Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Geografija III > Pribaltske države > Flashcards

Pribaltske države Flashcards

(52 cards)

Start Studying
1
Q

Katere so tradicionalne ribolovne države?

A

Norveška in Islandija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zakaj sta No in Is primerni za ribolov?

A

razčlenjene obale z morjem in ribjim bogastvom, mešanje hladnega in toplega morskega toka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Od kdaj naprej izvažajo ribe?

A

14 stol

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je značilno da delajo z ribami?

A

različne vrste rib sušijo, posušene jih zlagajo kot polena - polenovke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kolikšen izvoz rib predstavlja na Is?

A

1/3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je značilnost Norveškega ribolova?

A
  • ribiški kmetje - poleti so sonaravno kmetovali, pozimi ribarili
  • imajo ribje farme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši ribje farme

A
  • začeli sredi 80. let 20. stol.
  • v fjordih
  • nadomestek za lovljenje rib v obliki ribogojstva
  • polenovke, atlantski losos
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kje ima danes ribolov velik pomen

A

na obbalah oddaljenih od gospodarskih središč

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj se je zgodilo z ribolovom po 2.sv. vojni?

A
  • tehnologija ribarstva napreduje (veilke ribiške ladje) –> zmanjšalo št. ribičev, ribiških ladij
  • nov način ribolova (sledenje ribam s sonarji)
  • moderne mreže, nekatere so prepovedane
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj predstavlja prelom v ribolovu?

A

ko so ulovili tokliko, da se ribe niso mogle obnavljat
- dogovor: omejena količina ulova

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši ukrepe proti prelovu na Islandiji

A
  • ribolovne kvote
  • omejitev katere mreže lahko uporabljajo in kdaj lahko lovijo (ne med razmnoževanjem)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako je Islandija povečala svoje teritorialno območje?

A

iz 3 milj na 200milj, leta 1982

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši ribiške vojne

A
  • ladje iz Vb so zahajale v morja Islandije
  • tujim ribičem so poškodovali opremo, odvzeli ulov
  • VB so spremljale vojaške ladje
  • odpoklicali so veleposlanike
  • Islandci zagrozili z izstopom iz NATA
  • v spor z Amwričani, zmagali Islandci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako je danes z ulovom v državah?

A
  • Norveška: postopno zmanjšuje ulov, hkratno povečanje ribogojstva (atlantski losos)
  • Islandija: delež ribogojstva povečujejo, trenutno ulov stagnira
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katera država je najbolj gozdnata?

A

FInska - 76% - 1/3
(pribaltske: Estonija, Latvija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšen je les?

A

zelo kvaliteten, saj raste počasi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kdaj je začela Finska izvažati les?

A

v 13. stol v VB

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kdaj se je Finska začela ukvarjati s trajnostnim ravnanjem z gozdom?

A

v 19 stol, dobili prvo državno institucijo v ta namen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Katere drevesne vrste so najbolj izkoriščene?

A

bor, smreka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je značilno za gozdove na Finskem?

A

večinoma so v privatni lasti 60%, vsak 5 finec ima v lasti delček gozd

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kakšno je delo v gozdu?

Study These Flashcards
A

sprva težko, nevarno, les spravljali po rekah, jezerih
- modernizacija –> stroji

22
Q

Kaj je Finska postala z modernizacijo?

Study These Flashcards
A

proizvajalka strojev - know-how

23
Q

Kako se je gozdarska ind. spremenila?

Study These Flashcards
A
  • prej je bilo monostukturno gospodarstvo - 70% izvoza les in lesnih izdelkov
  • zdaj izvažajo 1/5 BDP od lesnih izdelkov
24
Q

Kje so gozdarski obrati?

Study These Flashcards
A

na J Finske, po celotni Finski, v drugih državah

25
Kako se deli lesna industrija?
- industrija lesnih proizvodov/mehanična lesnopredelovalna industrija - kemična lesnopredelovalna industrija/ industrija papirja in celuloze
26
industrija lesnih proizvodov/mehanična lesnopredelovalna industrija
žaganje lesa, iverke, plošče, kmetijstvo, včasih pomembnejša 4/10 posekanega lesa
27
kemična lesnopredelovalna industrija/ industrija papirja in celuloze
lesna vlakna nadomeščajo plastiko, postaja pomembnejša 6/10 lesa, 3/4 izvoza
28
Kaj naredijo z ostanki iz lesne ind?
biomaso, naredili so biodisel, uporabljajo lesna goriva
29
Kaj je dobra stran Fincev?
hitro se odzovejo na spremembe na trgu (manj papirja --> proizvodnja kartona, novi proizvodi vlaken za kem. in teks. ind., na trgu veliko poceni lesa iz tropskih predelov)
30
Kam spada les?
med obnovljive energetske vire
31
V katerih državah najdemo IKT?
Finska, Danska, Švedska (Estonija)
32
Kaj je GMS?
globalni sistem za mobilno komunikacijo
33
Opiši Finski gospd. razvoj
dolgo zaostajala z industrializacijo, nsprva lesna, kovinska ind., zapadli v krizo --> načrtno usmerili v IKT (ustanavjlanje univerz, izobraževanje, subvencioniranje)
34
Po čem je zasovela Finska ?
telekomunikaciji (prvi GMS klic na svetu 1991) izvoznica veliko opreme za satelite, opazovanje, računalniški software, igrice, nokia
35
Kako se je razvila nokia?
najprej celulozni mlin, gumarstvo, gozdarstvo, komunikacija
36
Opiši Švedsko
- povezujemo z visokim življ. standardom - visoko socialno varnostjo - nimajo EVRA --> socialna varnost
37
Opiši gosp. na Švedskem
največje območje - železova ruda, tudi druge, know-how, odkrili so vleiko redkih kovin na Baltskem ščitu, 2. bogastvo les, 3. bogastvo HE temelji na teh panogah in izvozu
38
Švedski IKT
izobražen, motiviran kader, biotehnologija, bioznanost, farmacija, dežela izumiteljev (Alfred Nobel) - sedež imajo številnemultinacionalke (IKEA, volvo, elektrolux, astrazenca, erikson)
39
Povezava z Dansko na Švedskem
Oresund , Oresundki most povezuje s Kobenhavnom, biotehnologija, Medicon valley - vodilni mednarodni grozd , 100 podjetji z bioznanost
40
Naravnogeografske značilnosti pribaltskih držav
- gozdovi (mešani, listnati) - več na severu - celinsko vlažno podnebje - rjave gozdne prsti - uravnano površje (Vzhodnoevropsko nižavje na Ruski plošči) - rečni, ledeniški, vetrni sedimenti - veliko površinskih vod (mokrišča, reke, jezera) - neprepustna podlaga zaradi ledenikov (morenska podlaga)
41
Zgodovinski pregled pribaltskih držav
- do 1. sv. vojne pod Carsko RUsijo - 1920-1940 so bile prvič samostjone - med 2.sv. vojno - najprej pod SZ, potem Nemčijo, spet SZ -1990 - osamosvojitev (poslabša se življenski standard) - vstop v EU 2004
42
Kako so se pribaltske države razlikovale od drugih v SZ?
bile so na robu in imele višjo gospodarsko razvitost, razvila so se gibanje ki so težila k samostojnosti
43
Kakšna je jezikovna sestava pribaltskih držav
ugrofinci - Estonci litovci, latovci - baltski jezik
44
Vere v Pribaltskih državah
(Na J Litve – katoliki, Estonija, Latvija – protestanti, pravoslavnni
45
Baltski tigri
- Usmeritev v gospodrstvo - Ni rudnih bogastev (Ruska plošča) - Živinoreja (nekaj polj) 1920 - Ni vlagala v kmet SZ - Propade ind. (nedobivajo izd. Iz Moskve, niso imeli kakovostnih izdelkov, prodajali na domačem trgu) - Denacionalizacija (po osam. – kmet, tuji kapital)
46
načrtna industralizacija
ki je bila usmerjena iz Moskve – priseljevanje množic industrijskih delavcev iz slovanskih delov SZ.
47
načrtna rusifikacija
vsiljevanje jezika, načina življenja, kulture, Rusija silila težko industirjo (najmočneje v Latviji, delež latvicev iz 75% na 52% do osamosvojitve, najmanj rusificirana – Litva)
48
rekacije na rusifikacijo
- Prpirpadniki pirbaltskih držav počutili ogrožene, izražanje narodnih čustev – nezaželen nacionalizem, zaradi rusifikacije – rusi niso učili pribaltskih jezikov, vključili v okolje  medsebojno nesprejemanje, še danes posledice.
49
Kaj se je zgodilo po osamosvojitvi?
- Po osamosvojitevi del slov. priseljencev vrnil v matične državem ostali so se znašli v »novih državah«
50
Problemi pri podeljevanju državljanstva
v Litvi podelili vsem, v Latviji in Estoniji, tistim, ki so se priselili pred letom 1940. Kasnejša leta – sovjetska okupacija, vsi priseljenci, vključno s potomci, so ostali brez državljanstva. Do njega prišli z postopkom naturalizacije – preizkus znanja jezika. - Zaradi vključitve v EU – razlahljale ukrepe
51
Zakaj so razrahljali ukrepe?
zaradi eu
52

Geografija III (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions