Procesna kakovost Flashcards
(18 cards)
Sheiran idr. Procesna kakovost
Imenuje se tudi pedagoška kakovost
Celovit sistem, ki vključuje različne dimenzije in vidike, povezane z materialnimi in človeškimi viri
Gre za pogoje, ki otrokom omogočajo razvoj na telesnem, gibalnem, spoznavem, govornem, socialnem in čustvenem področju, učenje in realizacijo ciljev PV.
Helburn in Howes učinek procesna kakovosti
-Otroci se počutijo varne,
- razvijejo zaupanje vase,
- so spretni v uporabi jezika,
zmorejo obvladati impulzivne in agresivne težnje in
- so uspešni pri reševanju miselnih problemov
Bronfenbrenerjeva ekološka sistema teorija
Teoretična podlaga za razlago procesna kakovosti vrtca - interakcijska teorija.
Učno okolje je prepoznano kot celovit sistem, v katerem so malčki / otroci ter drugi posamezniki in širši socialni prostor v nenehni interakciji na različnih ravneh okolja.
Ekološka teorija razlaga razvoj in učenje otrok s sociokulturne perspektive - z vidika različnih ravni:
. Mikro, mezo, Ekosistem, krono sistem
Osrednja raven okolja je mikrosistem - to je trenutno okolje v katerega se otrok vključuje v najbolj neposredne interakcije z njemu pomembnimi osebami (vrstniki, starši, vzgojiteljica). Deluje v različnih socialnih kontekstih (vrtec, družina, soseska), ki se na ravni mezosistema povezujejo in neposredno/posredno vplivajo na otroka, njegovo:
- počutje,
- komunikacija,
- mišljenje,
- socialne odnose in tudi na
- učenje
Ekosistem: Različne institucije (zdravstvene, socialne), ne vključujejo otroka neposredno, imajo posreden vpliv. Vključuje tudi vrednote, zakone, pravila, kulturo, ki vplivajo na otrokvoe interakcije in izkušnje na nižjih ravneh delovanja.
Kronosistem:časovna dimenzija okolja, ki vodi do spremenjenih pogojev življenja.
Anderson
Rezult potrjujejo pozitiven učinek vrtca na razvoj (spoznavni, socialni, čustveni) in šolsko uspešnost.
NICHD
Potrdili dolgoročni pozitiven učinek kakovostnega vrtca na spoznavni, govorni in socialni razvoj malčkov / otrok.
Soglasje o kakovosti vrtca Helburn, Howes in Howes Smith in Umek
Najpogosteje opredelimo z dvema povezanima področjema:
1) Procesno kakovostjo (izkušnje, ki jih dobi v v vrtcu, socialne interakcije med otroki in vzgojiteljico, vzgojiteljičino občutljivost, zanimanje in vključevanje v igro, implicitne teorije o razvoju otrok, izvajanje dejavnosti, zagotavljanje zdravega in varnega okolja, izvajanje rutinskih dejavnosti..
2) Strukturna kakovost: velikost oddelka, razmerje odrasli/otroci, prostor, ki ga imajo na voljo za izvajanje dejavnosti, predhodnje izkušnje z otroki, formalna izobrazba, strokovno izpopolnjevanje.,
3) Posredna: vklj okolje odrasl, sodelov med zaposl, zadov z delom, zazn stresa, povezuje procesno/struktrno
Moss ugotovitve - raznolikost
Predšolskih institucij v evropskem prostoru zaradi raznolikosti (širši socialnokulturni okvir) ne moremo neposredno primerjati niti glede:
- objektivnih kriterijev (odpiralni čas, starost vključitve)
- še manj glede pedagoške cilje, metode, oblike dela.
NAECY izpostavlja kazalce, ki so primarno vezani na proces (določeni kazalci, s katerimi lahko primerjamo)
Izdelali kazalce, primarno vezani na proces
1) Število in vrsta interakcij med otroki in strokovnimi delavci in drugimi delavci (pozitivne interakcije, nasmeh, dotik, spodbujanje k delitvi idej…)
2) Vrsta in vsebina interakcij med otroki
3) Čustvena klima v igralnici (počutje v oddelku)
4) Načini, kako otroci oblikujejo skupine in se vanje vključujejo (izbira otrok, ponudba dejavnosti..)
5) Vrsta dejavnosti, namenjena otrokom (načrtovane, proste, individualne, rutina, povezovanje dejavnosti, evalvacija..)
- in 2. kazalec:
(pogostost pozitivnih interakcij - nasmeh, dotik, prijem, višina otrokovih oči)
(Takojšnje odzivanje na otrokova vprašanja ali prošnje - minimalno čakanje)
Spodbujajo k delitvi izkušenj, pozorno poslušanje, socialne interakcije med posamezniki in v malih skupinah, uporaba pozitivnih usmeritev, navodil..
Laevers - belgijska skupina raziskovalcev - KONCEPT PROCESNE KAKOVOSTI
Razlikuje med dvema glavnima kazalcema:
1) Otrokovo dobro počutje
2) Njegova vključenost - pojem predvideva in upošteva razvoj otrokovih zmožnosti in sposobnosti, biti vključen pomeni možnost doseči meje svojih zmožnosti oz delovanje v območju bližnjega razvoja.
Če se ne počuti dobro, ali je raven vključenosti nizka, gre za veliko verjetnost, da vrtec ne zagotavlja ustrezne podpore njegovemu razvoju na različnih področjih pri učenju.
Ugotovitve o slovenskih vrtcih glede kakovosti…
Slovenski vrtci so relativno primerljivi z vrtcu v tistih EU državah, ki imajo visoko razvito PV, vendar ne pri vseh strukturnih kazalcih in tudi ne pri vseh starostih otrok.
Dva med seboj povezana strukturna kazalca (Umek) - rezultati v Sloveniji
1) Velikost oddelka (št otrok v oddelku) in
2) Razmerje odrasli/otroci
Podatki primerjav med 30 EU državami kažejo…
- v 1SO je med 10-14 otrok
- v 2SO 20-25.
Razmerja odrasli/otroci so v Italiji, Nordijskih držvah, Nizozemska ugodnejša kot v Sloveniji, vendar rrazmerje 1:6/7 v slovenskih vrtcihv elja le za 6 ur skupnega dela.
V 2SO pri nas 1:11/12, rezultati so primerljivesi z drugimi državami.
Ameriška akadameija pedatrov, priporočila za razmerje odrasli / otroci
- Od 6m -1,6l :1,6, št malčkov 6
- 1,6 - 2 leti razmerje 1:4, št malčkov 8
- 2-3 LET: 1:7, Št malčkov 14
Notranja igralna površina pri nas / primerjave
V večini primerjalnih držav je igralna površina na otroka večja v oddelkih do 3 leta, kot v oddelku 3-6,
Finska: Malčki 7m2, starejši 3m2
Norveška: Malčki 5, starejši 4m2
Estonija mlajši/starejši 4m2.
V Sloveniji še vedno ni, izjema so novogradnje, dosežen cilj, ki je bil v podzakonskem aktu določen 1996 in sicer najmanj 3m2 notranje igralne površine na otroka.
Pravilnik o normativih je že velikokrat odložil realizacijo cilja. Z določilom 2010 navaja, da morajo vrtci zagotoviti :
- 3m2 igralne površine za malčke do 1l,
- 2,6m2 za malčke 2-3 leta in
- za otroke 3-6 let 1,75m2.
Procesna kakovost je povezana s
Strukturnimi kazalci kot so: razmerje odrasli/otroci, velikost oddelka, notranja igralna površina, izobrazba strokovnih delavcev, plača vzgojiteljev so pomemben napovednik procesne kakovosti, ki pa se pomembno povezuje z dosežki otrok.
Višja procesna kakovost se kaže v kakovostnejšem vedenju in odzivanju vzgojiteljev in malčkov. Vzgojitelji otroke več govorno spodbujajo, odzivajo na njihovo pripovedovanje, pogosteje spodbujali otrokove socialne kompetentnosti. Če so se smiselno vključevali v igro otrok je bilo več socialnih interakcij, vključevanje v skupine in različne dejavnosti, več sodelovali, več spontanega govora in pripovedovanje..
Izobrazba strokovnih delavcev - mednarodne primerjave
V Večini držav EU in OECD izobraževanje vzgojiteljev poteka na terciarni stopnji, bodisi v visokošolskih ali univerzitetnih programih (3-4 leta).
Razlika med državami je povezana z organizacijsko strukturo vrtca. V državah, kjer imajo skupen vrtec (Finska, Švedska, Norveška, Španija,Slo), je za vzgojitelje, ne glede na to kejr delajo, zahtevana terciarna stopnja.
Pri deljenih vrtcih (varstveni do 3l, edukacijski 3-6) večinmoma v varstvenem vrtcu zahteva nižja stopnja izobrazbe.
Chetty idr - Vpliv strukturne kakovosti na procesno
V svoji raziskavi niso potrdili vpliva velikosti vrčevskega oddelka na:
- dolgoročne dosežke otrok po 8L starosti na standardiziranih preizkus znanja in
- na plače posameznikov pri 27 letih.
Potrdili pa so, da so posamezniki, ki so bili kot otroci vključeni v manjše oddelke,
- dosegli višje rezultate na preizkusih znanja do 8 leta
- pogosteje vključeni v izobraževanje pri 20 letih in
- živeli v kakovostnejših okoljih kot tisti, ki so bili vključeni v oddelke z več otroki.
Pri interpretaciji kratkoročnih / dolgoročnih učinkov je potrebno biti pozoren na to, kako so dosežki opredeljeni in na dejstvo, da ne gre za vzročno posledični odnos, ampak za medsebojno povezanost strukturnih kazalcev, ter strukturnih procesnih in učinkom vrtca.
Cryer idr. Povezanost med strukturnimi in procesnimi kazalci kakovosti
Zanimalo jih je, ali gre med državami za enake povezave strukturnih kazalcev, ki določajo procesno kakovost.
Vključene so bile Nemčija, Portugalska, Španija in ZDA.
1) Procesno kakovost so ocenjevali s pomočjo mednarodnih standardiziranih pripomočkov (ocenjevalna lestvica na procesni ravni in lestvica socialne interakcije)
2) Strukturne kazalce pa so razdelili na spremenljivke
- na ravni oddelka (razmerje odrasli:otrok, notranja igralna površina, izobrazba vzgojiteljev, delovne izkušnje, staros vzgojiteljev, povprečna plača) in
- na ravni vrtca (delež v vrtec vključenih otrok, odpiralni čas, izobrazba ravnatelja, plača ravnatelja, izkušnje in čas ravnateljevanja, regionalne značilnosti).
Med državami so obstajale razlike o učinkih strukturnih kazalcev na procesno kakovost, vendar ne pomembne. Šlo je za različne strukturne povezave strukturnih kazalcev, ki so določali procesno kakovost.
Z vsemi zbrani spremenljivkami vrtčevskega oddelka so pojasnili od 9 do 27% variabilnosti v procesni kakovosti v izbranih državah npr.
- V Nemčiji je bil kazalec razmerje odrasli / otroci močnejši pozitivni napovednik procesna kakovosti kot na Portugalskem ali v ZDA
- V Nemčiji je bil kazalec vzgojiteljeve izkušnje negativen napovednik procesne kakovosti, medtem ko je bil v Zda,Špa, Portugalska pomemben pozitiven napovednik procesne kakovosti.
Ko so v model dodali še izbrane vrčevske sprejemljivke, so lahko dodatno pojasnili še 8-14% variabilnosti.
Hierarhična regresija: Da bi empirično preverili teoretsko prepostavko, da bližnje spremenljivke (oddelka) v primerjavi z oddaljenimi (vrtca) močneje pojasnjujejo kakovost na procesni ravni. Z izračuni so potrdili hipotezo
Dobro napovedovali procesno kakovost z več povezanimi strukturnimi spremenljivkami skupaj, med katerimi so bile nekatere v modelu v vlogi posrednih spremenljivk, kar pomeni, da je bil prek njih posredovan učinek posamezne strukturne spremenljivke na procesno kakovost (npr. izobrazba vzgojitelja je bila posredovana prek razmerja odrasli/otroci na procesno kakovost).
Slovenska raziskava kakovost vrtca in govorna kompetentnost otrok
V zvezi z učinkom vrtca na razvoj in učenje otrok nas je zanimala tudi kakovost vrtca.
Eni vključeni pri 1. letu drugi pri treh letih.
Ocenjevali na različnih področjih (soc, osebnostnem, spoznavnem, govornem) 4 leta zapored, zadnje leto tudi pripravljenost za v šolo in šolsko uspešnost.
Pri 5 letih ponovno ocenili tudi kakovost vrtca in kakovost družinskega okolja (izobrazba staršev ter pogoje in ravnanje staršev v družinskem okolju).
Zanimal nas je učinek vrtca na govorni razvoj otrok v povezavi s kakovostjo vrtca in družinskega okolja. Ocenjevali smo procesno kakovost, saj so bili glede strukturne primerljivi.
Izsledki raziskave so pokazali, da kakovost vrtca ni imela pomembnega učinka na govor petletnih otrok. Ko smo v nadaljnje analize vključili dodatno spremenljivko, in sicer izobrazbo matere otrok, se je pokazalo, da so otroci, ki so bili vključeni v nizkokakovostne vrtce in so imeli matere z nizko izobrazbo, dosegli pomembno nižje rezultate na govorni lestvici LSGR-LJ kot otroci mater z visoko stopnjo izobrazbe. V visokokakovostnih vrtcih so se razlike v govoru otrok, ki so imeli matere z visoko oziroma nizko izobrazbo, zmanjšale. Povedano drugače, kakovost vrtcev je bila eden od dejavnikov, ki je prispeval k zmanjšanju razlik v govoru otrok, povezanih z izobrazbo staršev.
Otroci mater z visoko izobrazbo so bili, ne glede na to, ali so bili vključeni v nizko ali visokokakovostne vrtce, govorno kompetentnejši kot vrstniki z materam z nizko izobrazbo,
