odražajo različne skupine znotraj družbe, vključno z manjšinami, etničnimi skupinami in različnimi kulturnimi identitetami.
- Vpliv socialnih medijev: Socialni mediji so postali pomemben kulturni dejavnik, saj so občinstvu omogočili večjo interakcijo z vsebinami in izmenjavo mnenj. Javni mediji so se morali prilagoditi tem spremembam in začeti integrirati socialne medije v svoje vsebine (npr. vključevanje komentarjev, interaktivnih funkcij).
Zaključek:
Javna radiotelevizija v zadnji dekadi doživlja velike spremembe zaradi vpliva novih tehnologij, političnih in ekonomskih dejavnikov ter kulturnih premikov. Vse to pritiska na javne medije, da se prilagodijo novim razmeram, hkrati pa ohranijo svojo vlogo v družbi kot neodvisni, pluralni in izobraževalni mediji, ki služijo širšim javnim interesom.
DILEME RTV
Konkurenca
Financiranje
Restrukturiranje in reorganizacija
Radiotelevizije morajo zadovoljevati:
potrebe javnosti (informirati in zabavati),
potrebe lastnikov (dobiček) in
oglaševalcev (dostop).
Oblike medijskih sistemov
Centralizirani medijski sistemi
Medijski sistem v tranziciji
Odprti in pluralističen medijski sistem
Centralizirani medijski sistemi
Državni monopol medijev: Država nadzoruje večino ali vse medije (televizija, radio, tisk, spletne platforme), Alternativni in neodvisni mediji so omejeni ali prepovedani, vsebina medijev pogosto usmerjena v podporo vladi
Finančni nadzor
Administrativni nadzor: Stroge licence in dovoljenja za delovanje medijev, država odloča ustanovitelje medijev in njihovo upravljanje
Pre-izdaja za politično cenzuro (vodi k lastni cenzuri): medijske vsebine morajo biti odobrene pred objavo–novinarji in uredniki se zato pogosto zaradi strahu pred sankcijami sami cenzurirajo
Zakoni, ki omejujejo kritično novinarstvo: Strogi zakoni proti “razžalitvi države”, kritiziranju države, novinarji se soočajo z zapornimi kaznimi ali drugimi sankcijami za kritično poročanje
Ovire za mednarodni pretok informacij: omejen dostop do tujih medijev in informacij, blokiranje spletnih strani in družbenih omrežij, spremljanje in filtriranje spletnih vsebin, pogosto pod pretvezo zaščite državne stabilnosti.
Tak sistem vodi k informacijski izolaciji, manipulaciji javnega mnenja in pomanjkanju demokratičnega nadzora nad oblastjo.
Medijski sistem v tranziciji
Medijski sistemi v tranziciji so tisti, ki se preoblikujejo iz enega modela v drugega – najpogosteje iz centraliziranega in državnega v pluralistični in odprti sistem.
Deregulacija medijskega sistema: Odstranitev državnega nadzora, Povečanje konkurence, Ukinitev cenzure
re-regulacija: Vzpostavitev novih pravil
prva regulacija ne zasebnih in komercialnih medijev ter tistih področij, ki so bila do tedaj ne regulirana.
Osrednje značilnosti odprtih in pluralističnih medijskih sistemov
Svoboda govora in izražanja
Anti-monopolni zakoni v množičnih medijih: Preprečevanje koncentracije lastništva medijev v rokah peščice vplivnih posameznikov ali korporacij, Spodbujanje konkurenčnega medijskega okolja
Institucionalna avtonomija medija (finančen nadzor): Mediji delujejo neodvisno od državne oblasti ali političnih strank, Javna sredstva za medije se dodeljujejo na transparenten način, brez političnih vplivov.
Medijska funkcija: izražanje široke palete mnenj v družbi
watchdog funkcija- nadzornik oblasti, omogočajo dostop do zanesljivih informacij
Razširjena definicija PBS in obveznosti medija: informativna, izobraževalna in kulturna vloga, profesionalni in etični standardi poročanja
Javne institucije za izvajanje pravice do komuniciranja
Osrednje strukture v Zahodni Evropi glede na obliko nadzora:
- Unitarni javni sistem (formalna oblika nadzora, ki je izvajan v javnem interesu; preko organa z dol. mandatom; nekomercialni prihodek)
-cilj: zagotavljanje kakovostne vsebine, ki ni podvržena tržnim pritiskom.
-BBC (VB), FR - Pluralistični javni sistemi
- Pluralizem je administrativne narave, kar pomeni, da je organizacija medijev vezana na jezikovne, socialne, politične in verske razlike v državi.
- Sistem omogoča več javnih servisov, ki predstavljajo različne interese v družbi.
- Švica (SRG SSR) – javni servis v štirih jezikih (nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina).
- Belgija (VRT, RTBF) – različni javni servisi za flamsko in francosko govoreče prebivalstvo. - Mešanica javno-privatnih sistemov
- Sočasno delovanje javnih in zasebnih medijskih organizacij.
- Javni mediji pogosto tekmujejo s komercialnimi mediji za gledanost in oglaševalske prihodke.
- Italija (RAI) – javni servis, ki delno pridobiva sredstva iz oglaševanja.
- Španija (RTVE) – sistem s kombiniranim financiranjem.
Audiovizualna regulacija v Evropi
Televizija brez meja,
Amsterdamski protokol,
Konferenca v Birminghamu