procesna dejanja tožnika Flashcards
gre za podpoglavje GLAVNA PROCESNA DEJANJA V PRAVDNEM POSTOPKU (106 cards)
1
Q
kakšno strukturo in vsebino mora imeti tožba?
A
takšno, da je sodniku nedvoumno jasno in pokazano, kaj je zahtevek
2
Q
katero redno pravno sredstvo poznamo pri tožbi?
A
pritožba ali ugovor
3
Q
katera izredna pravna sredstva poznamo?
A
- revizija
- zahteva za varstvo zakonitosti
- obnova postopka
- tožba za razveljavitev sodne poravnave
- tožba na razveljavitev arbitražne odločbe
4
Q
kakšna procesna razpolaganja ima na voljo tožnik?
A
enostranska in dvostranska
5
Q
katera so tožnikova enostranska procesna razpolagajanja?
A
- tožba
- sprememba tožbe
- odpoved tožbenemu zahtevku (izda se sodba na podlagi, katere se tožbeni zahtevek zavrne)
6
Q
katera so tožnikova dvostranska procesna razpolagajanja?
A
- umik tožbe
- poravnava (poravnava med strankama, ki je sklenjena pred sodiščem)
7
Q
kaj je tožba
A
tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo. tožnik z njo zahteva od sodišča, naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine
8
Q
kako se začne s tožbo pravdni postopek
A
- z VLOŽITVIJO tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožencem in tožnikom
- z VROČITVIJO tožbe se vzpostavi procesno razmerje med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem
9
Q
ali je lahko tožba pogojna? (vezana na nek pogoj)
A
ne, nikakor
10
Q
kaj je tožbeni petit
A
tisti del sodbe, ki vsebuje zahtevo za sodno varstvo
11
Q
kakšno je temeljno pravilo tožbenega petita
A
glasiti se mora dobesedno tako, kot tožnik želi, da bi se glasil izrek sodbe (vedno so možni majhni popravki)
12
Q
kako se kaže načelo stroge formalne legalitete?
A
v primeru toženčevega nesodelovanja je potrebno uporabiti prisilna sredstva.
13
Q
katere vrst tožb poznamo
A
- dajatvena (kondemnatorna)
- ugotovitvena (deklaratorna)
- oblikovalna (konstitutivna)
14
Q
kaj je dajatvena tožba
A
z njo tožnik od sodišča zahteva naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj DA, STORI, OPUSTI ALI DOPUSTI.
15
Q
kaj je vsebina tožbenega zahtevka
A
obligacija
16
Q
kako je s pravnim interesom pri dajatvenih tožbah
A
predpostavlja in ga ni treba dokazovati
17
Q
ali je uspeh dajatvenega zahtevka odvisen od zapadlosti tožbenega zahtevka?
A
da, nezapadli tožbeni zahtevek je potrebno zavrniti (izjema - preživninski zahtevek)
18
Q
katere posebne oblike dajatvene tožbe poznamo?
A
- prepovedna tožba
- dopustitev
- storitev
19
Q
kaj je prepovedna tožba
A
do nje pride tedaj, ko je nedopustno ravnanje roženca že prenehalo, vendar obstaja grožnja, da se bo ponovilo
20
Q
kaj je posebna tožba pri dopustitvi
A
do nje pride tedaj, ko nedopustnega ravnanja toženca še ni bilo, vendar obstaja resna in konkretizirana grožnja, da bo do tega ravnanja prišlo
21
Q
kaj je posebna tožb pri storitvi
A
do nje pride tedaj, ko je toženec dolžan opraviti neko konkretno opisano storitev, h kateri se je zavezal s podjemno pogodbo
22
Q
kaj pomeni iura novit curia
A
gre za to, da mora sodišče poznati pravo.
je pravno načelo, po katerem mora sodišče poznati pravo tako dobro, da strankam tega ni potrebno dokazovati
23
Q
kdaj postane dajatvena sodba izvršilni naslov?
A
kadar postane pravnomočna in izvršljiva (potek paricijskega roka)
24
Q
kaj je ugotovitvena tožba
A
z njo tožnik zahteva, da sodišče ugotovi (ne)obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oz. (ne)pristnost listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz kakega razmerja
25
kateri so pogoji za ugotovitveno tožbo
- zahtevek še ni zapadel
- pravni interes tožnika je izkazan (verjetnost)
26
kako je s pravnim interesom tožnika pri ugotovitveni tožbi?
potrebno ga je dokazati
27
Ali je možna ugotovitvena sodba, če je zahtevek zapadel in je dajatvena sdoba možna
ne, ni dopustna, ker zanjo ni pravnega interesa
28
kaj je vmesna ugotovitvena tožba
gre za pravno sredstvo, kjer je odločitev v sporu odvisna od vprašanja o (ne)obstoju kakšnega pravnega razmerja, zato tožnik z njo poleg obstoječega zahtevka uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek o obstoju tega razmerja
29
kaj je lahko vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka?
le obstoj neke pravice ali razmerja, katerega ugotovitev, bi lahko predstavljala vsebino samostojne ugotovitvene tožbe. nikakor pa to ne sme biti ugotovitev spornega dejstva
30
kaj je oblikovalna tožba
z njo tožnik zahteva ustanovitev, prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja
31
izpodbojni zahtevek za razveljavitev pogodbe se lahko uveljavlja s katerimi tožbami?
samo z oblikovalno tožbo
32
kako je s pravnim interesom pri oblikovalni tožbi?
domneva se
33
katere teorije o identiteti spornega predmeta poznamo
- civilistična
- procesna ekvivallenčna
- čista procesna
- novejša civilistična
- teorija o tričlenski opredelitvi spornega elementa
- modicifirana civilistična
-sintetična opredelitev spornega predmeta
34
kaj je civilitična teorija
pravi, da je sporni predmet identičen z zahtevkom materialnega prava, ne uporablja se več
35
kaj je modificirana civilistična teorija
sporni predmet po njej je zatrjevanje pravice materialnega prava.
36
kaj je procesna ekvivalenčna teorija
sporni predmet je tožbeni predlog in dejansko stanje. če gre iz enega dejanskega stanja mogoče izpeljati več zahtevkov, gre še vedno za en sporni predmet
37
kaj je čista procesna teorija
za identiteto spornega predmeta je odločilen tožbeni predlog, kar velja do izdaje sodbe. od izdaje sodbe je sporni predmet celoten izrek sodne odločbe. pri nas uveljavljena
38
kaj je novejša civilistična teorija
za opredelitev spornega elementa je odločilno, kdaj predstavlja več materialnopravnih zahtevkov predmet razpolaganja
39
kaj je teorija o 3členski opredelitvi spornega predmeta
sporni predmet opredeljujejo 3 elementi:
-zatrjevanje pravice materialnega prava
- zahteva po določeni obliki procesnega varstva
- dejansko stanje
40
kaj je sintetična opredelitev spornega elementa
sporni element je tožnikova zahteva, naslovljena na sodišče, naj odloči o postavljenim tožbenem predlogu, ki je vsebinsko povezan z materialnopravnim zahtevkom
41
kako mora biti opredeljen tožbeni zahtevek
konkretno opredeljen (npr. če zahtevamo povrnitev v prešnje stanje, ni dovolj, da se to samo napiše, ampak mora biti natančno opisano)
42
kaj je objektivna kumulacija?
gre za več združenih zahtevkov v eni tožbi
43
kako je z opredeljevanjem združenih zahtevkov v eni tožbi?
jasno je treba opredeliti vsak zahtevek posebej. če se zahteva denarna odškodnina, je potrebno vsako vrsto škode posebej denarno ovrednotiti. posebej mora biti zapisan denarni znesek za nepremoženjsko in premoženjsko škodo
44
kaj je subjektivna kumulacija
gre za združevanje oseb
45
katere so obligatorne sestavine tožbe
- sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga
- določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev
- dejstva (1. dejstva na katera tožnik opira zahtevek in 2. dokaze, s katerimi se dejstva ugotavljajo)
- kompetenčno dejansko stanje
46
ali lahko tožba vsebuje pravno kvalifikacijo zahtevka?
da, vendar ni nujna. sodišče na njo ni vezano
47
kako mora biti določen tožbeni zahtevek
subjektivno in objektivno
48
kako je tožbeni zahtevek določen subjektivno
z natančno opredelitvijo strank
49
kako je tožbeni zahtevek opredeljen objektivno
natančno se mora opredeliti pravno varstvo, ki ga tožnik želi (tožbeni predlog)
- natančen opis stvari, sotirtve, opustitve ali dopustitve pri dajatveni tožbi
- natančen opis vsebine pravice ali pravnega razmerja, ki se ugotavlja, pri ugotovitveni tožbi
- opis pravnega razmerja ter njegove ustanovitve oz. ukinitve pri oblikovalni tožbi
50
ali lahko tožba vsebuje zahtevke glede stranskih terjatev
lahko, vendar ni nujno, da jih
51
kaj je tožbena naracija
navedba dejstev, ki po tožnikovem mnenju utemeljujejo tožbeni zahtevek, gre za obvezno sestavino tožbe
52
kateri 2 teoriji o tožbeni naraciji poznamo
1. teorija individualizacije
2. teorija substanciranja
53
kaj je teorija individualizacije?
tožnik je dolžan opredeliti pravno razmerje, iz katerega naj bi izhajal zahtevek, ki ga uveljavlja s tožbo. ta teorija je opuščena, saj očitno nasprotuje pravilu, da tožniku ni treba navajati pravne podlage.
v tožbi ni bilo potrebno dejanskih okoliščin, le znake, ki omogočajo individualizacijo spora
54
kaj je teorija substanciranja
tožnik mora navesti toliko in tista dejstva, ki utemeljujejo sklep, da bi v primeru, če se zatrjevana dejstva izkažejo za resnična, sodišče moralo zahtevku ugoditi.
55
kaj je kompetenčno dejansko stanje
to so okoliščine, pomembne za določitev stvarne (vrednost spornega predmeta, sporna vrednost oz. punctum) in krajevne pristojnosti sodišča
56
kateri so procesni učinki VLOŽENE tožbe
- izčrpa se pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče (za določitev so pomembne okoliščine ob vložitvi tožbe - če se kasneje spremenijo, ne spremeni to pristojnosti sodišča - perpetuatio fori)
- dopustnost tožbe se presoja glede na obstoj procesnih prepostavk v času vložitve tožbe
57
kateri so materialnopravni učinki VLOŽENE tožbe
z vložitvijo tožbe so varovani prekluzivni roki, zastaralni roki se pretrgajo
58
kdaj učinki pretrganja odpadejo?
če:
- tožnik tožbo umakne
- sodišče tožbo zavrže
- sodišče zavrne tožbeni zahtevek
59
kdaj je možno zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti?
samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo
60
kateri so procesni učinki VROČENE tožbe
litispendenca- pravda je viseča od trenutka, ko je toženec prejel predlog. od tega trenutka ni več mogoče vlagati tožbe z identičnim zahtevkom
61
kateri so materialnopravni učinki VROČENE tožbe
- dobroverni posestnik pride v položaj nedobrovernega glede stroškov, plodov in nevarnosti uničenja
- dolžnik mora izpolniti obveznost solidarnemu upniku, ki sicer terja, sicer lahko sam izbere upnika
62
kaj je najpomembnejši procesni učinek litispendence?
procesna posledica, da se v isti stvari med istimi strankami ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem)
63
ali pritožbeno sodišče pazi na litispendenco po UD?
da, če to opazi sodbo I. stopnje razveljavi in tožbo ZAVRŽE
64
kakšna kršitev postopka je kršitev litispendence?
gre za absolutno bistveno kršitev postopka
65
ali je odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda po nastopu litispendence ovira, da se pravda ne konča?
ni nujno, poznamo 2 teoriji (i)relevančna teorija
66
kaj je irelevančna teorija
odtujitev stvari ne vpliva na oblikovanje tožbenega predloga
67
kaj je relevančna teorija
odtujitev stvari je treba upoštevati pri oblikovanju zahtevka, zahtevati je treba izpolnitev v korist pridobitelja. ta je večinska
ne pride v upoštev, če toženec odtuji stvar o kateri teče pravda
68
ali je izpolnitev možna v primeru uničenja stvari?
ne, v takem primeru je potrebno spremeniti tožbeni zahtevek po izročitvi stvari in ga nadomesti z odškodninskim zahtevkom
69
ali je litispendenca podana, kadar si zahtevka nasprotujeta oz se izključujeta?
da
70
kdaj gre za spremembo tožbe?
kadar zaradi spremembe posameznih elementov tožbe spremenjena tožba ni več istosvetna s prvotno
71
kaj je objektivna spremembe tožbe?
tožba je spremenjena, če tožnik:
- poveča obstoječi zahtevek
- uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega
- spremeni istovetnost zahtevka
72
kdaj gre za spremembo tožbe po stališču civilnopravne teorije?
kadar tožnik:
- spremeni tožbeni temelj
- spremeni tožbeni predlog (spremeni formulacijo pravnega varstva, ki ga zahteva)
- spremeni tožbeni temelj in tožbeni predlog
73
Predpostavke za dopustnost spremembe tožbe
-Do konca glavne obravnave
-Subjektivna z dovoljenjem toženca
-Objektivna z dovoljenjem sodišča, če ni spremembe pristojnosti
74
kdaj lahko sodišče dovoli spremembo tožbe tudi, kadar ni privolitve toženca?
takrat, kadar sodišče misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama
75
kaj je priviligirana sprememba tožbe?
sprememba tožbe, za katero ni potrebna privolitev toženca
76
kdaj pride do priviligirane tožbe?
takrat, kadar tožnik:
- spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek
- pred pravdo postavi vmesni ugotovitveni zahtevek
77
kaj je subjektivna sprememba tožbe
tožnik spremeni tožbo tako, da namesto orvotnega toženca toži nekoga drugega
78
kdaj je možna subjektivna sprememba tožbe?
če vanjo privolita prvotni in novi toženec (privolitev prvotnega toženca je potrebna le, če se je že spustil v obravnavanje)
79
kaj je objektivna kumulacija zahtevkov?
isti tožnik uveljavlja proti istemu tožencu v eni tožbi več različnih tožbenih zahtevkov
80
kdaj je kumulacija zahtevkov dovoljena, če izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage?
vedno je dovoljena, gre za idem factum idem ius
81
kdaj je kumulacija zahtevkov dovoljena, če zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi?
kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vse zahtevke ter je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (simile factum simile ius)
82
kaj je začetna kumulacija
tožnik že v tožbi proti istemu tožencu uveljavlja več zahtevkov
83
kaj je naknadna kumulacija
tožnik med postopkom poleg prvotnega zahtevka uveljavlja še novega. gre za spremembo tožbe, zato morajo biti podane tudi predpostavke za spremembo tožbe
84
kaj je eventualna kumulacija
tožnik uveljavlja 2 zahtevka tako, da predlaga, naj ugodi drugemu, če spozna, da prvi ni utemeljen
85
kaj je kumulativno združevanje
tožnik uveljavlja več zahtevkov tako, da predlaga, naj sodišče ugodi vsakemu izmed teh zahtevkov
86
kaj je alternativno združevanje
temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava (duae res in obligatione, una in solutione) - obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev.
kadar ima pravico izbere dolžnik
87
kaj je nadomestno upravičenje
dolžnik je dolžan izpolniti le eno dajatev. tožnik ponudi, da sprejme nadomestno izpolnitev namesto izpolnitve (datio in solutum)
88
kaj je stopničasta tožba
tožeča stranka lahko uveljavlja 2 zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom
89
kaj vsebuje prvi zahtevek stranke pri stopničasti tožbi?
tožena stranka razkrije informacije, i tožniku šele omogočijo določitev drugega glavnega zahtevka in substanciranja tožbe
90
kaj vsebuje 2 zahtevek pri stopničasti tožbi
dajatveni zahtevek iz medsebojnega razmerja
91
kaj je umik tožbe
tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo, ki jo lahko tožnik umakne.
92
kakšni so učinki tožbe, če se umakne?
ne glede na to, ai gre za vloženo ali vročeno tožbo odpadejo vsi njeni učinki za nazaj (ex tunc)
93
ali se lahko umakjena tožba ponovno vloži?
da, saj se šteje, da sploh ni bila vložena
94
ali je možno umik tožbe preklicati?
ne, to ni mogoče. mogoč pa je delni umik tožbe
95
do kdaj lahko tožnik umakne tožbo brez dovoljenja toženca?
dokler se toženec z vložitvijo odgovora na tožbo ne spusti v obravnavanje glavne stvari
96
do kdaj lahko tožnik umakne tožbo z dovoljenjem toženca?
do konca glavne obravnave
97
kdaj pride do presumpcije / fikcije umika tožbe?
- če v redu vabljeni tožnik ne pride na kasnejši rok
- če nobena od strank v 4 mesecih od uvedbe mirovanja postopka ne predlaga njegovega nadaljevanja
- če tožnik ne plača takse za tožbo niti po opominu sodišča
- če obe stranki izostaneta z 2 zaporednih narokov (v gospodarskih sporih)
98
razlika med umikom tožbe in odpovedi zahtevku?
fikcija umika tožbe ni tako huda sankcija, saj nima učinka ne bis in idem
99
kaj je odpoved zahtevku?
izjava tožnika, da je tožbeni zahtevek neutemeljen
100
kdaj sodišče izda sodbo na podlagi odpovedi?
1. če se tožnik do konca GO odpove tožebenmu zahtevku
2. v primeru fikcije odpovedi zahtevku
101
kaj je res iudicata?
pravnomočno razsojena stvar
102
ali je pri dopustnosti odpovedi zahtevku potrebno dovoljenje toženca?
ne, saj ni izpostavljen možnosti, da bo ponovno sojen (ker bi šlo za bis in idem)
103
do kdaj je možna odpoved zahtevku?
do konca glavne obravnave
104
kdaj pride do fikcije/presumpcije odpovedi zahtevku
- če v redu povabljeni tožnik ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za GO
- če v redu povabljeni tožnik ne pride na 1. narok v sporih majhne vrednosti
105
kakšne so posledice, če je sodišče odločilo o zahtevku, ki se mu je tožnik odpovedal?
- gre za absolutno kršitev postopka
- revizijski razlog
- razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
106
kdaj je možno izpodbijati sodbo na podlagi odpovedi?
kadar je bila izjava o odpovedi dana pod vplivom zvijače, zmote ali sile
