predrok Flashcards

Question

Televizija brez meja

Answer 1

Prva zakonodaja EU o medijski regulaciji Oblikovala legalni okvir, ki omogoča radiotelevizijam dostop do velikega evropskega trga glavni cilj: prosti pretok televizijskih vsebin med državami EU ter spodbujati evropsko produkcijo

Answer 2

Nacionalne vlade morajo same določati financiranje in definicijo javnega servisa (1997)

Answer 3

Izpostavila, da mora obstajati različna regulacija za infrastrukturo in za vsebino.

Answer 4

1. Neusklajenost med EU in Svetom Evrope 🔹 EU – osredotoča se na gospodarske vidike, kot so prost pretok avdiovizualnih storitev, konkurenčnost medijskega trga in zaščita potrošnikov (npr. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah - AVMSD). 🔹 Svet Evrope – poudarja človekove pravice, svobodo izražanja in medijski pluralizem, predvsem prek Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in priporočil Odbora ministrov. 2. Svet ministrov v Pragi (1994) – 9 elementov za reševanje PSB 3. Amsterdamska pogodba (1997) – Avtonomija držav pri definiciji PSB Ker vsaka država sama določa vlogo PSB, obstajajo velike razlike v regulaciji med posameznimi državami. Nekatere države imajo močne javne medije (npr. BBC, ARD/ZDF), druge pa šibkejše in pod političnim pritiskom.

Answer 5

Morajo doseči ravnotežje med: Doseganjem legitimnega splošnega interesa in Vključevati nove storitve na trgu. 1️⃣ Doseganjem legitimnega splošnega interesa Zagotavljanje pluralizma medijev (preprečevanje monopolov in koncentracije lastništva). Zaščita potrošnikov (npr. omejitve oglaševanja, zaščita otrok pred škodljivimi vsebinami). Ohranjanje javnega servisa (PSB) in dostopa do kakovostnih informacij. Preprečevanje sovražnega govora in dezinformacij. 2️⃣ Vključevanjem novih storitev na trgu Prilagajanje regulacije digitalnim in spletnim platformam (Netflix, YouTube, socialna omrežja). Podpiranje novih poslovnih modelov in inovacij v medijskem sektorju. Uravnoteženje pravil za tradicionalne medije in digitalne ponudnike (t.i. "level playing field").

Answer 6

Politične, ekonomske in tehnološke spremembe stalno preoblikujejo medijsko regulacijo. Politične – re-regulacija Re-regulacija pomeni spreminjanje obstoječih pravil ali uvajanje novih pravil za zagotavljanje pluralizma in neodvisnosti medijev. Ekonomske – komercializacija in de-regulacija 🔹 Komercializacija → Mediji postajajo odvisni od oglaševanja in tržnih pritiskov. 🔹 De-regulacija → Zmanjševanje državnega nadzora nad medijskim sektorjem in večja svoboda trga. 🔹 Povečan vpliv medijskih korporacij in monopolizacija (Disney, Netflix, Meta). 🔹 Javne televizije so pod pritiskom, saj konkurirajo komercialnim ponudnikom. Tehnološke – re-regulacija in re-definicija, konvergenca 🔹 Re-regulacija in redefinicija → Nova pravila za spletne platforme in digitalne storitve. 🔹 Konvergenca → Združevanje različnih medijskih oblik (TV, internet, mobilne aplikacije). 🔹 Digitalizacija omogoča večjo interaktivnost in personalizacijo vsebin. 🔹 Pojav novih igralcev, kot so YouTube, TikTok, Netflix, Spotify, ki spremenijo trg. Nova regulacija

Answer 7

1️⃣ Communication Bill (2003) ✅ Posodobitev regulacije v dobi digitalnih medijev. ✅ Omogočanje konkurence med tradicionalnimi in digitalnimi platformami. ✅ Združitev regulativnih organov v enotnega regulatorja – OFCOM. 2️⃣ OFCOM – glavni regulator medijev v VB ✔ Zagotavljanje pluralizma medijev. ✔ Nadzor nad lastništvom in investicijami v medije. ✔ Varovanje svobode govora, ob upoštevanju pravil proti sovražnemu govoru in dezinformacijam. ✔ Vzpostavljanje samoregulacijskih smernic za industrijo. 3️⃣ Vsebina in tehnologija 🔹 OFCOM nadzoruje vsebine v televizijskih in radijskih programih, da zagotovi: Nepristranskost in objektivnost novinarskih vsebin. Zaščito otrok pred škodljivimi vsebinami. Uravnoteženost političnih stališč v javnih medijih. 🔹 Tehnološka regulacija vključuje: Prilagajanje pravil digitalnim platformam (Netflix, YouTube, socialna omrežja). Spodbujanje širjenja dostopa do interneta in telekomunikacijskih storitev. Regulacijo frekvenčnega spektra za oddajanje. 4️⃣ Investiranje in lastništvo 📌 Velika Britanija ima omejitve glede lastništva medijskih hiš, da prepreči monopolizacijo. 📌 OFCOM preverja, ali so medijske naložbe skladne z zakoni o konkurenci. 📌 Tuji vlagatelji imajo omejen dostop do lastništva britanskih javnih medijev. 5️⃣ Posebna vloga – Samoregulacija 📌 Britanska regulacija spodbuja samoregulacijo medijskih hiš. 📌 OFCOM določa splošne smernice, medijske organizacije pa same razvijajo etične kodekse. 📌 Primeri samoregulacije: IPSO (Independent Press Standards Organisation) – nadzor nad tiskanimi in spletnimi novinarskimi vsebinami. BBC Trust (prej BBC Board of Governors) – nadzor nad vsebinami BBC-ja.

Answer 8

Da bi zagotovili učinkovit nadzor nad mediji, hkrati pa omogočili kakovostne vsebine, je potrebno najti ravnotežje med regulacijo, neodvisnostjo in inovacijami. To zahteva večplastni pristop, ki vključuje zakonodajo, neodvisne regulatorje, medijsko samoregulacijo in javni interes. 1️⃣ Neodvisna regulacija – preprečevanje zlorab in spodbujanje kakovosti 📌 Regulacija ne sme biti preveč restriktivna, saj lahko vodi v cenzuro in omejevanje svobode govora. 📌 Vloga neodvisnih regulatorjev (npr. OFCOM, ERGA, AKOS) je, da: Preprečijo monopolizacijo medijskega prostora. Nadzirajo objektivnost in resničnost informacij. Postavijo pravila za zaščito občinstva (npr. pred sovražnim govorom ali lažnimi novicami). ✅ Ključ do uspeha: Regulatorji morajo biti neodvisni od političnega vpliva, vendar dovolj močni, da preprečijo zlorabe. 2️⃣ Spodbujanje javnega servisa in neprofitnih medijev 📌 Javni servis (PSB – Public Service Broadcasting) ima ključno vlogo pri zagotavljanju izobraževalnih, kulturnih in informativnih vsebin. 📌 Financiranje PSB mora biti stabilno in neodvisno (npr. prek RTV prispevkov ali javnih sredstev). ✅ Primer dobre prakse: BBC (VB) – Kljub financiranju iz javnih sredstev ohranja uredniško neodvisnost in ponuja kakovostne vsebine. ARD/ZDF (Nemčija) – Model večih neodvisnih javnih televizij za večjo pluralnost informacij. 👉 Rešitev: Javni servisi morajo biti tehnološko posodobljeni in prilagojeni digitalnemu občinstvu. 3️⃣ Kodeksi etike in samoregulacija 📌 Medijske organizacije morajo same postaviti profesionalne standarde za zagotavljanje kakovosti. 📌 Tiskovni sveti in neodvisna telesa (npr. IPSO v VB) skrbijo za etično novinarstvo. 📌 Samoregulacija preprečuje pretiran državni nadzor, hkrati pa ohranja odgovornost medijev. 👉 Rešitev: Uredniška neodvisnost, podprta z etičnimi smernicami in močnimi mehanizmi pritožb. 4️⃣ Podpora kakovostnemu novinarstvu in preprečevanje "infotainmenta" 📌 V dobi klikov in algoritmov je težko ločiti kakovostne vsebine od senzacionalizma. 📌 Treba je vlagati v preiskovalno novinarstvo, ki razkriva pomembne družbene probleme. 5️⃣ Digitalna regulacija in boj proti lažnim novicam 📌 Spletne platforme (Facebook, YouTube, TikTok) niso tradicionalni mediji, a močno vplivajo na javni diskurz. 📌 Treba jih je vključiti v regulacijo, ne da bi omejili svobodo izražanja. 📌 Platforme morajo odgovorno označevati dezinformacije in promovirati preverjene vire. 📌 Preveč regulacije = cenzura in zmanjšana svoboda medijev. 📌 Premalo regulacije = medijski kaos, monopolizacija in širjenje lažnih novic. 📌 Rešitev = kombinacija regulacije, samoregulacije in podpore kakovostnim vsebinam.

Answer 9

Razvoj in delovanje medijskih sistemov sta močno odvisna od nacionalnega konteksta, ki vključuje zakonodajo, politično klimo, ekonomske razmere, infrastrukturo ter jezik in kulturo. 1️⃣ Zakonodajni okvir 📜 Vsaka država ima svoj pravni sistem, ki določa pravila za delovanje medijev. 📌 Glavna vprašanja v zakonodaji: ✔ Svoboda tiska in govora (ali obstaja cenzura?). ✔ Lastništvo medijev (ali so dovoljeni monopoli?). ✔ Javni servis (PSB) (kako se financira, kakšno vlogo ima?). ✔ Regulacija digitalnih platform (nadzor nad dezinformacijami). ✅ Primeri zakonodajnih razlik: Skandinavske države – močna zaščita novinarske svobode, neodvisen PSB. Madžarska, Poljska – državni nadzor nad mediji in politične omejitve. Francija – strogi anti-monopolni zakoni v medijih. 2️⃣ Politična klima 🏛️ 📌 Mediji so pogosto odsev političnega sistema: ✔ Demokratične države – pluralnost medijev, svoboda izražanja, neodvisni regulatorji. ✔ Avtoritarne države – močan državni nadzor, cenzura, propaganda. ✔ Države v tranziciji – kombinacija državnega in zasebnega nadzora, pogosto kaotična regulacija. ✅ Primeri: Severna Koreja – 100 % državni nadzor nad vsemi mediji. Rusija – formalno obstajajo neodvisni mediji, a je nadzor nad kritičnimi glasovi velik. ZDA – večja svoboda, a tudi vpliv velikih korporacij (Fox News, CNN). 3️⃣ Ekonomske razmere 💰 📌 Finančna moč države in medijev vpliva na kakovost vsebin. ✔ Močno gospodarstvo = več vlaganj v kakovostno novinarstvo. ✔ Slabo gospodarstvo = mediji so bolj odvisni od države ali oglaševalcev. ✔ Velikost trga = manjši trgi (npr. Slovenija) imajo manj oglaševalskega kapitala. ✅ Primeri: Nemčija, VB – močan javni servis, stabilno financiranje. Balkan, Vzhodna Evropa – večina medijev je odvisna od političnega financiranja ali tujih lastnikov. Afrika – pogosto nizka investicija v medije, šibki regulatorji. 👉 Zaključek: Mediji v revnejših državah so pogosto bolj podvrženi političnim ali oglaševalskim vplivom. 4️⃣ Infrastruktura 📡 📌 Tehnični pogoji določajo dostop do informacij. ✔ Razvit digitalni trg = več spletnih platform in medijske konkurence. ✔ Dostop do interneta = ključni dejavnik za razvoj medijev. ✔ Geografske ovire = težji dostop do informacij v odročnih regijah. ✅ Primeri: Estonija – ena najbolj digitaliziranih držav (e-uprava, digitalni mediji). Afganistan – omejena internetna povezljivost, večina informacij prek radia. Švica – večjezičen sistem, ki zahteva prilagojene vsebine v različnih regijah. 👉 Zaključek: Razvoj medijev ni mogoč brez dobre infrastrukture (internet, TV, radio). 5️⃣ Jezik in kultura 🗣️🎭 📌 Mediji morajo odražati nacionalne kulturne in jezikovne značilnosti. ✔ Države z več jeziki imajo pogosto večjezične javne servise. ✔ Kulturne preference vplivajo na vrsto medijskih vsebin (informativne, zabavne). ✔ Globalizacija in vpliv tujih medijev lahko ogrožata lokalne medijske vsebine. ✅ Primeri: Kanada – stroga pravila za zaščito francoskega jezika v medijih. Belgija – ločeni javni servisi za nizozemsko, francosko in nemško govoreče prebivalstvo. ZDA – dominacija angleškega jezika, malo zaščite za manjšinske jezike. 👉 Zaključek: Medijski sistemi morajo upoštevati jezikovne in kulturne posebnosti, da ostanejo relevantni za lokalno občinstvo.

Answer 10

1️⃣ Gledalci dojemajo televizijsko pokrajino kot enotno 🎭📺 📌 "Viewing by appointment" (gledanje po urniku) pomeni, da so gledalci v preteklosti televizijo spremljali po vnaprej določenih časovnih terminih. ✔ Tradicionalni način spremljanja televizije – gledalci sledijo fiksnim programskim shemam. ✔ Javni in komercialni mediji se med seboj ne ločijo jasno v percepciji gledalcev. ✔ Zaradi digitalizacije in nelinearnih vsebin (Netflix, YouTube, VoD) ta trend slabi, saj gledalci pričakujejo vsebine "na zahtevo". ✅ Primeri: BBC in ITV v VB sta zgodovinsko delovala kot dualni sistem, a za gledalce je bila meja med obema pogosto zabrisana. V Sloveniji RTV SLO in POP TV konkurirata, a gledalci jih pogosto dojemajo kot del iste televizijske pokrajine. 2️⃣ Komercialni sektor pritiska na programske vsebine 💰📊 📌 Komercialna televizija ima osnovni cilj maksimizacije dobička, kar pomeni: ✔ Več oglasov in vsebin, ki pritegnejo množično občinstvo. ✔ Prednost zabavnim vsebinam (resničnostni šovi, lahkotni formati) pred izobraževalnimi in kulturnimi vsebinami. ✔ Pritisk na javni servis, da se prilagodi komercialnim trendom. ✅ Primeri: BBC v VB se je moral prilagoditi konkurenčnim kanalom, kar je prineslo več lahkotnih vsebin. RTV SLO mora v prime-time program uvajati bolj komercialno privlačne vsebine, da ostane relevantna. 3️⃣ Uravnoteženje komplementarnosti in konkurenčnosti ⚖️ 📌 Javni in komercialni sektor morata sodelovati, a tudi tekmovati. ✔ Konkurenčnost – oba sektorja tekmujeta za gledalce, oglaševalski denar in vpliv. ✔ Komplementarnost – javna televizija nudi vsebine, ki jih komercialna ne (izobraževalni, kulturni, dokumentarni program). ✅ Primeri: Nemčija (ARD & ZDF vs. RTL, ProSieben) – javni servisi ohranjajo kakovostne vsebine, komercialni kanali pa prevladujejo pri zabavi. Francija (France Télévisions vs. TF1, M6) – javna televizija se osredotoča na informativne vsebine, komercialna na zabavo.

Answer 11

📌 Komercialna odvisnost ✔ Večina medijskih hiš je v zasebni lasti in financirana iz oglaševanja. ✔ Glavni cilj je dobiček, ne nujno javni interes. ✔ Velik vpliv korporacij in oglaševalcev na uredniške odločitve. 📌 Minimalna državna regulacija ✔ Prvi amandma zagotavlja skoraj popolno svobodo govora in medijev. ✔ FCC (Federal Communications Commission) je regulator, a ima omejene pristojnosti. ✔ Vsebina ni pod strogo regulacijo (razen obscenosti, lažnih informacij v oglaševanju itd.). ✅ Primer: Fox News, CNN, MSNBC – različne politične usmeritve, a vsi delujejo na tržnem principu.

Answer 12

📌 1. Koncentracija lastništva in vpliv velikih korporacij ✔ Malo lastnikov nadzira večino medijev – Comcast, Disney, Warner Bros. Discovery, Paramount, News Corp. ✔ Vpliv kapitala na vsebine → manj raznolikosti v novinarstvu, prevlada mainstream narativov. ✔ Korporativni interesi lahko vplivajo na uredniške odločitve. 👉 Etični izziv: Ali so mediji še vedno neodvisni, če jih financirajo veliki poslovni interesi? 📌 2. Polarizacija medijev in vpliv na družbo ✔ Mediji (npr. CNN vs. Fox News) pogosto promovirajo politično pristranskost. ✔ Nastajanje "mehurčkov informacij" – ljudje gledajo samo medije, ki potrjujejo njihova prepričanja. ✔ Slabljenje zaupanja v novinarstvo zaradi politično motiviranih vsebin. 👉 Etični izziv: Kako zagotavljati nepristransko poročanje v komercialnem okolju? 📌 3. Dezinformacije in "Fake News" ✔ Z minimalno regulacijo ni učinkovitega nadzora nad dezinformacijami. ✔ Širjenje lažnih novic prek socialnih omrežij in nekaterih medijev. ✔ Primer: dezinformacije o volitvah, cepljenju, podnebnih spremembah. 👉 Etični izziv: Kako uravnotežiti svobodo govora in odgovornost medijev za resnične informacije? 📌 4. Digitalizacija in padec tradicionalnih medijev ✔ Propad tiskanih medijev – manj preiskovalnega novinarstva. ✔ Rast spletnih platform – Google in Facebook prevzemata oglaševalski trg. ✔ Mediji vse bolj odvisni od "clickbait" vsebin za preživetje. 👉 Etični izziv: Ali kakovostno novinarstvo lahko preživi v digitalni dobi? 3️⃣ Možni načini izboljšanja ✅ 📌 Uravnotežena regulacija – zaščita novinarske integritete, a brez omejevanja svobode govora. 📌 Podpora neodvisnemu novinarstvu – financiranje preiskovalnih medijev in neprofitnih organizacij. 📌 Izboljšanje medijske pismenosti – ozaveščanje javnosti o dezinformacijah in političnih pristranskostih.

Answer 13

V ZDA temelji regulacija medijev na minimalnem državnem nadzoru in tržnih zakonitostih. Dva ključna zakona, ki oblikujeta ameriški medijski sistem, sta: 1️⃣ Communication Act (1934) 📡📜 📌 Cilj: Vzpostaviti regulacijo nad radiofrekvencami in medijskim trgom, ne da bi omejili svobodo govora. Ključne določbe: ✔ Ustanovitev FCC (Federal Communications Commission) kot glavnega regulatorja. ✔ FCC ima izključno avtoriteto za dodeljevanje in urejanje radijskih ter televizijskih frekvenc. ✔ Zagotavljanje javni interes, priročnost in nujnost (Public Interest, Convenience, and Necessity – PICON). ✔ Preprečevanje monopolov v radiodifuziji. ✔ Oblikovanje Fairness Doctrine (kasneje ukinjene), ki je zahtevala nepristransko poročanje. 👉 Praktičen vpliv: FCC nadzoruje razporeditev radijskih in TV-frekvenc, ne posega pa v uredniške odločitve. 2️⃣ Anti-Trust Act (Sherman Act, 1890 in Clayton Act, 1914) ⚖️📊 📌 Cilj: Preprečevanje monopolov in ohranjanje konkurence na trgu, vključno z medijskim sektorjem. Ključne določbe: ✔ Omejitev koncentracije lastništva – preprečevanje, da bi ena medijska korporacija nadzorovala preveč trga. ✔ Preprečevanje proti-konkurenčnih praks (karteli, prevladujoči tržni položaj, dogovori o cenah). ✔ Vpliv na medijsko združevanje in prevzeme (npr. preprečitev monopolizacije radijskih in TV-postaj). 👉 Praktičen vpliv: FCC in Anti-Trust Act skupaj omejujeta koncentracijo lastništva, vendar so velike medijske združitve (npr. Disney in Fox, Warner Bros. Discovery) še vedno dovoljene.

Answer 14

**Dominacija treh največjih ameriških televizijskih mrež: NBC, ABC in CBS** V **20. stoletju** so ameriško televizijsko pokrajino obvladovale **tri glavne mreže**: 📺 **NBC (National Broadcasting Company)** – ustanovljena 1926, lastništvo Comcast 📺 **ABC (American Broadcasting Company)** – ustanovljena 1943, lastništvo Disney 📺 **CBS (Columbia Broadcasting System)** – ustanovljena 1927, lastništvo Paramount Global --- **1️⃣ Dominacija v zlati dobi televizije (1950–1980)** ✔ V času pred kabelsko televizijo so bile **NBC, ABC in CBS edini glavni igralci** na TV-trgu. ✔ Imeli so **skoraj popoln monopol nad novicami, zabavnimi in športnimi vsebinami**. ✔ Oglasi so bili glavni vir financiranja, kar je močno vplivalo na uredniške odločitve. --- **2️⃣ Izguba monopola (1980–danes)** ✔ Pojav **kabelskih kanalov** (CNN, Fox, HBO) in **satelitske televizije** je zmanjšal vpliv velikih treh. ✔ Vzpon **Fox (1986)** in kasneje digitalnih platform (Netflix, YouTube) je še bolj razpršil trg. ✔ Kljub temu NBC, ABC in CBS še vedno ostajajo **ključni igralci v klasični televiziji in novicah**. --- **3️⃣ Danes: Kdo resnično dominira?** ✔ **NBC je pod Comcastom** (eden največjih telekomunikacijskih gigantov). ✔ **ABC je pod Disneyjem** (ki obvladuje tudi ESPN, Hulu in druge). ✔ **CBS je pod Paramount Global** (ki ima tudi MTV, Nickelodeon, Showtime). 💡 **Novi medijski igralci:** Netflix, Amazon Prime, Apple TV, Disney+ ogrožajo tradicionalno TV-dominacijo. 👉 **Kaj misliš – ali bodo klasične televizijske mreže preživele digitalno dobo?** 😃

Answer 15

Ameriški model medijskega sistema je tržno usmerjen, medtem ko je evropski model pogosto reguliran in temelji na javnem interesu. Kritike evropske medijske politike, predvsem iz ZDA, so osredotočene na naslednje točke: 1️⃣ Ne spodbuja inovacij in ekonomske učinkovitosti 📌 V ZDA prevladuje prepričanje, da prosti trg spodbuja inovacije, saj podjetja tekmujejo za gledalce. 📌 Evropske regulacije, kot so kvote za evropsko produkcijo in financiranje javnih medijev, lahko zavirajo konkurenco. 📌 Kritiki menijo, da državna regulacija preprečuje razvoj novih poslovnih modelov (npr. zasebni pretočni servisi v konkurenci z javnimi mediji). 👉 Argument EU: Javni mediji zagotavljajo kakovostne vsebine, ki niso odvisne od oglaševalskih pritiskov. 2️⃣ Omejuje posameznikovo svobodo izbire 📌 V ZDA velja prepričanje, da trg sam uravnava ponudbo in povpraševanje, brez potrebe po državnem vmešavanju. 📌 Evropske kvote za lokalne vsebine (npr. 30 % evropskih vsebin na Netflixu) naj bi umetno omejevale izbiro gledalcev. 📌 Nekateri menijo, da prisilno financiranje javnih medijev (npr. RTV-prispevek) ni pravično do vseh državljanov. 👉 Argument EU: Če bi trg sam določal vsebine, bi lahko prevladala komercializacija in senzacionalizem, medtem ko javni mediji zagotavljajo kulturno in izobraževalno vrednost.

Answer 16

📌 V ZDA je dobiček in gledanost glavno merilo uspešnosti medija. 📌 Evropska politika pa postavlja poudarek na pluralizem, kulturno raznolikost in javni interes, ne le na finančne kazalnike. 📌 Kritiki menijo, da državne subvencije umetno vzdržujejo medije, ki brez njih ne bi preživeli. 👉 Argument EU: Če bi bil trg edini kriterij, bi lahko manjšinski jeziki, kulturni programi in preiskovalno novinarstvo izginili. 💡 Ameriška kritika evropske medijske politike temelji na prepričanju, da trg sam zagotavlja najboljše rešitve. 💡 Evropski odgovor je, da je medijska krajina več kot le biznis – gre za kulturo, izobraževanje in demokracijo.

Answer 17

* Tradicionalni model oglaševalsko podprte televizije. * Plačljiva televizija. 1. **Oglaševalski model**: - V tem modelu produkcijske družbe prodajo **programske pravice** velikim televizijskim korporacijam, kot so nacionalne televizijske mreže (npr. NBC, ABC, CBS) - Te velike korporacije nato prodajo **oglaševalski čas** nacionalnim oglaševalskim agencijam, ki iščejo možnosti za oglaševanje svojih izdelkov in storitev. - **Lokalne televizijske postaje** so vključene v distribucijo programa, saj so jim dodeljene **programske pravice** za predvajanje vsebine v določenih geografskih območjih. Te postaje privabljajo **lokalne oglaševalce** in prilagajajo svojo programsko shemo, da dosežejo čim večje število gledalcev, kar je ključnega pomena za pridobivanje prihodkov od oglasov. 2. **Plačljivi model**: - V tem modelu produkcijske družbe prav tako prodajo **programske pravice** velikim korporacijam, vendar te pravice ne gredo direktno do nacionalnih postaj, temveč so usmerjene **v kabelske sisteme**. - **Kabelski operaterji** ali **plačljive platforme** (kot so DirecTV, Comcast, Sky itd.) nato ponudijo vsebino svojim naročnikom, ki plačujejo mesečne pristojbine za dostop do specifičnih kanalov ali paketov programov. - Ta model je tipičen za kabelske in satelitske televizijske storitve, kjer gledalci plačajo za dostop do specifične vsebine (filmi, športni programi, specifični kanali), pri čemer oglaševanje ni glavni vir prihodkov. Oba modela imata svoje prednosti: oglaševalsko podprt model omogoča brezplačen dostop do vsebine, vendar oglaševanje vpliva na gledalsko izkušnjo, medtem ko plačljivi model omogoča bolj ciljno usmerjeno in brezskrbno gledanje, vendar zahteva plačilo za dostop do vsebine.

Answer 18

* Pomembna značilnost je razlika med lastništvom postaj in nadzorom nad produkcijo ter distribucijo programov, s katerim se ukvarjajo televizijske mreže. * Filiale ali TV postaje prepuščajo osrednjo uredniško politiko mrežam, ki jih oskrbijo s programskimi vsebinami in zakupijo oglaševalski prostor, zato pripadata programska odgovornost in prihodek televizijski mreži. Televizijske mreže** (kot so NBC, ABC, CBS, Fox) imajo osrednjo uredniško politiko, ki določa, katere vsebine bodo predvajane na njihovih kanalih. Te mreže imajo **nadzor nad produkcijo programov** in pogosto odločajo o tem, katere serije, oddaje ali filmi bodo del njihove programske sheme. - Po drugi strani pa **lokalne televizijske postaje** ali **filiale** teh mrež pogosto **lastniško pripadajo drugim podjetjem**. To pomeni, da lokalne postaje niso nujno lastnice vsebine, temveč delujejo kot distributerji programov, ki jih zagotavljajo nacionalne televizijske mreže. **Oglaševalski prostor** je pogosto rezerviran za nacionalne oglaševalske agencije, ki oglašujejo na televizijskih mrežah. Te mreže so odgovorne za prodajo oglaševalskega prostora v svojih programih in ustvarjajo prihodek iz oglasov. - Čeprav lokalne postaje pogosto predvajajo vsebino mreže, **oglaševalski prihodki** (vključno z nacionalnimi in lokalnimi oglasi) pogosto pripadajo **televizijski mreži**, saj te mreže prodajajo oglaševalske pakete za svoje oddaje, vključno s tistimi, ki jih predvajajo njihove filiale. - Lokalni kanali zaslužijo prihodke, vendar je večina teh prihodkov preusmerjena na televizijske mreže. Zaslužek iz oglaševalskega prostora, ki se prodaja na programih, ki jih postaje predvajajo, je glavni vir prihodka za mreže. - Lokalni kanali pogosto zaslužijo tudi z **lokalnimi oglasi** in oglaševanjem na svojih lokalnih programih, vendar so ti prihodki manjši v primerjavi z nacionalnimi oglasi, ki jih nadzoruje mreža. V tem sistemu so torej televizijske mreže v ZDA odgovorne za **proizvodnjo, distribucijo in oglaševanje programov**, medtem ko so lokalne postaje osredotočene predvsem na **predvajanje teh vsebin** in pridobivanje lokalnih oglasov. Ta struktura omogoča, da imajo **nacionalne mreže** nadzor nad vsebino, medtem ko **lokalne postaje** pomagajo pri distribuciji in pridobivanju dodatnih prihodkov. * Komercialna televizijska industrija, sestavljena iz 1611 tv postaj, ki oddajajo 24ur na dan, 7 dni v tednu. * 80 % gospodinjstev v ZDA plačuje naročnino za kabelski priključek.

Answer 19

* Nekomercialna RTV obsega 16 % vseh radijskih postaj in 23 % vseh televizijskih postaj. * Korporacija za javno radiotelevizijo je posebna kategorija. Javna televizija v ZDA, zlasti **PBS (Public Broadcasting Service)**, ima posebne naloge in cilje, ki jih zasleduje v svoji programski strategiji. Ena od ključnih značilnosti je, da **osredotočajo na kumulativno tedensko gledanost**, kar pomeni, da si prizadevajo doseči čim večje število gledalcev skozi celoten teden, ne le v posameznih programskih urah. Ključne značilnosti programske strategije javnih medijev v ZDA: 1. **Kumulativna tedenska gledanost**: - PBS in drugi javni mediji se osredotočajo na to, da zgradijo **stalen** in **raznolik program** skozi celoten teden. Namesto da bi ciljali na **visoko gledanost v posameznih večernih urah**, kot to počnejo komercialne mreže, PBS pogosto **polni programske vrzeli** na trgu, kjer ni veliko konkurence. To pomeni, da izberejo programe, ki privabljajo redne gledalce, vendar niso nujno namenjeni masovnemu občinstvu, temveč specifičnim interesnim skupinam. 2. **Ciljanje na manjšinske skupine**: - Ena izmed ključnih nalog javnih medijev v ZDA je, da ponujajo programe, ki so **namenjeni manjšinskim skupinam** v družbi. To vključuje vsebine, ki so kulturno in jezikovno specifične ter osredotočene na interese, ki morda niso ustrezno pokriti na komercialnih kanalih. To omogoča javnim medijem, da **dosežejo širšo paleto gledalcev** ter ponujajo vsebine, ki odražajo različne skupine in njihove edinstvene potrebe. 3. **Poudarek na manjšinskih interesih**: - Programska strategija javne televizije pogosto vključuje **tematske vsebine**, ki zadostijo interesom **manjšinskih skupin**. To lahko vključuje vsebine za etnične manjšine, LGBTQ+ skupnosti, manjše jezikovne skupine, invalidne osebe in druge družbene segmente, ki morda ne dobijo dovolj pozornosti v tradicionalnih komercialnih programih. 4. **Racionalno delovanje**: - Kljub svoji neodvisnosti in misiji zagotavljanja vsebin, ki niso nujno komercialno usmerjene, mora **PBS in drugi javni mediji** kljub temu skrbeti za **racionalno delovanje**. To pomeni, da morajo biti **finančno učinkoviti**, upravljati z omejenimi sredstvi in poskrbeti, da bodo njihovi programi dosegli ciljno občinstvo, hkrati pa ostali **kakovostni** in **dostopni**. - Javna televizija je tudi pod pritiskom, da zagotovi **trajnostno financiranje**, saj so njihova sredstva omejena. Zato je pomembno, da ustvarjajo programe, ki so ne le izobraževalni in kulturni, temveč tudi učinkoviti in finančno vzdržni. 5. **Raznolikost in izobraževalne vsebine**: - Javna televizija v ZDA pogosto ponuja vsebine, ki so **kulturno bogate** in **izobraževalne**. To vključuje širok spekter programov, kot so **dokumentarci**, **izobraževalne serije**, **otroške oddaje**, **glasbeni nastopi** in **kulturni dogodki**. Poleg tega si prizadevajo, da bi njihovi programi imeli dolgoročen učinek na gledalce, saj niso namenjeni le kratkoročnemu pritegnitvi pozornosti, ampak so osredotočeni na kakovost in trajnost. Zaključek: Javna televizija v ZDA se torej osredotoča na **natančno ciljanje manjšinskih interesov** in **kumulativno tedensko gledanost**, kar pomeni, da njihovi programi pokrivajo širok spekter interesov, ne da bi se omejevali na komercialno uspešne vsebine. Vendar pa se morajo hkrati prilagajati tudi **tržnim pogojem** in imeti **racionalno poslovno strategijo**, da zagotavljajo finančno vzdržnost in kakovost svojih vsebin. * 172 licenc in 349 delujočih postaj. * Imetniki dovoljenj so kategorije: * lokalne skupnosti, * univerze, * lokalne oblasti, * državne agencije.

Answer 20

Ključne značilnosti PBS: Iskanje novih virov financiranja: Ker PBS ni odvisen od oglaševalskih prihodkov kot komercialne televizije, se mora prilagajati spremembam v financiranju. Eden od ključnih trendov je uporaba novih tehnologij in uporabniške konvergence, kar pomeni prilagajanje vsebin digitalnim platformam, pretočnim storitvam in spletnim medijem. PBS skuša izkoristiti sinergijske učinke, kar pomeni sodelovanje z različnimi partnerji, kot so univerze, raziskovalne ustanove in neprofitne organizacije, da bi pridobil dodatna sredstva. Struktura organizacije: PBS je krovna organizacija, ki skrbi za svoje članice (64 % programskih vsebin). Regionalna združenja producirajo program za članice. * Ostali program iz drugih virov (univerze, šole, agencije).

Answer 21

Ključna razlika z Evropo V Evropi imajo javne televizije (kot so BBC, ARD, RTV Slovenija) stabilnejše financiranje (davki, naročnine) in pogosto dominantno vlogo. V ZDA je javna televizija manjša in odvisna od donacij, večina gledanosti pa pripada komercialnim postajam. Z drugimi besedami: V Evropi javna televizija prevladuje, v ZDA pa komercialna.

Answer 22

* Nemogoče ločiti poslovno politiko od televizijske politike in televizijskega programa. V sodobnih medijih je nemogoče ločiti poslovne odločitve od televizijskega programa, saj vsaka sprememba v financiranju, lastništvu ali organizaciji vpliva na vsebine, ki jih televizija predvaja. * Organizacijska politika močno povezana s programsko. -poslovna politika neposredno vpliva na program, saj določa, kaj bo predvajano, kako bo producirano in komu bo namenjeno. V ZDA lokalne PBS postaje same odločajo o določenem delu programa, vendar je osrednja organizacija (PBS) krovni ponudnik vsebin. * Spremenjeno medijsko okolje določa okvire delovanja organizacije. Digitalizacija, spletne platforme in pretočne storitve spreminjajo način konzumiranja televizijskih vsebin. Klasični televizijski modeli (zlasti javni servisi) morajo najti nove strategije, da ostanejo relevantni. Primer: Tradicionalne televizije se vse bolj selijo na spletne platforme, podcaste in socialne medije, da dosežejo novo občinstvo. * Dilema med konkurenco in kvaliteto. (Ali gre za večjo raznolikost?) 📌 Vprašanje: Ali večja konkurenca pomeni boljšo kakovost vsebin ali zgolj večjo raznolikost? ➡ Argument za konkurenco: Več ponudnikov = več vsebin in izbire za gledalce. Manj monopolnega nadzora nad programom. Trg se prilagaja potrebam občinstva, kar vodi do inovacij in kakovostnih produkcij. Primer: Nastanek Netflixa, HBO Max, Disney+ je prisilil tradicionalne televizije, da izboljšajo produkcijo in uvedejo pretočne storitve. ➡ Argument proti konkurenci: Kvaliteta ne pomeni nujno uspeha na trgu – zabavne, senzacionalistične in komercialne vsebine pogosto premagajo kakovostne informativne ali kulturne programe. Več ponudnikov lahko vodi do površnih in ponavljajočih se vsebin, ker vsi želijo pritegniti največ gledalcev. Javne televizije lahko izgubijo relevanco, če jih komercialni mediji izrinejo s trga. Primer: Resničnostni šovi in lahkotne novice pogosto dobijo večjo gledanost kot dokumentarci ali raziskovalno novinarstvo. 📌 Zaključek: Večja konkurenca zagotavlja raznolikost, a ne nujno kvalitete. * Kultura oblikuje potrošnikov okus, tržne sile določajo kulturo, zato trg zadosti potrebam in željam, ki jih sam ustvari.

Answer 23

1. Kako definirati TV: Ali kot del družbene infrastrukture in pomembno družbeno institucijo ali kot akterja na svobodnem trgu? 📌 Zaključek: Idealna rešitev je mešan model, kjer obstajata tako javna kot komercialna televizija, ki se medsebojno dopolnjujeta. 2. Ali definiramo gledalce kot državljana v demokratični družbi ali izključno kot potrošnike na trgu? 3. Ali programska raznolikost upada s konkurenco, ali pa pomeni konkurenca povečanje programske raznolikosti? 📌 Zaključek: Konkurenca lahko prinese raznolikost, vendar samo, če obstaja dovolj različnih poslovnih modelov in ne vsi lovijo isto publiko.

Answer 24

Medijska organizacija deluje na presečišču poslovnih, družbenih in kulturnih vplivov, ki določajo njeno strategijo, vsebine in odnos do občinstva. Vsaka medijska hiša (RTV, POP TV, Netflix, BBC) ima svoje poslanstvo, ki vpliva na vsebino in način delovanja. Javne televizije (RTV Slovenija, BBC) dajejo prednost informiranju in izobraževanju. Komercialne televizije (POP TV, Kanal A) pa se osredotočajo na gledanost in oglaševalski trg.

Answer 25

* Treba je sprejemati odločitve, ki niso zgolj rutinske, ampak posegajo na področje vrednot in etičnega ravnanja. 📌 Medijske odločitve niso samo rutinske, ampak vključujejo vrednote in odgovornost. Uredniki in novinarji pogosto odločajo, kaj objaviti in česa ne. Medijske organizacije se soočajo z vprašanji, kot so objektivnost, zasebnost, senzacionalizem in politična nepristranskost. Vodstvo mora uravnotežiti poslovne cilje (dobiček, gledanost) in etične norme (resnica, javni interes). * Etika odraža družbene norme o tem, kaj je moralno prav in kaj ne. 📌 Etika temelji na družbenih normah in vrednotah, ki se sčasoma spreminjajo. Kaj je bilo sprejemljivo nekoč, danes morda ni več (npr. stereotipi v medijih). Različne družbe imajo različne etične standarde – kar je dovoljeno v ZDA, morda ni dovoljeno v Evropi. Etika je povezana tudi s svobodo govora in odgovornostjo do javnosti. Primer: V nekaterih državah je popolnoma dovoljeno objavljati nasilne ali eksplicitne prizore, drugje pa jih cenzurirajo zaradi etičnih in moralnih razlogov. * Ne obstaja univerzalno sprejet etični kodeks v elektronskih medijih. * Vsaka medijska organizacija lahko sprejme lastni etični kodeks.

Answer 26

5 etičnih dolžnosti v medijih (Christians et al. 1997, Media ethics): 1. Odgovornost do samega sebe. (Integriteta medijskih profesionalcev, da sledijo lastni vesti.) Pomembno je, da se ne podajajo pod pritisk drugih interesov (npr. oglaševalcev, politikov) in ohranijo svoj poklicni moralni kompas. Ta odgovornost pomeni tudi poštenost in točnost pri delu, da se izognejo zavajanju ali manipulaciji informacij. Primer: Novinar, ki poroča o politiki, mora preveriti vse informacije in jih predstaviti objektivno, ne glede na svojo politično usmerjenost. 2. Odgovornost do javnosti (upoštevanje interesov javnosti). To pomeni, da morajo novinarji poročati o pomembnih zadevah, ki vplivajo na družbo (politika, zdravstvo, okolje), in ne le o tistih, ki so komercialno zanimive. Pomembno je, da zagotavljajo točne, relevantne in verodostojne informacije, ki pripomorejo k obveščenosti in izobraženosti javnosti. 3. Odgovornost do lastnikov in do organizacije. Medijski strokovnjaki morajo uporabiti profesionalni pristop in spoštovati politiko svojega podjetja, hkrati pa se morajo izogibati konfliktom interesov. Novinar, ki dela v korporativnem mediju, mora upoštevati smernice podjetja, vendar mora poročati tudi o morebitnih nepravilnostih v podjetju, če to vpliva na javnost. 4. Odgovornost do stroke. Medijski profesionalci morajo ohranjati visoke standarde kakovosti v svoji stroki in spodbujati natančnost, poštenost in nepristranskost v poročanju. Novinarji in uredniki se morajo stalno izobraževati in posodabljati svoje znanje, da bi sledili novim trendom in tehnologijam v medijskem prostoru. 5. Odgovornost do družbe. 📌 Skrb za dobrobit širše skupnosti Mediji morajo upoštevati vpliv svojih vsebin na družbo kot celoto. To vključuje spodbujanje družbene odgovornosti, kot so spoštovanje različnih kultur, zaščita okolja, zagotavljanje dostopa do informacij ter spodbujanje socialne pravičnosti. Mediji so odgovorni, da ne širijo nasilja, sovražnega govora ali diskriminacije, temveč spodbujajo razumevanje in spoštovanje med različnimi skupinami. Primer: Televizijski programi morajo biti odgovorni, da ne širijo stereotipov ali negativnih prikazov manjšinskih skupin.

Answer 27

* etične odločitve imajo daljnosežne posledice (odločitve vplivajo na druge v organizaciji in širši družbi), Etika v medijih vpliva ne samo na posameznike, ampak tudi na družbo kot celoto. Npr. odločitve o tem, ali objaviti določeno informacijo, lahko vplivajo na javno mnenje, politične procese, družbene vrednote. Pri tem morajo novinarji in uredniki vedno upoštevati, kako njihove odločitve vplivajo na širšo skupnost, ne le na takojšnje koristi medija ali organizacije. * etične odločitve imajo več alternativ (zaradi časovne stiske je natančno pretehtanje onemogočeno), Novinarji in uredniki se morajo hitro odločiti, pri tem pa pogosto mora prevladati tisto, kar se zdi najbolj etično v danih okoliščinah. * etične odločitve dajejo mešane rezultate (prednosti in slabosti), Etika v medijih ni vedno črno-bela. Odločitve pogosto prinašajo mešane rezultate: nekaj pozitivnega in nekaj negativnega. To pomeni, da ni vedno mogoče doseči popolnega izida. Novinarji in uredniki morajo sprejeti določene kompromisne rešitve, ki uravnotežijo koristi in morebitne slabosti. Primer: Objavljanje izčrpnih podrobnosti o zločinu bo morda pomagalo pri obveščanju javnosti, vendar bo morda tudi povzročilo dodatno stisko žrtvam in njihovim družinam. * večina etičnih odločitev ima negotove posledice 📌 Nepredvidljivost Eden največjih izzivov etičnih odločitev je njihova negotovost. Odločitve pogosto nimajo takojšnjih in jasnih posledic, zato se lahko posledice spremenijo s časom. Nekateri mediji so se morali soočiti s posledicami odločitev, ki so bile sprva videti kot etične, vendar so se izkazale za škodljive na dolgi rok. * etične odločitve imajo osebne implikacije (pogojene so z vrednotami, stališči in osebnimi značilnostmi posameznika). To lahko privede do pristranskosti ali subjektivnosti, če se odločitve ne opirajo zgolj na etične smernice.

Answer 28

1. Služenje javnosti in tržišču. Mediji morajo usklajevati dve nasprotujoči si nalogi: služenje javnosti in zadovoljitev potreb tržišča. Dilema nastane, ko je treba odločati, ali naj se prednost da komercialnim ciljem ali javnemu interesu. Primer: Televizijska postaja lahko izbira med predvajanjem zabavnega, gledanega programa (ki bo pritegnil več oglasov) ali pa resnega dokumentarnega programa, ki je v javnem interesu, vendar morda ne bo tako gledan. 2. Dileme o programu (konflikt med osebnim prepričanjem zaposlenega in usmeritvijo organizacije). Na primer, novinarji morda ne želijo poročati o določeni temi, ker se z njo osebno ne strinjajo, vendar morajo upoštevati uredniške smernice svojega medija. Primer: Novinarji morda ne želijo poročati o kontroverznem političnem kandidatu zaradi osebnih političnih prepričanj, vendar to nalogo nalaga uredniška politika njihovega medija. 3. Etika v informativnem in aktualnem programu (problem resnice in natančnosti, pravica do zasebnosti, zaupnost virov, pritiski oglaševalcev). Etika informativnega programa vključuje vprašanja resnice in natančnosti pri poročanju. Mediji morajo poročati o dejstvih, ki so preverjena in zanesljiva. Pri tem se pojavljajo tudi vprašanja o pravici do zasebnosti posameznikov, zaupnosti virov ter vplivih oglaševalcev in njihovih pritiskov na vsebino programov 4. Etika v oglaševanju (odgovornost do javnosti, do moralnih načel posameznikov, do tekmecev, oglaševalcev, do podjetja). V oglaševanju morajo mediji uravnotežiti odgovornost do javnosti z interesom oglaševalcev. Oglaševanje mora biti odgovorno, pošteno in ne sme zavajati potrošnikov. To pomeni, da se mora izogibati oglaševanju, ki bi lahko škodovalo družbi, zavajalo potrošnike ali bilo v nasprotju z moralnimi načeli.

Answer 29

Mediji imajo pomembno vlogo v politični skupnosti, saj so ključni za informiranje volivcev, oblikovanje mnenja in omogočanje političnega nadzora. S tem, ko mediji povezujejo različne dele politične skupnosti, igrajo pomembno vlogo v demokratičnem procesu. Politična skupnost Vlada: Mediji pomagajo pri obveščanju javnosti o vladnih ukrepih, odločitvah in politikah, hkrati pa omogočajo spremljanje delovanja vlade in njenega nadzora. Parlament: Mediji igrajo vlogo pri poročanju o zakonodajnem procesu, ko obveščajo državljane o zakonih, ki so v pripravi, sprejetju novih zakonov in delovanju parlamentarnih organov. Politične stranke: Mediji omogočajo političnim strankam, da komunicirajo z volivci, predstavijo svoje politične programe in se odzovejo na aktualna vprašanja. Prav tako omogočajo volivcem, da spremljajo politične razprave in se odločajo, katera stranka predstavlja njihove interese. -mediji pridobijo inf. s strani politične skupnosti in jih posredujejo splošni javnosti -mediji omogočajo splošni javnosti izražanje mnenj in kritik politične skupnosti Mediji so tudi nadzorniki in kritiki oblasti. Novinarji in uredniki imajo nalogo opozarjati na napake, korupcijo in morebitne zlorabe moči v političnih strukturah. S tem zagotavljajo transparentnost in odgovornost. Mediji so tudi nadzorniki in kritiki oblasti. Novinarji in uredniki imajo nalogo opozarjati na napake, korupcijo in morebitne zlorabe moči v političnih strukturah. S tem zagotavljajo transparentnost in odgovornost. Mediji so most med politično skupnostjo in splošno javnostjo. Povezujejo volivce z vsemi deli politične skupnosti in omogočajo, da se oblikujejo politična stališča, odločanja in participacija v demokratičnih procesih. Volivci skozi medije spremljajo politično dogajanje, prejemajo informacije in oblikujejo svoja mnenja o političnih temah.

Answer 30

Normativne teorije medijev so teorije, ki se osredotočajo na to, kako naj mediji delujejo v različnih družbenih in političnih sistemih. Ena od osrednjih funkcij, ki jih te teorije pripisujejo medijem v demokraciji, je omogočanje svobodnega in odprtega tekmovanja med idejami v političnem procesu. glavna funkcija medijev v demokraciji mora biti prispevanje k svobodnemu in odprtemu tekmovanju med idejami v političnem procesu

Answer 31

mediji v demokraciji – kot posredniki med politiko in javnostjo vsaj tri politične oziroma posredniške funkcije

Answer 32

Informacijska funkcija Funkcija izražanja Funkcija kritiziranja (watch dog)

Answer 33

mediji morajo informirati javnost o političnih ciljih, vladnih strategijah, o predlaganih načrtih in političnih spremembah. Informacijska funkcija je seveda najstarejša izmed osnovnih funkcij medija in je večinoma funkcija »od zgoraj navzdol« (top-down)

Answer 34

poudarja pomen medija kot kanala, preko katerega lahko posamezniki ali skupine izražajo različna stališča in uresničujejo svojo politično, kulturno in družbeno identiteto.

Answer 35

se nanaša na pomen medija kot psa čuvaja (watch dog) v družbi Funkcija nadzora medijev v demokraciji je ključna za zagotavljanje preglednosti, odgovornosti in pravičnosti v političnem in družbenem sistemu. V tej vlogi mediji delujejo kot "psi varuhi", ki spremljajo in nadzirajo delovanje vlade, političnih strank in drugih oblasti, da bi preprečili zlorabe moči ter zagotovili, da oblast ne deluje v nasprotju z interesi in pravicami državljanov. V tej vlogi se medijsko delovanje predpostavlja kot omejevanje moči vladajoče skupine v državi Mediji kot "psihi varuhi" zagotavljajo, da oblasti ne zlorabijo svojega položaja za lastno korist, temveč delujejo v skladu z zakonodajo, pravicami državljanov in demokratičnimi načeli.

Answer 36

»Vloga 'psa čuvaja' je nad vsemi drugimi medijskimi funkcijami in je tista, ki vpliva na to, kako bodo mediji sploh organizirani. Zagovorniki tradicionalnega liberalizma zatrjujejo, da lahko množični mediji obstajajo neodvisno od vlade le, če so podvrženi toku svobodnega trga. Takrat, ko medij postane predmet državne regulacije, v trenutku izgubi pikrost svoje vloge 'psa čuvaja' in postane rohneči 'rotweiler' v službi države.« (Curran 1990: 84). Citirani stavek se nanaša na vlogo medijev v demokratičnem sistemu, še posebej na "psa čuvaja" medijev, ki naj bi nadzirali in omejevali moč oblasti. Avtor, Curran (1990), s tem poudarja, da bi morali mediji delovati neodvisno od države, da bi lahko učinkovito opravljali svojo nalogo spremljanja oblasti in zagotavljanja odgovornosti, kar je ključno za zaščito demokracije.

Answer 37

Ideja javnega psa čuvaja je dejansko zaščitna funkcija, saj običajno določa vlogo medija v smislu nadziranja vlade, zaščite javnosti in preprečevanja tistim z močjo, da bi presegli svoje pristojnosti

Answer 38

Reprezentativna funkcija medijev se nanaša na vlogo medijev pri predstavljanju, odražanju in oblikovanju stališč, vrednot, interesov in identitete družbenih skupin. Mediji imajo nalogo, da reprezentirajo družbene teme, politične dogodke, kulturne razprave in druge pomembne vidike, tako da jih prenašajo na širšo javnost. S tem omogočajo, da se glasovi različnih skupin slišijo in da se družbeni problemi obravnavajo v širšem javnem diskurzu. Reprezentativna funkcija medijev se v sodobnem času vedno bolj povezuje s tržno logiko in komercializacijo medijev. V tem kontekstu mediji ne služijo več samo obveščanju, informiranju ali kultiviranju demokratičnih vrednot, ampak morajo v prvi vrsti zadovoljiti tudi ekonomske cilje in interes širše javnosti, da bi ohranili svojo obstojnost in financiranje. S porastom komercializacije medijev se vse bolj pojavlja tržna logika, kjer mediji ne delujejo zgolj kot kanal za prenos informacij, ampak kot podjetja, ki morajo zadovoljiti gospodarske cilje. To pomeni, da morajo prilagajati svojo vsebino interesom široke javnosti, da bi povečali gledanost, prepoznavnost ali prihodke iz oglaševanja. se medijem dodaja reprezentativna funkcija, saj se ukvarjajo z dogajanjem, ki zrcali zanimanje javnosti (ljudstva). Reprezentativna vloga se danes kaže v usmerjenosti medija, da bi ugodil interesom najširše javnosti, dobil njeno podporo in si omogočil razvoj.

Answer 39

Ob politični in družbeno-kulturni blaginji lahko komunikacijska tehnologija prispeva k ekonomski produkciji dobrin in storitev, saj postaja ekonomski razvoj vse bolj odvisen od komunikacijskih tehnik. Ekonomska »racionalnost« družbe pomeni gospodarnost in doseganje čim večje produktivnosti. Te tehnologije omogočajo hitrejše pretakanje informacij, boljšo povezanost med različnimi gospodarskimi akterji in povečanje produktivnosti, kar pripomore k večji gospodarski učinkovitosti. Te tehnologije omogočajo hitrejše pretakanje informacij, boljšo povezanost med različnimi gospodarskimi akterji in povečanje produktivnosti, kar pripomore k večji gospodarski učinkovitosti. Komunikacijske tehnologije omogočajo hitrejše in bolj učinkovito prenašanje informacij, kar pripomore k večji produktivnosti na različnih področjih, od proizvodnje do storitev. S tem se zmanjšajo stroški, povečuje hitrost proizvodnih procesov in izboljšajo komunikacijski tokovi znotraj podjetij in med njimi. S pomočjo komunikacijskih tehnologij se ustvarjajo novi trgi in priložnosti za globalno poslovanje. Podjetja lahko zdaj trgujejo na globalnem trgu z lažjim dostopom do informacij o potrebah in željah potrošnikov po vsem svetu. Spletne platforme omogočajo neposredno povezovanje kupcev in prodajalcev, kar zmanjša transakcijske stroške. Razvoj informacijske tehnologije in medijskih platform odpira vrata za nove industrije in poslovne modele. Na primer, digitalni marketing, e-trgovina, spletna izobraževanja, internet stvari (IoT) in druge inovacije so omogočile nastanek novih ekonomskih panog, ki vplivajo na globalno gospodarstvo. Ekonomska racionalnost družbe pomeni iskanje načinov, kako doseči čim večjo produktivnost ob čim manjših stroških. dodajanje četrte, ekonomske dimenzije k demokratičnim funkcijam množičnega medija.

Answer 40

Mediji morajo delovati glede na določena merila, in sicer: 1. resnično in jasno poročati o dnevnem dogajanju, in sicer v kontekstu, ki daje dogajanju 'pravi pomen'; Mediji morajo poročati o dnevnem dogajanju na način, ki ga postavi v pravilen kontekst, da omogočijo javnosti razumevanje dogodkov. To pomeni, da poročanje ne sme biti pristransko ali manipulativno, ampak mora odražati dejstveno stanje stvari in ga predstaviti v pravem kontekstu, kar omogoča informiranim odločitvam. 2. predstavljati forum, ki omogoča izmenjavo mnenj in kritik; Mediji morajo služiti kot platforma za izmenjavo različnih mnenj in idej, kar omogoča javnosti, da sodeluje v demokratičnem procesu. To vključuje možnost, da ljudje izražajo svoja mnenja in se kritično odzovejo na pomembna družbena vprašanja. Pomembno je, da mediji omogočijo odprt dialog in ne postanejo orodje za monopolizacijo mnenj. 3. morajo izražati jasno sliko osnovnih družbenih skupin; Mediji morajo zagotavljati pošteno in jasno sliko različnih družbenih skupin, da se prepreči marginalizacija ali napačna predstava o določenih skupinah. To vključuje reprezentacijo manjšin, premožnejših in revnejših slojev ter drugih kulture ali interesnih skupin, ki se ne smejo prezreti. 4. jasno morajo predstavljati cilje in vrednote družbe; Mediji morajo izražati temeljne vrednote in cilje družbe, kot so demokracija, svoboda, enakost in pravičnost. 5. omogočati morajo popoln dostop inteligenci do medijskih sistemov Intelektualna elita, vključno z novinarji, raziskovalci in akademiki, mora imeti popoln dostop do medijskih sistemov. To pomeni, da morajo imeti možnost raziskovanja in analiza, ter ustvarjanje vsebin, ki so lahko kritične ali informativne, ne da bi bile omejene z komercialnimi ali političnimi interesi. (Commission on Freedom of the Press 1947: 20–30).

Answer 41

Jasna povezanost med stratifikacijskim sistemom v družbi in procesom komuniciranja v množičnih medijih. Povezanost kot: višji socialni status v družbi pomeni večjo družbeno in ekonomsko moč, s tem pa večji dostop do MM in nadzora procesov komuniciranja.

Answer 42

Paternalistični medijski sistemi Definicija: Paternalistični medijski sistemi so tisti, v katerih mediji prevzemajo vlogo “skrbnikov” ali “guardianov” javnosti, torej zagotavljajo informacije in vsebine, ki so v skladu z javnim interesom. V teh sistemih se pogosto omejuje svoboda medijev v imenu zaščite javnosti ali širšega družbenega dobrega. Takšen model je pogosto značilen za avtoritarne režime ali za države, kjer se močno poudarja družbeni red in varnost. Nekatere evropske države imajo tudi oblike javnih medijev, ki delujejo v okviru paternalističnega sistema. Komercialni medijski sistemi Definicija: Komercialni medijski sistemi so tisti, v katerih mediji delujejo na osnovi tržnih zakonitosti in so v glavnem financirani preko oglaševanja in drugih komercialnih dejavnosti. V tem sistemu so mediji predvsem orodje za ustvarjanje dobička in si prizadevajo za privabljanje čim večje gledalske ali bralske publike, da bi povečali prihodke od oglaševanja. Vendarle pa ostaja ključna naloga medijev uresničevanje javnega dobra in javnega interesa. V ZDA je Reston izrazil skrb, da imajo mediji večji vpliv na mnenje ljudi kot izobraževalne ustanove, kot so šole in univerze.

Answer 43

Politika je ključni del našega vsakdana in vključuje odnos med posameznikom ter politično močjo, kjer se oblikujejo odločitve, ki vplivajo na celotno družbo. Politika ni statična, ampak je dinamičen proces, ki se nenehno spreminja, prilagaja novim okoliščinam, potrebam in izzivom. Proces odločanja (decision-making) – Pomeni proces, v katerem se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na življenje ljudi v družbi. To vključuje politične akterje, organizacije in institucije, ki so odgovorni za sprejemanje teh odločitev. Proces odločanja (decision-making) – Pomeni proces, v katerem se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na življenje ljudi v družbi. To vključuje politične akterje, organizacije in institucije, ki so odgovorni za sprejemanje teh odločitev. Obnašanje posameznikov v družbi z namenom doseganja kolektivne odločitve . Gre za proces, v katerem posamezniki, skupine ali organizacije aktivno sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev, ki so pomembne za skupnost kot celoto.

Answer 44

NAJSTAREJŠA IN NAJMLAJŠA IZMED DRUŽBOSLOVNIH ZNANOSTI (osnovne politične filozofije v stari Grčiji; kot neodvisna disciplina se pojavila v ZDA).

Answer 45

problem, ki ga rešujemo s sprejemanjem odločitev konflikt, ki daje sodbam politični značaj Politična aktivnost je proces, skozi katerega posamezniki, skupine in institucije sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na širšo družbo. V tem procesu se pogosto pojavljajo konflikti, ki so običajno osnova za politične odločitve. Ti konflikti in odločitve, ki iz njih izhajajo, dajejo političnim dejanjam njihov politični značaj.

Answer 46

Zmožnost doseči željene cilje (WEBER) Max Weber, eden ključnih teoretikov politične moči, je razločil dva tipa moči, ki sta pomembna za razumevanje politične dinamike: moč (“POWER TO”) – sposobnost doseči željene cilje omogoča uresničevanje ciljev moč (“POWER OVER”) – sposobnost avtoritete, da nadzoruje državljane V političnem kontekstu ta oblika moči pomeni, da ima vlada ali drugi avtoritativni akterji zmožnost uveljaviti svojo voljo nad drugimi, bodisi z zakonodajo, regulacijo, represijo ali drugimi ukrepi, ki omejujejo svobodo posameznikov. inštrumenti politične moči: pravni sistem in moč prisile Pravni sistem: Zakonodaja in sodni postopki so ključni instrumenti, ki omogočajo uresničevanje politične moči. Zakonodaja določa pravila igre v družbi, pri čemer je uporaba zakonodajnih ukrepov pomembna za ohranjanje politične moči in izvajanje volje oblasti. Moč prisile: V primeru, da drugi mehanizmi ne zadostujejo, lahko pride do uporabe prisilnih sredstev, kot so vojska, policija ali druge varnostne sile.

Answer 47

Vlada je organizacija, ki ima pooblastilo za izvajanje politične moči znotraj določene države ali politične enote. Njena glavna naloga je sprejemanje odločitev, ki urejajo delovanje družbe, zagotavljanje reda, varnosti in stabilnosti ter izvajanje zakonodaje in politik. Vlada skrbi za izvajanje odločitev v imenu države in njenih prebivalcev Ljudje, ki so pooblaščeni, da izvajajo politično moč (vladajoča skupina). Proces izvajanja nadzora v državi. Metode, ki so uporabljene za vladanje v posamezni družbi (demokracija, totalitarizem...).

Answer 48

ŠTIRJE POMENI VLADE 1. Aktivnost ali proces vladanja Nanaša se na dejansko izvajanje oblasti, vodenje države 2. Pogoji, v katerih se nahajajo te aktivnosti ali procesi (stanje vladanih ljudi) Pogoji, v katerih se nahajajo aktivnosti ali procesi vladanja, se nanašajo na stanje vladanih ljudi, kar vključuje različne družbene, politične, gospodarske in kulturne dejavnike, ki vplivajo na način, kako se izvaja oblast. 3. Ljudje, ki so prevzeli odgovornost za vladanje Vlada kot skupina posameznikov (predsednik vlade, ministri, drugi uradniki), ki so odgovorni za vodenje države in sprejemanje odločitev. 4. Načini, metode ali sistem, s katerimi je posamična družba vladana Na vlado vpliva družbeno okolje in zgodovinska tradicija.

Answer 49

Politični proces je niz povezanih korakov, preko katerih se oblikujejo, izražajo in uresničujejo politične odločitve v družbi. Gre za dinamičen sistem, v katerem različni akterji (posamezniki, skupine, stranke, institucije) izražajo svoje interese, jih združujejo in skozi politične mehanizme vplivajo na oblikovanje politik ter odločitev oblasti. 1. Artikulacija interesov Artikulacija interesov je proces, v katerem posamezniki in skupine izražajo svoje potrebe, želje in zahteve do oblasti. Gre za prvi korak političnega procesa, kjer javnost oblikuje politične pobude. 2. Agregacija interesov (politične izbire, alternative) Agregacija interesov pomeni združevanje in usklajevanje različnih interesov v širše politične alternative. Gre za proces, kjer se oblikujejo politične platforme, programi in zakonodajne pobude. 3. Pretvorba združenih interesov (volitve) 4. Odločitve, ki jih sprejmejo politične avtoritete

Answer 50

1. Zakonodajna veja oblasti (Državni zbor) Državni zbor je najvišji organ zakonodajne oblasti v Sloveniji in je sestavljen iz 90 poslancev, ki jih volijo državljani na splošnih volitvah. Glavna naloga Državnega zbora je sprejemanje zakonov, odločanje o državnem proračunu, nadzorovanje dela vlade in drugih organov ter izvajanje odločitev v zvezi z zunanjimi in notranjimi zadevami. Poslanci sprejemajo in spreminjajo zakone, odločajo o referendumu, ratificirajo mednarodne pogodbe in imajo različne druge naloge, povezane z oblikovanjem javnih politik. Državni svet v Sloveniji je posvetovalni organ, ki dopolnjuje zakonodajno vejo oblasti, vendar nima zakonodajnih pristojnosti, kot jih ima Državni zbor. Državni svet deluje kot predstavnik interesov lokalnih skupnosti, interesnih skupin in drugih posebnih družbenih skupin. Naloge Državnega sveta: Posvetovalna vloga: Državni svet ima predvsem posvetovalno vlogo pri sprejemanju zakonodaje. Ko Državni zbor sprejme zakon, ga lahko pošlje Državnemu svetu na mnenje, preden se dokončno potrdi. Če Državni svet poda negativno mnenje, to ne ustavi sprejemanja zakona, vendar lahko povzroči dodatno obravnavo v Državnem zboru. Zakonodajna vloga: Državni svet lahko predlaga zakone in spremembe obstoječih zakonov, vendar ti predlogi niso obvezni za Državni zbor. Zagovarjanje interesov: Državni svet skrbi za interese različnih skupin, kot so občine, delodajalci, delojemalci, kmetje, obrtniki, upokojenci itd. Sestava Državnega sveta: Državni svet ima 40 članov, ki jih izvolijo različne skupine: Predstavniki lokalnih skupnosti: 22 članov, ki jih izvolijo lokalni sveti občin. Predstavniki interesnih skupin: 18 članov, ki jih izvolijo različne interesne skupine (npr. sindikati, gospodarske zbornice, organizacije kmetov, obrtnikov itd.). 2. Izvršilna veja oblasti (Vlada) Izvršilno oblast v Sloveniji predstavlja vlada, na čelu katere je predsednik vlade. Vlada izvaja zakonodajo, sprejema uredbe in odredbe ter skrbi za izvajanje zakonov, pripravlja zakone in predloge za spremembe ter upravlja javne storitve. Ministri, ki sestavljajo vlado, so odgovorni za posamezna ministrstva in zadeve, kot so zdravstvo, izobraževanje, notranje zadeve, finance itd. Vlada sprejema proračun, usklajuje politiko na mednarodni ravni ter zagotavlja delovanje vseh ključnih državnih institucij. 3. Sodna veja oblasti (Sodišča) Sodna veja oblasti je neodvisna in vključuje različna sodišča, ki zagotavljajo pravičnost in uveljavitev zakonodaje. Najvišje sodišče v Sloveniji je Vrhovno sodišče, ki skrbi za enotno uporabo prava in odloča v zadevah, ki so izjemno pomembne za pravni sistem. Poleg Vrhovnega sodišča so v Sloveniji tudi okrajna sodišča, okrožna sodišča in specializirana sodišča, ki rešujejo različne vrste primerov, kot so civilni, kazenski, gospodarski in upravni postopki. Sodišča zagotavljajo pravno varstvo državljanov in odločajo o sporih med posamezniki, podjetji in državo ter nadzorujejo, da se zakoni pravilno izvajajo.

Answer 51

1. učinkovitost participacije 👉 Državljani morajo imeti realno možnost sodelovati v političnih procesih – to vključuje izražanje svojih interesov, sodelovanje v javnih razpravah in političnih organizacijah. 2. volilna enakost 👉 Vsak glas mora imeti enako težo, ne glede na družbeni status, bogastvo ali izobrazbo. To pomeni, da volilni sistem ne sme diskriminirati določenih skupin. 3. razumevanje 👉 Državljani morajo imeti dostop do relevantnih informacij, ki jim omogočajo sprejemanje informiranih političnih odločitev. Dostop do neodvisnih medijev, transparentnost oblasti, javne razprave o političnih vprašanjih. 4. nadzor nad delovanjem 👉 Državljani morajo imeti možnost vplivati na politične odločitve in nadzirati oblast, da ta ne deluje v nasprotju z njihovimi interesi. 5. enake možnosti Dahlovi kriteriji zagotavljajo, da demokratični sistem ni zgolj formalen, temveč omogoča aktivno in enakopravno udeležbo vseh državljanov. Če ti pogoji niso izpolnjeni, demokracija postane pomanjkljiva ali celo lažna.

Answer 52

Pluralizem je politični in družbeni koncept, ki temelji na ideji, da mora v družbi obstajati več različnih interesnih skupin, pogledov in vrednot, ki se med seboj svobodno izražajo in tekmujejo. -je neposreden rezultat svobode in enakosti, če so ljudje svobodni in enaki, imajo različna mnenja in vrednote, jih izražajo Konflikti, ki izhajajo iz pluralizma, niso grožnja, ampak naravni del zdrave demokratične razprave.

Answer 53

Značilnosti države: Teritorialno definirano združenje Obsega (nujno) vse osebe na tem teritoriju Poseduje monopol nad nasiljem na tem območju Država je edini zakoniti izvajalec prisile (vojaške in policijske). Vzpostavlja red in varnost ter sankcionira kršitve zakonov. Ima državno telo (skupino ljudi), ki izvajajo monopol nad nasiljem v njenem imenu

Answer 54

Politični sistem je proces, v katerem se zahteve in podpora iz družbe pretvarjajo v odločitve in politike, ki vplivajo na družbo. INPUTI zahteve Podpora OUTPUTI odločitve ali politike

Answer 55

Politična podpora se nanaša na podporo, ki jo državljani izkazujejo političnemu sistemu, institucijam in vladnim organom. Podpora (dve vrsti): a.) odprte aktivnosti (participacija v volitvah) - vključuje vidno in neposredno sodelovanje v političnem procesu. b.) orientacije ali stanje duha (naš patriotizem, čustvena naravnanost)

Answer 56

Objekti podpore: 1. Politična skupnost kot celota (osnovno soglasje znotraj družbe) 2. Politični režim (člani družbe morajo podpirati pravila politične igre - proceduralno soglasje) 3. Vlada

Answer 57

Družbeni kontekst demokratičnega vladanja se nanaša na širok spekter dejavnikov, ki oblikujejo in vplivajo na delovanje demokracije. A. družbeno okolje B. socio-ekonomski faktorji vpliva na demokracijo (demokratizacija in modernizacija povezani) C. politično kulturni faktorji demokracije (skupek vrednot, stališč; režim mora spoštovati določene osnovne vrednote, da dobi kredibilnost v javni sferi)

Answer 58

Objektivne družbene značilnosti: Ekonomska blaginja Raven izobrazbe Industrijski razvoj Subjektivne družbene značilnosti: Norme Prepričanja Stališča

Answer 59

Pravni okvir demokracije je ključnega pomena za zaščito temeljnih svoboščin posameznika ter zagotovitev, da so oblasti omejene in odgovorne. Zakon in svoboda sta v demokraciji neločljivo povezana, saj mora biti zakon postavljen tako, da zagotavlja pravice in svoboščine državljanov, hkrati pa omejuje zlorabo oblasti.

predrok Flashcards

(83 cards)