Pritožba, IPS Flashcards
Pritožbeni organ je ugotovil, da je bil postopek na prvi stopnji pomanjkljiv, da pa v pritožbi zatrjevane kršitve niso takšne, da bi lahko vplivale na odločitev v zadevi. Kako naj pritožbeni organ odloči o pritožbi?
Poznamo 2 vrsti kršitev postopka, absolutno bistvene in relativno bistvene kršitve. Pri absolutno bistvenih kršitvah postopka velja, da če so podane, je to vplivalo na pravilno odločitev v zadevi. Pri relativno bistvenih, pa je treba dokazati, da je zaradi kršitve prišlo do nepravilne odločitve. V konkretnem primeru gre za tako kršitev, ki ni vplivala na odločitev v zadevi in zato mora organ pritožbo zavrniti.
Pritožbeni organ je spoznal, da je odločba (oziroma natančneje izrek) odločbe prve stopnje po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v njeni obrazložitvi.
Kako naj s pritožbo ravna pritožbeni organ, če je stranka nezadovoljna z izrekom in se zato tudi pritožuje?
V tem primeru stranka ni zadovoljna s tem, kako je bilo odločeno, pritožba je dovoljena. Prav tako se je dovoljeno samo zoper dispozitiv, izrek odločbe pritožiti in ne čez druge sestavine odločbe. Vendar ima organ druge stopnje v tem primeru dodatno možnost, namreč če se strinja z izrekom, se pa ne strinja z obrazložitvijo, lahko organ druge stopnje po 248/3 ZUP navede pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.
Pritožbeni organ je spoznal, da je odločba (oziroma natančneje izrek) odločbe prve stopnje po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v njeni obrazložitvi.
Kako naj s pritožbo ravna pritožbeni organ, če je stranka zadovoljna z izrekom, pritožuje pa se le glede obrazložitve?
V tem primeru bo organ druge stopnje pritožbo zavrgel, ker je nedovoljena. Ni se namreč dovoljeno pritožiti zaradi obrazložitve.
V tem primeru tudi ne velja 248/3, ker če se zavrže, pomeni, da pritožba ne izpolnjuje procesnih predpostavk za materialno presojo.
Kaj je smisel tega, da pritožbeni organ v primeru, ko odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje slednjemu da ustrezna napotila? Ali mora prvostopenjski organ ta napotila upoštevati?
Organ druge stopnje se lahko zaradi ekonomičnosti odloči, da naj ponovljen postopek izvede prvostopenjski organ. V tem primeru mora organu prve stopnje podati opozorila, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ prve stopnje mora ta opozorila upoštevati ob izdaji nove odločbe. V primeru, da jih ne upošteva, bo organ druge stopnje zadevo v primeru pritožbe rešil sam po 251/4 ZUP. Smisel teh opozoril, napotkov je predvsem v tem, da ne pride do novih kršitev ter da se kršitve pravilno odpravijo (da se posledično tudi pravilno izvrši odločba druge stopnje).
*drugo pa je potem vprašanje, kakšna so navodila, ki morajo biti precej določna, da prvostopenjski organ ve, kaj mora narediti drugače.
V kolikšnem roku mora pritožbeni organ odločiti o pritožbi?
Kaj se zgodi, če pritožbeni organ v roku ne odloči?
Organ druge stopenj mora odločiti čim prej oz. najkasneje v roku 2 mesecev od prejema popolne pritožbe. To določa 256 ZUP
Če pritožbeni organ ne odloči v roku o pritožbi, lahko pritožnik na pritožbeni organ naslovi zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi. Če v 7 dneh ne prejme odločbe o pritožbi, ima možnost vložiti tožbo v upravnem sporu. Šteje se namreč, da je bila pritožba zavrnjena. 28/2 ZUS-1
Na kakšen način se lahko stranka pritoži, če o njenem zahtevku ni bilo odločeno in iz kakšne predpostavke pri tem izhaja?
Če o zahtevku stranke ni bilo odločeno in je že potekel rok za izdajo prvostopenjske odločbe, potem se lahko stranka pritoži zaradi molka organa (po 255. členu ZUP). Izhaja pa iz predpostavke, da mu je bila izdana negativna odločba (torej, da je bil zahtevek zavrnjen). Pomembno pri molku organa je tudi to, da ne velja 15 dnevni rok za vložitev pritožbe.
Ali pravica do pritožbe ob molku organa pripada tudi stranskemu udeležencu?
Ne, ne pripade, ker gre pri molku organa za fikcijo negativne odločitve, to pa pomeni, da se ne posega v pravni položaj stranskega udeleženca.
Kako naj ravna pristojni organ, če se stranka pritožuje zaradi molka organa?
V tem primeru stranka vloži pritožbo pri organu prve stopnje, vendar pa mora ta pritožbo takoj poslati orgau druge stopnje. Slednji nato zahteva od organa prve stopnje obrazložitev, zakaj ni pravočasno izdal odločbe. Če ugotovi, da odločba ni bila v roku izdana zaradi opravičljivih razlogov oz. je do zamude prišlo zaradi stranke, organ prve stopnje določi rok, ki je dolg toliko časa kot traja razlog za zamudo, vendar ne sme biti daljši od enega meseca, v tem pa mora organ prve stopnje izdati odločbo.
Če organ prve stopnje ne poda opravičljivih razlogov, zakaj odločbe ni izdal v roku, zahteva organ druge stopnje, naj mu posreduje dokumente zadeve. Organ druge stopnje odloči na podlagi teh dokumentov, če je to mogoče. Drugače izvede postopek in odloči na podlagi izvedenega postopka. Izjemoma lahko organ druge stopnje, če meni, da bo postopek hitreje in bolj ekonomično izvedel organ prve stopnje, naloži njemu naj izvede postopek, potem pa posreduje infomracije, na podlagi katerih organ druge stopnje odloči.
Odločba, ki jo izda organ druge stopnje je dokončna.
Francka je zoper negativno upravno odločbo vložila pritožbo, nato pa je vloženo pritožbo umaknila. Kako naj ravna pritožbeni organ?
Razlikujemo dve situaciji in namreč: če je umaknila pritožbo pred potekom pritožbenega roka in če je umaknila pritožbo potem, ko je rok že potekel.
Če je pritožbeni rok že potekel, se postopek s sklepom ustavi.
Če pa ne, lahko stranka ponovno vloži pritožbo, postopek se še ne zaključi, zadeva bo postala dokončna komaj po izteku pritožbenega roka.
Luki in Ani je bila izdana negativna upravna odločba glede njune zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Zoper negativno upravno odločbo sta najprej vložila pritožbo, nato pa sta idejo o svoji gradbeni investiciji opustila, posledično pa sta svojo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila. Kako naj ravna organ druge stopnje?
V tem primeru je pomembno to, da jima je bila izdana negativna odločba, kar pomeni, da ne spreminja njunega pravnega položaja.
Če umakneta zahtevo tekom pritožbenega postopka (zahtevo je mogoče umakniti: do izdaje prvostopenjske odločbe, do poteka pritožbenega roka ter do izdaje odločbe druge stopnje). V tem primeru, ker je bila izdana negativna odločba, se bo postopek s sklepom ustavil. Če bi bilo stranki delno ali v celoti ugodeno, pa bi bilo potrebno odločbo prve stopenj tudi odpraviti.
*torej načeloma, ko se umakne zahteva tekom pritožbenega postopka (ko že imamo neko odločbo), je treba tudi odpraviti odločbo prve stopnje. (135/2 ZUP!)
Anica je vložila zahtevek za invalidnino in zahtevek za varstveni dodatek. Pristojni organ je Anici priznal invalidnino, ne pa tudi varstvenega dodatka. Anica je v pritožbi zahtevala le višjo odmero invalidnine. Ali lahko in če, pod kakšnimi pogoji, pristojni organ Anici prizna varstveni dodatek?
Pritožbeni organ lahko, če so izpolnjeni pogoji iz 253. člen ZUP, odloči o pritožbi preko pritožbenega zahtevka.
Tako lahko organ odloči v primeru, če odloči v mejah zahtevka, ki je bil postavljen na prvi stopnji, reši zadevo v korist pritožnika, s tem pa se ne posega v pravice drugega.
V konkretnem primeru je na prvi stopnji zahtevala tudi pravico do varstvenega zahtevka, če organ druge stopnje presodi, da ji ta pravica pripade, lahko tako odloči z odločbo o pritožbi.
Katera izredna pravna sredstva pozna ZUP?
Obnovo, izredno razveljavitev, ničnost odločbe, odprava ali razveljavitev po nadzorstveni pravici, sprememba ali odprava v zvezi z upravnim sporom.
Katera sta temeljna pogoja za obnovo postopka?
Odločba, zoper katero se vlaga predlog za obnovo postopka, mora biti dokončna ter mora biti podan obnovitveni razlog.
Pristojni gradbeni inšpektor je v zvezi s prijavo domnevne nedovoljene gradnje asfaltirane poti izdal sklep o ustavitvi postopka, saj je ugotovil, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa (28. člen ZIN). Stranski udeleženec v zadevi je podal predlog za obnovo inšpekcijskega postopka, ki ga je pristojni organ zavrgel. Ali je ravnal prav?
Ne. Gre namreč za procesni sklep, ZUP pa ne dopušča obnove postopka zoper procesni sklep (obnoca je dopustna zoper dokončno upravno odločbo, 260 ZUP).
Zoper sklep je dovoljena obnova samo v primeru, če gre za tak sklep, ki je po vsebini upravna odločba (samo poimenovanje ne škoduje).
Kaj obsega predhodni preizkus predloga za obnovo?
Predhodni preizkus predloga za obnovo postopka obsega najprej preizkus o tem, ali je predlog dovoljen, pravočasen in popoln ter če ga je vložila upravičena oseba in če je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (267/1). Če kateri od pogojev manjka, se predlog zavrže s sklepom.
Nato organ presodi, ali so okliščine in dokazi, ki se navajajo kot razlog, taki, da lahko pripeljejo do drugačne odločitve. Če slednji pogoj ni izpolnjen, organ z odločbo zavrne predlog. *Ni namreč smotrno voditi obnove, če nima vpliva na izid postopka.
Ali je napačna uporaba materialnega prava obnovitveni razlog?
Ne, napačna uporaba materialnega prava ni obnovitveni razlog. Obnovitveni razlogi so taksativno našteti v zakoni in jih ni dovoljeno razlagati širše.
Namen obnove kot IPS je zlasti v tem, da se ugotovi pravilno dejansko stanje, torej da se sanira predvsem napake s področja ugotavljanja dejanjskega stanja.
Ali je obnova postopka možna iz razloga, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem pravnem vprašanju pozneje spremenjena?
Ne, ker ne gre za enega izmed razlogov, ki so našteti v zakonu. Prav tako bi bilo mogoče na podlagi takega obnovitvenega razloga vse postopke obnoviti.
Od katerih okoliščin je odvisno ali bo stranka uspela z obnovitvenim razlogom glede novih dejstev in dokazov (260/1(1))?
Stranka bo s predlogom uspela samo, če dokaže, da bi nova dejstva in novi dokazi pripeljali do drugačne odločitve ter mora dokazati, da so ti dokazi in dejstva obstajali že v času odločanja na prvi stopnji, pa jih stranka brez svoje krivde ni mogla predložila.
Na kom je dokazno breme glede dokazovanja pravočasnosti predloga za obnovo?
Na osebi, ki predlog za IPS vložila, je tudi dokazno breme glede dokazovanja pravočasnosti predloga za obnovo.
Ali je podan obnovitveni razlog iz 7. točke 260. člena ZUP, če je odločbo izdala uradna oseba stvarno ali krajevno nepristojnega organa?
Ta obnovitveni razlog se ne nanaša na pristojnost organa, ampak na lastost uradne osebe, torej če ima uradna oseba organa, ki je sicer stvarno in krajevno pristojnost, pravico, da izda odločbo. Tako, da obnovitveni razlog ni podan.
Jolandi je pripadala pravica udeleževati se upravnega postopka kot stranska udeleženka. Ker ji takšna možnost ni bila dana, je zoper izdano odločbo vložila pritožbo, vendar šele po izteku pritožbenega roka za stranke, ki so v postopku sodelovale (1. in 2. odstavek 229. člena ZUP). Ali je prav, da pristojni organ njeno pritožbo kot prepozno zavrže?
Gre za eno hujših kršitev, če osebi, ki bi bila lahko udeležena v postopku kot stranska udeleženka, ni bila dana možnost, da se udeležuje postopka. Ker je tudi že potekel rok za pritožbo, bi moral organ v tem primeru prepozno pritožbo obravnavati kot predlog za obnovo postopka iz istega razloga, kot je vložila pritožbo (torej 9. točka 260. člena).
Upravna enota je ob obravnavi Aninega predloga za obnovo postopka ugotovila, da tudi če bi v postopku upoštevala novo dejstvo obstoja služnostne pogodbe, to ne bi spremenilo končne odločitve v zadevi. Ali naj upravna enota Anin predlog za obnovo postopka zavrže ali zavrne in zakaj?
(kot bi odgovorila na izpitu)
V primeru, da so predpostavke glede pravočasnosti, dovoljenosti in popolnosti predloga izpolnjene, ter da ga je vložila upravičena oseba, bo organ takšen predlog za obnovo zavrnil z odločbo.
V kolikor zgoraj naveden predpostavke niso izpolnjene, pa bo organ s sklepom zavrgel predlog.
Ali naj upravna enota pri meritornem odločanju o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je predmet obnove, odloča po materialnih predpisih, na katerih je temeljila prejšnja odločba, ali po materialnih predpisih, ki veljajo v času obnove postopka?
UE bo morala v tem primeru odločiti po predpisih, ki so veljali v času prvega odločanja in ne po predpisih, ki veljajo v času obnovljenega postopka. Razlog za to naj bi bil, ker kršitev materialnih predpisov ni obnovitveni razlog.
Kakšno odločbo lahko izda pristojni organ v obnovljenem postopku, ki je bila predmet postopka? Kakšni so učinki posamezne od navedenih odločb?
V obnovljenem postopku lahko organ pusti prejšnjo odločbo v veljavi, lahko pa izda novo odločbo in prejšnjo odločbo razveljavi (velja ex nunc) ali pa odpravi (velja ex tunc).
