RDN 4.letnik

Question 1

Opiši odkritje vitaminov in pojasni termin vitamin.

Answer 1

Pred cca 200 leti so ugotovili, da so določene bolezni povezane z neoptimalno prehrano oz. so posledica
neustrezne prehrane. Primer pelagra (povezano s hrano, ki je vsebovala koruzo in proso), skorbut (povezano s
pomanjkanjem svežega sadja in zelenjave na dolgih morskih poteh), beriberi (povezana v deželah, kjer so uživali
oluščen riž). Identifikacija primarnega vzroka za pojav bolezni in posledična izolacija molekul iz hrane je privedla
do nastanka termina vitamin = vitalni amin (izolirana spojina je vsebovala amin, katerega so označili za vitalnega).

Question 2

Katere bolezni so povezali s pomanjkanjem katerih vitaminov?

Answer 2

Pelagra – pomanjkanje vitamina B3 / nikotinske kisline / niacina.
Skorbut – pomanjkanje vitamina C / askorbinske kisline.
Beriberi – pomanjkanje vitamina B1 / tiamina / aneurina.

Question 3

Kakšna je definicija vitaminov?

Answer 3

Vitamini so organske spojine, ki so v majhnih količinah potrebne za rast, razvoj in delovanje človeškega organizma.
Spadajo med esencialna hranila, torej jih moramo zaužiti s hrano, ker jih človeško telo ne more samo sintetizirati.

Question 4

Razloži termin provitamin in navedi primer.

Answer 4

Provitamini se po zaužitju v telesu pretvorijo / metabolizirajo pri čemer dobimo vitamin. Primer so karoteni, ki so
provitamina vitamina A in ergosterol, ki je provitamin vitamina D.

Question 5

Na kakšni osnovi delimo vitamine v dve skupini? Naštej pripadajoče skupine vitaminov.

Answer 5

Vitamine delimo glede na njihovo topnost, v lipidotopne / maščobotopne vitamine (vitamini D, E, K in A) ter
hidrofilne / vodotopne vitamine (vitamin C in vitamini B kompleksa).

Question 6

Vitamini katere skupine so bolj toksični in zakaj?

Answer 6

Bolj toksični so lipidotopni vitamini, ker se pri prekomernem uživanju lahko nalagajo v maščobnem tkivu in se težje
in počasneje izločajo iz telesa in lahko pride do nastanka / pojava neželenih in celo toksičnih učinkov.

Question 7

Naštej splošne morebitne vzroke pomanjkanja vitaminov in mineralov dandanes (vsaj 5 razlogov).

Answer 7

Pomanjkanje ali hipovitaminoza je posledica nezadostne (nerazviti svet) ali neustrezne prehrane (razviti svet).
Pojavi se lahko pri ljudeh na shujševalnih dietah, ljudeh z motnjami v prehranjevanju (anoreksija, bulimija), pri
alkoholikih, odvisnikih od drog, brezdomcih in starejših ljudeh. Pomanjkanje nastopi tudi kadar imamo stanja
povečane potrebe po vitaminih in mineralih (nosečnost, dojenje, odraščanje, športniki, povečano psihične in/ali
fizične obremenitve, obolenja in poškodbe. Do pomanjkanja lahko pride tudi zaradi zmanjšane absorpcije
(spremembe v prebavilih, bruhanje, driska, celiakija, odstranitev želodca ali tankega črevesja, bolezni jeter,
zmanjšana tvorba žolčnih kislin, žolčni kamni). Povečano izločanje privede do pomanjkanja vitaminov in mineralov
(obolenje ledvic, nezdravljena sladkorna bolezen). Določena zdravila vplivajo na koncentracijo vitaminov in
mineralov (antibiotiki in uničenje črevesne flore).

Question 8

Kakšni so splošni simptomi pomanjkanja vitaminov in mineralov (naštej vsaj 5)?

Answer 8

Slabost / slabo počutje, pomanjkanje energije, zmanjšana odpornost, izguba apetita, razdražljivost, utrujenost,
težave s koncentracijo, sprememba razpoloženja.

Question 9

Opiši kako delujejo antioksidanti, kaj so radikali in kateri so najpomembnejši?

Answer 9

Antioksidanti vežejo radikale in preprečijo ali upočasnijo oksidacijo drugih spojin. Radikali so atomi, molekule ali
ioni z enim ali več samskimi elektroni. Fiziološko in patološko najpomembnejši so kisikovi radikali / kisikove
reaktivne spojine.

Question 10

Kakšna je vloga vitaminov in mineralov v povezavi z oksidacijo makromolekul?

Answer 10

Nekateri vitamini in minerali imajo antioksidativno delovanje (vitamin C, vitamin E, selen, β-karoten) in tako
preprečujejo oksidacijo makromolekul.

Question 11

Zakaj je povečana količina radikalov lahko škodljiva za organizem?

Answer 11

V kolikor je hitrost nastanka radikalov večja od hitrosti odstranjevanja lahko pride zaradi povečane količine
radikalov do okvar – najnevarnejše so okvare na genetskem materialu, na celičnih membranah, okvare
makromolekul (lipidi, proteini…) kar lahko privede do celične smrti in nastanka različnih bolezni.

Question 12

Katera stanja in/ali bolezni so lahko posledica povečanega nastanka radikalov v telesu (naštej vsaj 3)?

Answer 12

Rakava obolenja, staranje, kronične bolezni (diabetes, ateroskleroza, hipertenzija, revmatoidni artritis, katarakta,
Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen).

Question 13

Opiši vitamina skupine A ter obrazloži njuno povezavo s karotenoidi.

Answer 13

Vitamin A se pojavlja v naravi v dveh oblikah, vitamin A1 (retinol, akseroftol) in vitamin A2 (3-dehidroretinol).
Vitamin A1 je aktivnejši od vitamina A2. V naravi prisotni karotenoidi so provitamini vitamina A, med karotenoide
spadajo rastlinska barvila imenovana karoteni (α-, β-, ɣ-karoteni), ki se v črevesju pod vplivom encimov razgradijo
na eno ali dve molekuli vitamina A1.

Question 14

Navedi / opiši vsaj 3 vloge vitamina A v organizmu?

Answer 14

Vitamin A je potreben za sintezo vidnega pigmenta RODOPSINA; torej ima vlogo pri vidu (preprečevanje nočne
slepote), potreben za rast in diferenciacijo epitelnega tkiva, pospeši obnavljanje kože (epitelizacijo), zmanjša
poroženevanje kože (keratinizacijo), zmanjša izločanje loja, potreben za rast kosti in zob, za normalno spolno
dejavnost / razmnoževanje, za razvoj zarodka, krepitev imunskega sistema (povečanje odpornosti proti okužbam).

Question 15

Navedi vsaj 4 posledice / simptome pomanjkanja vitamina A in navedi splošen termin za zmanjšano
koncentracijo vitaminov.

Answer 15

Pomanjkanje vitamina A se pokaže šele po dolgem času, saj imamo zaloge v jetrih za 1-2 leti. Simptom pomanjkanje je nočna slepota (zmanjšana sinteza rodopsina), ki se potem lahko razvije v kseroftalmijo (poroženitevroženice), trajna slepota, aknasta in luskava koža (zaradi povečanega izločanja loja in povečanega poroženevanja), kožna vnetja / okužbe, vnetja dihal / sečil / prebavil (motnje v sluznicah), zaostanek v rasti pri otrocih, neplodnost, nepravilnost v razvoju ali odmrtje zarodka, smrt. Hipovitaminoza je izraz, ki opisuje splošno pomanjkanje koncentracije vitaminov v telesu.

Question 16

Naštej kateri obravnavani vitamini in minerali imajo izrazito antioksidativno delovanje.

Answer 16

Vitamin E, vitamin C, karotenoidi / vitamin A in selen.

Question 17

Na kratko opiši vitamin D, navedi terapevtsko pomembni obliki (kemijska struktura / ime) ter pripadajoče
pretvorbe iz predhodnih oblik (provitaminov).

Answer 17

Vitamin D spada v skupino lipidotopnih vitaminov in igra vlogo pri uravnavanju koncentracije kalcija in fosfata v
krvi. Poznamo 7 oblik vitamina D, terapevtsko pomembni sta 2 obliki: vitamin D2 (ERGOKALCIFEROL) in vitamin
D3 (HOLEKALCIFEROL); oba nastaneta v koži iz provitaminov:
ergosterol → vitamin D2 (ergokalciferol)

7-dehidroholesterol → vitamin D3 (holekalciferol) → kalcitriol (!)

Question 18

Opiši mehanizem / vlogo vitamina D pri uravnavanju koncentracije kalcija in fosfata v krvi.

Answer 18

Aktivna oblika vitamina D je kalcitriol, ki skupaj s parathormonom in kalcitoninom vzdržuje stalno koncentracijo kalcija infosfata v plazmi. Signal za povečano pretvorbo in nastanek aktivne oblike vitamina D pospešuje nizka koncentracija KALCIJA in nizka koncentracija aktivnih oblik vitamina D. V primeru pomanjkanja kalcija / fosforja, vitamin D +parathormon delujeta na tanko črevo tako, da se pospeši absorpcija v kri, v ledvicah pa se pospeši reabsorpcija iz primarnega urina. S tem se poveča
koncentracija v krvi, pospeši se nalaganje v kosteh in mineralizacija (otrdevanje kosti). Parathormon: iz obščitnice; glavna funkcija parathormona je zviševanje krvne koncentracije kalcija. Kalcitonin: celice ščitnice; izloča se ob povečani koncentraciji kalcija v krvi in deluje kot antagonist parathormona.

Question 19

Zakaj lahko pride do pomanjkanja vitamina D in kaj je glavna posledica pomanjkanja vitamina D
(imenovanje bolezni pri otrocih in potem pri odraslih).

Answer 19

Vzrok je lahko nezadostna izpostavljenost sončnim žarkom, neustrezna prehrana, pri doječih otrocih (materino
mleko nima dovolj vitamina D), ženske z večjim številom zaporednih nosečnosti, starejši ljudje. Posledica je rahitis
(premalo vitamina D, signal za parathormon, ki potem povzroči demineralizacijo kosti) – mehke kosti, deformirane
kosti. Pri odraslih se bolezen imenuje osteomalacija.

Question 20

Opiši, kako bi svetoval / svetovala posamezniku / posameznici pri pomanjkanju vitaminov / mineralov;
kakšne so koristi in tveganja dodatnega uživanja vitaminskih / mineralnih pripravkov.

Answer 20

Na prvem mestu svetujemo pestro, raznovrstno prehrano, bogato s svežim sadjem in zelenjavo. Zavedamo se, da
so vitamini in minerali v telesu v medsebojnem ravnovesju in nadomeščanje zgolj enega vitamina lahko poruši
naravno ravnovesje in povzroči pomanjkanje drugega vitamina / minerala. Veliki odmerki vitaminov / mineralov so
lahko toksični, lahko nastopi tudi stanje hipervitaminoze, ki se pojavi predvsem pri lipofilnih vitaminih, ki se kopičijo
v telesu (v maščobi) in lahko privedejo do smrti.

Question 21

Opiši vitamin C, zakaj ima kisle lastnosti in navedi 4 vloge vitamina C v organizmu.

Answer 21

Vitamin C ali askorbinska kislina je vodotopen vitamin, ki preprečuje bolezen skorbut. Kisle lastnosti ima zaradi
enolne hidroksilne skupine. Vitamin C sodeluje v sintezi kolagena (beljakovina v vezivu), sintezi kortikosteroidov
(stresni hormoni), potreben je za absorpcijo železa (redukcija Fe3+ → Fe2+; samo dvovalentno železo se lahko
absorbira), antioksidativno delovanje.

Question 22

Zakaj je vitamin C eden izmed najbolj neobstojnih vitaminov?

Answer 22

Od vseh vitaminov vitamin C najbolj neobstojen, ker se razgradi pri povišani T, zmrzovanju, konzerviranju in
daljšemu skladiščenju, ob prisotnosti kovin pride do oksidacije.

Question 23

Navedi vsaj 4 stanja, kjer so potrebe po vitaminu C povečane.

Answer 23

Potrebe po vitaminu C so večje med nosečnostjo, dojenjem, pri vnetjih, stresu, infekcijskih bolezni, pri operacijah,
opeklinah, pri kadilcih, ženskah, ki uživajo peroralno kontracepcijo.

Question 24

Opiši postopek določanja vsebnosti vitamina C na osnovi oksidacijsko redukcijske titracije. Napiši splošne
kemijske reakcije in razloži termina reducent, oksidant.

Answer 24

Vzorec vitamina C + jodovica (raztopina I2 /KI) + H2SO4 + škrobovica

L-askorbinska kislina → dehidro-L-askorbinska kislina + 2H+ + 2e-
(reducent) (oksidant)

I2 + 2e- → 2I-
(oksidant) (reducent)

Reakcija poteka v kislem okolju (žveplova (VI) kislina), kjer raztopini vitamina C dodamo jodovico, poteče
oksidacijsko redukcijska reakcija pri čemer nastopata vitamin C kot reducent in jodovica kot oksidant v razmerju
1:1. Višek jodovice pa potem dokažemo s titracijo s škrobovico, ki daje v razmerju 1:1 modro obarvano kompleksno spojino.

Question 25

Navedi kakšna je definicija ogljikovih hidratov in kako jih razdelimo.

Answer 25

Ogljikovi hidrati so večinoma spojine ogljika, vodika in kisika v množinskem razmerju C:H:O = 1:2:1. Osnovni gradniki so monosaharidi (najmanjša enota ogljikovih hidratov), v povezovanjem dveh monosaharidov dobimo disaharide. Monosaharidi in disaharidi so sladkega okusa in imajo končnica -oza. V kolikor se poveže več kot 10 istih monosaharidov dobimo homopolisaharide, če je pa povezanih več kot 10 različnih monosaharidov, dobimo heteropolisaharide. Posebni homopolisaharidi so aminoglikani. Posebni heteropolisaharidi so glikozaminoglikani.

Question 26

Opiši kemijsko strukturo in delitev monosaharidov.

Answer 26

Monosaharidi so polialkoholi, v katerih je hidroksilna skupina na prvem ali drugem C atomu oksidirana v karbonilno skupino. Monosaharide delimo glede na oksidacijo na prvem ali drugem C atomu na aldoze in ketoze, delimo jih glede na število C atomov (trioze, tetroze, pentoze, heksoze, heptoze), glede na lego hidroksilne skupine na predzadnjem C atomu na L- in D-spojine v Fisherjevi projekciji.

Question 27

Naštej vsaj 5 obravnavanih monosaharidov.

Answer 27

Glukoza, arabinoza, ksiloza, riboza, glukoza, manoza, fruktoza, sorboza.

Question 28

Kakšne so fizikalno-kemijske lastnosti monosaharidov (navedi vsaj 3).

Answer 28

Monosaharidi so večinoma kristalinične spojine, topne v vodi, bele barve, sladkega okusa, optično aktivne spojine (sučejo ravnino polarizirane svetlobe v desno (+) ali levo (-)).

Question 29

Kaj so furanoze, piranoze in kako nastanejo?

Answer 29

Monosaharidi obstajajo večinoma v ciklični obliki. Z vezano aldehidne ali ketonske skupine s hidroksilno skupino v isti molekuli nastanejo polacetali, to so 5-členski ali 6-členski obroči z enim kisikovim atomom v obroču. 5-členski so furanoze, 6-členski so piranoze.

Question 30

Kaj pomeni α-oblika ali β-oblika cikličnega monosaharida.

Answer 30

Glede na lego polacetalne hidroksilne skupine (nad ali pod ravnino obroča), ki nastane na C atomu, na katerem je bila pred ciklizacijo vezana aldehidna ali keto skupina) ločimo α-obliko (pod ravnino obroča) in β-obliko (nad ravnino obroča).

Question 30

Naštej vse 4 skupine derivatov monosaharidov, opiši njihovo strukturo in navedi vsaj 1 primer.

Answer 30

Polioli (sladkorni alkoholi) – nastanejo z redukcijo karbonilne skupine; sorbitol, manitol, ksilitol. Uronske kisline – nastanejo z oksidacijo hidroksilne skupine na zadnjem C atomu; glukuronska kislina, galakturonska kislina. Deoksisladkorji – na enem od ogljikovih atomov nimajo hidroksilne skupine; ramnoza, fukoza. Aminosladkorji – namesto hidroksilne skupine je vezana aminska skupina; glukozamin, galaktozamin.

Question 31

Na primeru spodnje Fisherjeve projekcije glukoze prikaži kemijsko reakcijo nastanka furanoze in piranoze.

Answer 31

GLEJ ZAPISKE

Question 32

Kaj so polisaharidi in kakšen je njihov pomen v prehrani?

Answer 32

Polisaharidi nastanejo, ko se več kot 10 molekul monosaharida med seboj poveže z glikozidno vezjo. Homopolisaharide sestavljajo isti monosaharidi, heteropolisaharide pa sestavljajo različni monosaharidi. Nekateriso linearni (amiloza, celuloza) drugi pa razvejani (amilopektin). Polisaharide delimo glede na prebavljivost v dve skupini. V prvi so prebavljivi polisaharidi, ki se v črevesju razgradijo do monosaharidnih komponent in so tako vir energije. V drugo skupino pa sodijo vlaknine, polisaharidi, ki pridejo v debelo črevo nerazgrajeni in delujejo blago laksativno, znižujejo koncentracijo holesterola in trigliceridov ter zmanjšajo nastanek koronarnih bolezni in varujejo pred nastankom raka.

Question 33

Opiši sestavo škroba.

Answer 33

Škrob vsebuje dva različna homopolisaharida: 15-25% amiloze in 75-85% amilopektina. V amilozi so molekule αD-glukopiranoze povezane z 1,4 vezmi zato ima amiloza obliko linearne vijačnice. V amilopektinu so molekule αD-glukopiranoze povezane z 1,4 in 1,6 vezmi zato ima amilopektin obliko razvejane vijačnice.

Question 34

S pomočjo spodaj narisane α-D-glukopiranoze nariši disaharid z 1,4 vezjo ter disahardi z 1,6 vezjo.

Answer 34

GLEJ ZAPISKE!!!!

Question 35

Naštej še vsaj 4 primere homopolisaharidov, ki smo jih obravnavali.

Answer 35

Dekstrini, inulin, celuloza, lihenin, izolihenin, dekstrani.

Question 36

Opiši delovanje drog višjih rastlin s sluzmi in navedi vsaj 4 različne načine delovanja / uporabe.

Answer 36

Delovanje večine drog višjih rastlin s sluzmi je posledica njihovih fizikalnih lastnostni, in sicer sposobnosti nabrekanja in tvorbe viskoznih raztopin. Delovanje in uporaba: antitusiki, laksativi, antidiaroiki, zniževanje koncentracije holesterola v krvi, zdravljenje vnetja prebavil, zdravljenje vnetja kože, imunostimulativno delovanje.

Question 37

Kaj je indeks nabrekanja in kaj z njim ugotavljamo?

Answer 37

Indeks nabrekanja je volumen v mililitrih, ki ga zavzame 1 g rastlinske droge s sluzmi po štirih urah nabrekanja v vodni raztopini. Z njim ugotavljamo kakovost rastlinskih drog.

Question 38

Naštej vsaj 5 višjih rastlinskih drog s sluzmi (latinsko in slovensko ime).

Answer 38

Tiliae flos-cvet lipe Althaea radix, folium-korenina in list navadnega sleza Malvae sylvestris flos -cvet gozdnega slezenovca Malvae folium-list slezenovca Verbasci flos-cvet lučnika Plantaginis lanceolatae folium, herba-list in zel ozkolistnega trpotca Farfare folium-list navadnega lapuha Lini semen seme-navadnega lana Plantaginis ovatae semen-seme bolhačice Plantaginis ovatae seminis tegumentum-semenska lupina bolhačice Psyllii semen-seme indijskega trpotca Aloe gel-gel aloe vere Echinaceae purpureae herba, radix-zel in korenina škrlatnega ameriškega slamnika Echinaceae pallidae radix-korenina bledega ameriškega slamnika Echinaceae angustifoliae radix-korenina ozkolistnatega ameriškega slamnika

Question 39

Katere sluzi pridobivamo iz rdečih in rjavih alg?

Answer 39

Sluzi rdečih alg: agar (heteropolisaharida agaroza in agaropektin), karagen (različni karagenani). Sluzi rjavih alg: alginska kislina.

Question 40

Opiši hitin in hitosan ter navedi v katero skupino ogljikovih hidratov spadata.

Answer 40

Hitin in hitosan spadata med aminoglikane, posebno skupino homopolisaharidov. Hitin je linearen homopolisaharid, ki ga sestavljajo molekule aminosladkorja N-acetil-β-D-glukozamina, povezane z 1,4 vezjo. Z alkalno hidrolizo nastane hitosan (aminosladkor β-D-glukozamin).

Question 41

Kakšno je delovanje hitosana (opiši mehanizem delovanja).

Answer 41

Hitosan pomaga pri zmanjševanju oziroma ohranjanju telesne teže in pri blago zvišani koncentraciji holesterola v krvi. Dva načina delovanja: i) Sodi med vodotopne vlaknine in se pri peroralni uporabi v prebavilih ne razgradi. V želodcu nastane zelo viskozna koloidna raztopina, kizmanjša občutek lakote, upočasni in zmanjša absorpcijo hranilnih snovi in pospeši prebavo. ii) Zaradi aminske skupine ima pozitiven naboj in veže žolčne kisline, ki so potrebne za razgradnjo maščob. Na ta način prepreči razgradnjo in absorpcijo maščob. Neprebavljene maščobe se izločijo z blatom. Ker je absorpcija maščob iz hrane manjša, začne telo razgrajevati maščobne zaloge. Poleg maščob se iz telesa izloči tudi holesterol, ki spremlja maščobe v hrani in lipofilni vitamini

Question 42

Na sliki je narisana molekula hitosana, nariši molekulo hitina (namig; amino skupina je acetilirana).

Answer 42

GLEJ ZAPISKE!!!

Question 43

Navedi vsaj tri primere uporabe heparina in tri primere uporabe hialuronske kisline v terapiji.

Answer 43

Heparin: lokalno: antikoagulans (preprečevanje strjevanja krvi, varuje pred nastankom strdka v venah), zmanjša vnetje in oteklino, blaži bolečino, pospešuje prekrvavljenost obolelega predela, uporaba pri boleznih ven (kronično vensko popuščanje, površinski tromboflebitis, globoka venska tromboza), uporabljamo pri poškodbah (hematom, udarnina, zvin, vnetje kitne ovojnice); per iv: preprečevanje / zdravljenje venske tromboze, preprečevanje / zdravljenje pljučne embolije, zdravljenje akutnega srčnega infarkta. Hialuronska kislina: lokalno: pospeši celjenje ran (odrgnin, preležanin, razjed, opeklin, pooperativnih rezov), kožnih vnetij, turov, zmanjša brazgotinjenje; per iv: zdravljenje osteoartroze (sklepna obraba) – zmanjšano trenje, povečano nastajanje hialuronske kisline v celicah hrustanca in sklepne ovojnice, zmanjšano vnetje, zmanjšana bolečina, izboljšana gibljivost sklepa. Pri očesnih operacijah.

Question 44

Opiši splošno kemijsko strukturo glikozidov.

Answer 44

Molekula glikozida vsebuje dva dela, sladkorni del = glikon sestavlja do 7 med seboj povezanih monosaharidov. V glikozidu sta lahko tudi dva glikona. Glukoza je najpogostejši monosaharid; še druge heksoze (fruktoza, galaktoza, manoza), pentoze (arabinoza, ksiloza), deoksisladkorji (ramnoza, digitoksoza, cimaroza, digitaloza) in uronske kisline (glukuronska, galakturonska). Nesladkorni del = aglikon = genin je navadno ciklični del s hidroksilnimi redkeje fenolnimi in tioalkoholnimi skupinami.

Question 45

Opiši nastanek glikozidov (vezava ene komponente na drugo).

Answer 45

Glikon in aglikon sta povezana z glikozidno vezjo, pri kateri reagirata polacetalna hidroksilna skupina sladkorja in hidroksilna, fenolna ali tioalkoholna skupina aglikona, pri čemer izstopi molekula vode. Nastanejo O-glikozidi, Sglikozidi, redkeje C-glikozi (bolj stabilni).Glede na lego polacetalne hidroksilne skupine, ki sodeluje pri nastanku vezi, razlikujemo α- in β-glikozide.

Question 46

Kakšna je vloga posameznega dela glikozida za delovanje?

Answer 46

Delovanje glikozidov je večinoma odvisno od aglikonov (nesladkornega dela). Ti so nosilci terapevtskega učinka. Z vezavo na glikone (sladkorne komponente) pa postanejo molekule topne v vodi. S tem se spremeni hitrost in način absorpcije, jakost in trajanje delovanja ter hitrost in način izločanja iz organizma. Glikoni torej vplivajo na farmakokinetiko spojine.

Question 47

Naštej vseh 8 skupin obravnavanih glikozidov.

Answer 47

Antrakinonski, kardiotonični, saponinski, flavonoidni, kumarinski, fenolni, glukozinolati in cianogeni.

Question 48

Opiši kemijske strukture antrakinonskih glikozidov in nariši osnovno molekulo aglikona.

Answer 48

Aglikonski del antrakinonskih glikozidov predstavljajo derivati molekule antracen. Antracen je aromatski ogljikovodik, ki ga sestavljajo trije kondenzirani benzenovi obroči. V procesu biosinteze nastanejo antroni in drugi derivati antracena: antanoli, antrakinoni, diantroni in diantranoli. Glikozidi nastanejo z vezavo sladkorne komponente na fenolno skupino pri čemer nastanejo O-glikozidi, nastanejo pa lahko tudi C-glikozidi (redkeje). GLEJ ZAPISKE!!!

Question 49

Opiši mehanizem delovanja antrakinonskih glikozidov.

Answer 49

Antrakinonski glikozidi delujejo laksativno / odvajalno. Prebavni encimi ne razgradijo antrakinonskih glikozidov in pridejo nespremenjeni v debelo črevo. Encimi črevesnih bakterij pa potem lahko delujejo na antrakinonske glikozide pri čemer nastanejo ANTRONI, aktivni metaboliti, ki dražijo sluznico debelega črevesa zato se poveča pogostost in jakost krčenja gladkih mišic debelega črevesa (povečana peristaltika). Po drugi strani pa antrakinonski glikozidi tudi zavirajo absorpcijo vode in elektrolitov v debelo črevo, s čimer se potem poveča prostornina črevesne vsebine, kar pospeši peristaltiko.

Question 50

Kakšni so negativni stranski učinki prekomerne uporabe antrakinonskih glikozidov v terapiji?

Answer 50

Antroni dražijo sluznico črevesa in povzročajo krče in bolečine v trebuhu. Če jih uživamo predolgo pride do hipokaliemije.

Question 51

Katera zdravila svetujemo za kombinacijo v terapiji z antrakinonskimi glikozidi?

Answer 51

Spazmolitike, ki blažijo negativne stranske učinke (spazmolitik sprosti gladke mišične celice in tako zmanjša ali prepreči krče).

Question 52

Opiši kemijske strukture kardiotoničnih glikozidov in nariši osnovno molekulo aglikona.

Answer 52

Aglikoni kardiotoničnih glikozidov so derivati sterana, cikličnega nasičenega ogljikovodika, ki ga sestavljajo kondenzirani 3 × 6-členski in 1 × 5-členski obroč. Poznamo tva tipa aglikonov, glede na vezavo laktonskega obroča na C17: i) kardenolidi (vezan 5-členski laktonski obroč), ii) bufadienolidi (venaz 6-členski laktonski obroč). Glikon oz. sladkorna komponenta je vezana preko hidroksilne skupine (nastanek O-glikozida). GLEJ ZAPISKE!!!

Question 53

Opiši mehanizem delovanja kardiotoničnih glikozidov.

Answer 53

Kardiotonični glikozidi delujejo na srce, in sicer jih uporabljamo za lajšanje simptomov srčnega popuščanja / srčne insuficience in/ali pri motnjah v srčnem ritmu. Povečajo moč kontrakcije / krčenja srčne mišice, upočasnijo prevajanje impulzov, zmanjšajo srčno frekvenco in delujejo blago diuretično. Ne pozdravijo bolezni ampak lajšajo simptome!

Question 54

Pri kombinaciji s katerimi pripravki in / ali zdravilnimi rastlinami moramo biti previdni, zaradi povečanega učinka in neželenih stranskih učinkov kardiotoničnih glikozidov? Navedi vsaj dva primera.

Answer 54

Delovanje kardiotoničnih glikozidov povečajo kalcijevi pripravki, (enovratni, navadni) glog, droge, ki vodijo v hipokaliemijo (npr. antrakinonski glikozidi), golostebelni koren.

Question 55

Navedi obe rastlinski vrsti (slovensko, latinsko) s kardiotoničnimi glikozidi in poglavitni skupini kardiotoničnih glikozidov.

Answer 55

Digitalis purpurea (rdeči naprstec) – purpurea glikozidi, Digitalis lanata (volnati naprstec) – lanatozidi.

Question 56

Opiši strukturo saponinskih glikozidov in pojasni izvor poimenovanja saponinski glikozidi.

Answer 56

Saponinski glikozidi so sestavljeni iz aglikona, katere imenujemo sapogenini, glikonski del pa sestavljata ena (to so monodezmozidi) ali dve (to so bidezmozidi) sladkorni verigi (veriga – vezava večjega števila monosaharidnih enot). Glede na strukturo aglikonskega dela jih delimo na triterpenske sapogenine in steroidne sapogenine, le-te pa potem delimo še na spirostane in furostane. Ime so dobili po latinski besede sapo, ki pomeni milo, saj so saponini površinsko aktivne spojine, ki se ob stresanju z vodo penijo.

Question 57

Pojasni kemijsko strukturno razliko med triterpenskimi in steroidnimi sapogenini.

Answer 57

Triterpenski sapogenini so ciklični nasičeni ogljikovodiki, katere sestavlja 5 obročev (lahko so vsi 6-členski ali pa je zadnji 5-členski) ali pa so sestavljeni iz 4 obročev (trije so 6-členski, zadnji je 5-členski), Steroidni sapogenini imamo pa na molekulo sterana vezan tetrahidrofuran ali tetrahidropiran (to so spirostani), lahko pa je vezana veriga 5ih C-atomov (to so furostani).

Question 58

Opiši glavno delovanje saponinskih glikozidov in pojasni vsaj 1 mehanizem tega delovanja.

Answer 58

Saponinske droga delujejo kot ekspektoransi – pomagajo pri izkašljevanju. Mehanizem delovanja: dražijo sluznico želodca, zato se vzdraži center za bruhanje kar povzroča slabost + poveča se izločanje bronhialne sluzi, da je izloček v pljučih redči in je izkašljevanje lažje. Po drugi strani pa tudi vzdraži center za kašelj v podaljšani hrbtenjači, ki je zraven centra za bruhanje, kar povzroči refleks kašlja.

Question 59

Naštej vsaj tri rastlinske vrste ali droge (slovensko in latinsko ime) s saponinskimi glikozidi, ki imajo prej omenjeno glavno delovanje.

Answer 59

Saponariae radix – korenina milnice / Saponaria officinalis – navadna milnica Liquiritae radix (Glycyrrhizae radix) – korenina golostebelnega sladkega korena / Glycyrrhiza glabra – golostebelni sladki koren Hedera folium – list bršljana / Hederae helix – navadni bršljan Primulae radix – korenina jegliča / Primula elatior / veris – visokostebelni / pomladanski jeglič Verbasci flos – cvet lučnika / Verbascum sp. – vrste lučnika

Question 60

Opiši strukturo flavonoidnih glikozidov in pojasni izvor poimenovanja flavonoidni glikozidi.

Answer 60

Flavonoidni glikozidi / flavanoidi so dobili ime po prvih izoliranih spojinah, ki so bile rumene barve (flavus = rumen). Aglikoni flavonoidnih glikozidov so večinoma derivati 2-fenilbenzopirana, delimo jih pa na flavonoide v ožjem pomenu besede in flavonoide v širšem pomenu besede.

Question 61

Naštej vsaj 3 različna delovanja flavonoidnih glikozidov in poleg navedi eno rastlinsko drogo ali rastlinsko vrsto.

Answer 61

Diuretik: Equiseti herba – zel njivske preslice (Equisetum arvense – njivska preslica), Betulae folium – list breze (Betupla pendula Roth. – navadna breza), Urticae folium – list koprive (Urtica dioica / rens – velika kopriva), herba, Ononidis radix – korenina navadnega gladeža (Ononis spinoza – navadni gladež), Taraxaci folium – list regrata (Taraxacum officinale Weber – navadni regrat) Diaforetik: Tiliae flos – cvet lipe (Tilia cordata / platyphyllos – lipovec, lipa), Sambuci flos – cvet črnega ribeza (Sambucus nigra – črni bezeg) Širi arterije: Ginkgo folium – list ginka (Ginkgo biloba – dvokrpi ginko) Za srce in ožilje: Crataegi folium cum flore, fructus – list, cvet, plod gloga (Crataegus monogyna / laevigata – enovratni / navadni glog) Antidepresiv: Hyperici herba – zel šentjanževke (Hypericum perforatum – šentjanževka) Hepatoprotektiv: Cardui mariae fructus – plod pegastega badlja (Silybum mariuanum – pegasti badelj) Lokalno protivnetno: Hyperici herba – zel šentjanževke (Hypericum perforatum – šentjanževka), Arnicae flos – cvet navadne arnike (Arnica montana – navadna arnika)

Question 62

Pojasni zakaj izoflavoni spadajo med fitoestrogene in kakšno je njihovo delovanje (vsaj 3 delovanja).

Answer 62

Izoflavoni delujejo kot ženski spolni hormoni -estrogeni. Ker so rastlinskega izvora, jih uvrščamo med fitoestrogene. Vežejo se na estrogenske receptorje in povzročajo estrogenom podobne učinke: spodbujanje zorenja jajčnih celic, razvoj maternične sluznice, mineralizacija kosti, zniževanje konc. holesterola v krvi in vpliv na strjevanje krvi. Preprečevanje raka na dojkah in prostati, preprečevanje osteoporoze in zmanjšanje bolezni srca in ožilja.

Question 63

Zakaj uporabljamo polsintezne derivate rutina, ki spada med flavonoidne glikozide?

Answer 63

Polsintezne derivate rutina uporabljamo v terapiji bolezni ven in limfnih žil, ker zmanjšajo to povečano propustnost kapilarnih sten (antioksidativno in protivnetno delovanje).

Question 64

Nariši kemijsko strukturo aglikona kumarinskih glikozidov (kumarin), opiši strukturo in pojasni kako nastanejo derivati te molekule.

Answer 64

Benzopiran s karbonilno skupino. S kondenzacijo molekule furana na kumarin nastanejo furanokumarini, s kondenzacijo molekule pirana pa piranokumarini. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 65

Razloži fotokemoterapijo.

Answer 65

Zdravljenje kožnih bolezni (vitiligo, luskavica) s peroralno uporabo furanokumarinov in obsevanjem z ultravijolično svetlobo A. Furanokumarini v kombinaciji z ultravijolično svetlobo tvorijo kompleksne z DNA in delujejo mutageno.

Question 66

Pojasni delovanje dikumarola in s katero rastlinsko drogo ga povezujemo.

Answer 66

Iz vrste medene detelje (Meliloti herba; moeluka melilotna kislina) pod vplivom delovanja gliv nastane dikumarol, ki je antogonist vitamina K in preprečuje strjevanje krvi.

Question 67

Naštej vsaj 3 toksične učinke aflatoksinov in pojasni zakaj smo jih obravnavali pri poglavju kumarinski glikozidi.

Answer 67

Aflatoksini (toksini iz gliv) po strukturi spadajo k furanokumarinom in delujejo mutageno, teratogeno, hepatokancerogeno in embriotoksično.

Question 68

Nariši aglikon fenolnih glikozidov in na njem predstavi splošno strukturo in splošno delovanje glikozidov.

Answer 68

Fenol; benzen z OH, aglikon kemijska struktura odgovorna za vezavo na receptorje (farmakodinamičen učinek), vezava sladkornega dela, glikona preko OH / hidroksilne skupine, odgovoren za farmakokinetiko (sproščanje, absorpcija, porazdelitev, presnova, izločanje). STRUKTURA!!!

Question 69

Navedi obe rastlinski drogi ali vrsti (slovensko in latinsko), ki vsebujeta fenolne glikozide in zakaj ju uporabljamo v terapiji.

Answer 69

Salicis cortex – skorja vrbe (Salix – vrba) – analgetik, antipiretik, antiflogistik Uvae ursi folium – list vednozelenega gornika (Arctostaphylos uva-ursi – vednozeleni gornik) – uroantiseptik

Question 70

Nariši metabolno dvostopenjsko pretvorbo salicina do salicilne kisline (glukoza je lahko napisana z besedo).

Answer 70

SALICIN (encimi črevesnih bkt v GIT) → SALICILNI ALKOHOL + Glu → absorpcija salicina v kri in oksidacija v jetrih → SALICILNA KISLINA GLEJ ZAPISKE!!!

Question 71

Kje poteče ključna pretvorba arbutina v aktivni metabolit hidrokinon?

Answer 71

V alkalnem urinu (pH > 8).

Question 72

Opiši in nariši splošno kemijsko strukturo glukozinolatov?

Answer 72

Glukozinolati so S-glikozidi, kjer je glukoza vezana na aglikon preko žvepla. R je alifatski ali aromatski radikal, zraven pa še kalijev kation. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 73

Natančno pojasni kako poteka encimska razgradnja glukozinolatov (navedi vsaj eno ime encima, ki katalizira to reakcijo).

Answer 73

Rastline, ki vsebujejo glukozinolate, vsebujejo tudi specifičen encim, ki katalizira razgradnjo glukozinolatov – tioglukozidaza ali mirozinaza. Glukozinolati in ta encim pa se v rastlinah ne nahajajo v istih celičnih organelih. V primeru poškodbe rastline in porušenja struktur teh organelov prideta glukozinolat in encim v stik – šele takrat poteče encimsko katalizirana reakcija.

Question 74

Pojasni kaj se zgodi z aglikonom po encimsko katalizirani reakciji in kaj nastane.

Answer 74

Aglikon je nestabilen in se razgradi. V nevtralnem pH mediju nastane IZOTIOCIANAT.

Question 75

Kako deluje rastlinska droga Sinapis nigrae semen (seme črne ogrščice), ki vsebuje glukozinolat sinigrin.

Answer 75

Droga deluje kot rubefaciens - snov, ki draži in povzroča rdečino na koži in s tem poveča hiperemijo tudi v globini. Hiperemija - povečana količina krvi v žilah tkiva ali organa.

Question 76

Pojasni definicijo lipidov in njihovo delitev.

Answer 76

Lipidi so spojine rastlinskega ali živalskega izvora, ki so netopni v vodi, topni pa v organskih topilih. Lipide delimo na maščobe in lipoide (voski, fosfolipidi, steroidi, karotenoidi).

Question 77

Zakaj maščobam pravimo triacilgliceroli oz. trigliceridi?

Answer 77

Maščobe so triestri glicerola z višjimi maščobnimi kislinami. Osnova maščobam je molekula glicerola (propan1,2,3-triol) nanjo pa so potem preko esterskih vezi vezane 3 maščobne kisline.

Question 78

Nariši molekulo glicerola na katero so vezane 3 nenasičene maščobne kisline poljubne dolžine.

Answer 78

GLEJ ZAPISKE!!!

Question 79

Kakšna je strukturna razlika med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami in za vsako navedi en primer esencialne kisline.

Answer 79

Omega-3 oz. omega-6 pomeni, da je prva dvojna vez na tretjem oz. šestem C-atomu, če štejemo od metilnega konca, kar označujemo z grško črko omega. Omega-3: α-linolenska kislina / omega-6: linolna kislina, arahidonska kislina.

Question 80

Pojasni kakšna je vloga lipidov v našem organizmu (min. 3 navedbe).

Answer 80

Maščobe so najbolj bogat vir energije v telesu, potrebujemo jih za sintezo fosfolipidov, delovanje celičnih membran, sintezo sfingomielinov (sestavljajo mielinsko ovojnico), za nastanek biološko aktivnih snovi kot so prostaglandini, levkotrieni in tromboksani (protivnetno delovanje, širjenje žil, zniževanje krvnega tlaka, zaviranje biosinteze holesterola in zaviranje agregacije trombocitov).

Question 81

Pomanjkanje lipidov – kakšni so lahko vzroki (vsaj 2) in posledice / simptomi (vsaj 2).

Answer 81

Do pomanjkanja lahko pride zaradi neustrezne prehrane, bolezni prebavil, jemanja zdravil; posledice / simptomi: ekcemi, izguba las, motnje v izločanju vode, otežena zanositev. pomanjkanje lipofilnih vitaminov (zaradi njihove zmanjšane absorpcije).

Question 82

Nariši arahidonsko kislino (20:4 (5c, 8c, 11c, 14c)) in pojasni, če gre za nenasičeno ali nasičeno maščobno kislino.

Answer 82

Nenasičena maščobna kislina (prisotne dvojne vezi). GLEJ ZAPISKE!!!

Question 83

Navedi vsaj 3 lipide, ki so pomembni za terapijo in navedi vsaj 3 delovanja lipidov v terapiji.

Answer 83

Ricini oleum – ricinusovo olje (laksativ) Jecoris oleum – ribje olje (zniževanje koncentracije trigliceridov v krvi, zaviranje agregacije trombocitov, blago znižanje krvnega tlaka, antiaritmično delovanje) Borago oleum – borečevo olje (zniževanje koncentracije holesterola v krvi, zaviranje agregacije trombocitov, zniževanje krvnega tlaka, izboljšanje gibljivosti sklepov (revmatoidni artritis), lajšanje simptomov atopičnega dermatitisa, zmanjšanje poškodb nevronov pri sladkornih bolnikih, pospešeno okrevanje jeter pri alkoholikih). Oenotherae oleum – svetlinovo olje (isto kot borečevo olje) Sojae oleum – sojino olje (del parenteralne prehrane)

Question 84

Pojasni kemijsko strukturo fosfolipidov oz. fosfatidov (obeh podskupin).

Answer 84

Fosfolipidi oz. fosfatidi so diestri fosforjeve (V) kisline, razlikujemo pa: - glicerol fosfatide: glicerol + 2 maščobni kislini (1× nasičena, 1×nenasičena) + fosforna (V) kislina - sfingozin fosfatide / sfingomieline: sfingozin + maščobna kislina na amin (=kislinski amid) + fosforna (V) kislina s holinom

Question 85

Pojasni zakaj pravimo, da so fosfolipidi amfifilne molekule.

Answer 85

Spojine, ki imajo tako hidrofilni kot hidrofobni del. Hidrofilni del: glicerol, estrske skupine, fosforjeva (V) kislina & alkohol amidna skupina, hidroksilna skupina, fosforna (V) kislina & holin Hidrofobni del: verigi maščobnih kislin veriga sfingozina, maščobna kislina

Question 85

Pojasni vlogo fosfolipidov v organizmu (za vsako podskupino navedi 1 vlogo).

Answer 85

Glicerol fosfatidi: kot sestavine bioloških membran, sestavine lipoproteinov v krvi Sfingozin fosfatidi: sestavljajo mielinsko ovojnico, ki obdaja izrastke živčnih celic in omogoča prenos živčnih impulzov

Question 86

Opiši delovanje in indikacije sojinega lecitina v terapiji (vsaj dve indikaciji).

Answer 86

Sojin lecitin ima emulgatorske lastnosti in pospeši presnovo lipidov v prebavilih – s tem zniža koncentracijo trigliceridov in holesterola v krvi ter varuje pred nastankom ateroskleroze. Uporaba: blaga hiperholesterolemija. Preprečuje zamastitev jeter in pospeši obnovo jetrnih celic. Uporaba: različne bolezni jeter, diabetična zamastitev jeter, toksične poškodbe jeter. Prehaja hematoencefalno bariero in je kot vir holina v možganih (vir za acetilholin, živčni prenašalec. Uporaba: zmanjšana koncentracija, pozabljivost, psihična obremenjenost, utrujenost, nervoza.

Question 87

Pojasni zakaj smo sterole obravnavali skupaj s fosfolipidi in kakšna je njihova vloga v organizmu.

Answer 87

Steroli skupaj s fosfolipidi sestavljajo celične membrane (živali, gliv, rastlin), ki so pomembni gradniki naših celic. Holesterol je poleg fosfolipidov tudi sestavina mielinske ovojnice živčnih celic. Iz holesterola pa nastajajo tudi: žolčne kisline, steroidni hormoni. provitamina vitamina D (7-dehidroholesterol in ergosterol).

Question 88

Kateri sterol uporabljamo v terapiji in zakaj ga uporabljamo?

Answer 88

V terapiji uporabljamo droge, ki vsebujejo β-sitosterol za zdravljenje začetnih faz benigne hiperplazije prostate.

Question 89

Navedi vsaj 2 rastlinski vrsti (slovensko in latinsko ime), ki vsebujeta predhodno omenjeni sterol.

Answer 89

Urtica dioica – velika kopriva Urtica urens – mala kopriva Serenoa repens = Sabal serrulata = Sabal palmetto – žagastolistna palma Cucurbita pepo – navadna buča

Question 90

Pojasni kaj so fitosteroli in kakšno je njihovo delovanje v povezavi s holesterolom.

Answer 90

Koncentracijo holesterola v krvi znižujejo fitosteroli (steroli rastlinskega izvora), ki v tankem črevesju tekmujejo z zaužitim in v jetrih nastalim holesterolom ter zmanjšajo njegovo absorpcijo. Povečana koncentracija holesterola v krvi je eden od dejavnikov tveganja za nastanek ateroskleroze.

Question 91

Opiši kemijsko strukturo fenilpropidov in navedi min. 4 od 6 skupin, ki jih uvrščamo med fenilpropide.

Answer 91

Fenilpropidi so aromatske spojine; v procesu biosinteze najprej nastaneta cimetna in p-kumarna kislina iz njih pa potem različni derivati preko redukcije, vezave hidroksilnih ali metoksilnih skupin, vezava verig s C-atomi… Predstavniki: flavonoidi, kumarini, eterična olja, smole, lignani, čreslovine.

Question 92

Pojasni kemijsko strukturo čreslovin in njihovo delitev.

Answer 92

Čreslovine so kompleksne polifenolne spojine z veliko molekulsko maso, delimo jih pa na hidrolizirajoče, kondenzirane, mešane čreslovine in čreslovine v širšem pomenu besede.

Question 93

Razloži razliko v delovanju pri peroralnem zaužitju drog, ki vsebujejo hidrolizirajočih ali drog, ki vsebujejo kondenziranih čreslovin in kakšno je to delovanje.

Answer 93

Za peroralno uporabo so primerne droge, ki vsebujejo kondenzirane čreslovine, ki delujejo na celotna prebavila medtem ko hidrolizirajoče čreslovine v želodčnem soku že delno razpadejo. Delujejo adstringentno, antiseptično, delovanje na sluznico in zaščita le-te.

Question 94

Kakšno je delovanje lignanov kot je na primer enterodiol?

Answer 94

Lignani delujejo kot ženski spolni hormoni estrogeni in jih tako poleg izoflavonov uvrščamo med fitoestrogene.

Question 95

Opiši mehanizem delovanja čreslovinskih drog.

Answer 95

Čreslovine imenujemo tudi tanini, to so molekule, ki obarjajo proteine in druge makromolekule. Čreslovine obarjajo kolagen v vrhnjih slojih kože in sluznice. Na površini kože ali sluznice tako nastane zaščitna plast, zmanjša se izločanje elektrolitov in vode iz krvi v črevo, zmanjša se izločanje tekočine iz ran, manjše krvavitve se ustavijo, vnetje se zmanjša. Zaščitna plast prepreči vdor mikroorganizmov v tkiva. Delujejo adstringentno – zmanjšajo permeabilnost površine sluznic ali kože in kapilar in tako zmanjšajo vnetno reakcijo in občutljivost na zunanje vplive in antiseptično delovanje.

Question 96

Kakšen tip reakcij se tvori med čreslovinami in makromolekulami ter kakšne vezi pri tem nastanejo.

Answer 96

Reverzibilne reakcije z vodikovimi vezmi in hidrofobnimi interakcijami. Ireverzibilne reakcije s kovalentnimi vezmi.

Question 97

Pojasni antiseptični mehanizem delovanja čreslovin.

Answer 97

Čreslovine vežejo strupe bakterij, gliv, virusov in delujejo antiseptično, ker obarjajo proteine / beljakovine mikroorganizmov, gliv, virusov.

Question 98

Navedi kakšne so omejitve pri jemanju drog s čreslovinami.

Answer 98

Drog s čreslovinami ne smemo uporabljati pri poškodbah velikih površin kože, ker se absorbirajo v kri in povzročijo poškodbe jeter.

Question 99

Opiši metodi s katerima lahko ugotavljamo istovetnost rastlinskih drog s čreslovinami in s katero metodo določamo vsebnost čreslovin v rastlinskih drogah.

Answer 99

Istovetnost rastlinskih drog, ki vsebujejo čreslovine, ugotavljamo z barvno reakcijo z železovim (III) kloridom (FeCl3) in nastankom oborine z želatino. Vsebnost čreslovin v rastlinskih drogah pa določamo spektrofotometrično.

Question 100

Kakšne pripravke pripravljamo iz drog, ki vsebujejo čreslovine in zakaj.

Answer 100

Iz drog s čreslovinami pripravljamo dekokte (prevretek ali dekokt je oblika zdravila, ki se pripravi s kuhanjem droge v vodi, običajno pol ure pri 90 °C; še vroč se precedi. Čreslovine so v vroči vodi slabo topne, zato delamo prevretke oz. dekokte.

Question 101

Navedi vsaj 3 rastlinske droge (slovensko in latinsko), ki vsebujejo čreslovine in kakšno je njihovo delovanje.

Answer 101

Adstringentno in antiseptično delovanje. Quercus cortex – skorja hrasta Agrimoniae herba – zel navadnega repika Tormentillae rhizoma – korenika srčne moči Thae folium – list čajevca Myrtilli fructus – plod borovnice

Question 102

Opiši taninsko kislino (izvor, lastnosti, uporaba).

Answer 102

Taninsko kislino, ki jo uporabljamo v terapiji izolirajo iz šišk raznih hrastov. Spojina je zelo trpkega okusa, topna v vodi in etanolu. Deluje adstringentno in antiseptično ampak se jo uporablja samo zunanje, na koži in sluznicah.

Question 103

Pojasni kemijsko strukturo / sestavo terpenov in nariši molekulo izoprena.

Answer 103

Terpeni so derivati izoprena, to je 2-metilbuta-1,3-dien. S povezovanjem različnega števila molekul izoprena nastanejo terpeni (2×izopren = monoterpeni, 3 × izopren = seskviterpen…). GLEJ ZAPISKE!!!

Question 104

Na kratko opiši kemijsko strukturo iridoidov.

Answer 104

Iridoidi so monoterpeni, derivati ciklopentapirana z min. 2 kisikovima atomoma. Lahko pride do odcepa enega ali dveh C atomov, ali do odprtja obroča (nastanejo sekoiridoidi), na molekulo pa se lahko vežejo različne funkcionalne skupine, lahko pride do vezave glukoze in dobimo glikozid.

Question 105

Naštej skupine iridoidov in na kratko pojasni njihovo strukturo.

Answer 105

Iridoidni glikozidi – klasičen iridoid z vezano sladkorno komponento. Sekoiridoidni glikozidi – iridoid z odprtim obročem in z vezano sladkorno komponento. Neglikozidni iridodi – klasičen iridoid brez vezane sladkorne komponente

Question 106

Navedi predstavnika iridoidnih glikozidov (rastlinska droga, slovensko ALI latinsko ime), aktivno učinkovino in delovanje.

Answer 106

Ozkolistni trpotec, list, zel – Plantaginis lanceolatae folium, herba – avkubin – po metabolni pretvorbi nastanek dialdehida, ki deluje močno protibakterijsko.

Question 107

Navedi definicijo eteričnih olj.

Answer 107

Eterična olja so zmesi hlapnih, močno dišečih, olju podobnih rastlinskih spojin, ki so v vodi slabo topna in jih izolirajo z destilacijo z vodno paro ali z iztiskanjem.

Question 108

Opiši kemijsko delitev eteričnih olj.

Answer 108

Delimo jih na terpene (monoterpeni in seskviterpeni) in fenilpropide.

Question 109

Na kratko opiši princip pridobivanja eteričnih olj s pomočjo destilacije z vodno paro.

Answer 109

Uporabimo svežo ali posušeno rastlinsko drogo, katero zmešamo skupaj z vodo v bučki in vpnemo v sistem za destilacijo, kjer potrebujemo parorazvijalec, hladilnik in zbirno bučko. Zmes vode in rastlinske droge segrevamo, pare vode in eteričnega olja potem v hladilniku kondenzirajo in se zbirajo v zbirni bučki. V kolikor je gostota eteričnega olja toliko drugačna od vode, ga lahko ločimo od vode, v nasprotnem primeru ekstrahiramo eterično olje s pomočjo organskega topila.

Question 110

Navedi, kakšna je vsebnost eteričnih olj v rastlinskih drogah.

Answer 110

Večina rastlinskih drog vsebuje manj kot 1% eteričnih olj, izjema je cvet dišečega klinčevca, ki pa vsebuje več kot 15%.

Question 111

Pojasni kakšni so toksični učinki uporabe eteričnih olj.

Answer 111

Eterična olja zaradi neželenih učinkov niso primerna za vse skupine ljudi, še posebno je potrebno biti previden pri nosečnicah in majhnih otrocih. Eterična olja lahko povzročajo alergijske reakcije. Eterična olja je potrebno odmerjati zelo previdno. Ker so eterična olja lipofilna se zelo hitro absorbirajo skozi kožo in sluznice; pri lokalnem stiku dražijo kožo / sluznico, zaužitje večjih količin pa povzroči slabost, bruhanje, gastroenteritis, nekateri metaboliti dražijo ledvica in poškodujejo jetra, lahko pride tudi do glavobola, vrtoglavice, krčev in zastoja dihanja.

Question 112

Naštej na kakšna dva načina lahko pridobivamo eterična olja.

Answer 112

Destilacija z vodno paro ali s stiskanjem.

Question 113

Naštej vsaj 7 delovanj, ki smo jih obravnavali v sklopu eteričnih olj.

Answer 113

antiflogistik – zdravilo, ki blaži vnetje / antiseptik – snov, ki deluje proti mikroorganizmom; razkužilo lokalni anestetik / rubefaciens – snov, ki draži in povzroča rdečino na koži in s tem poveča hiperemijo tudi v globini (hiperemija– povečana količina krvi v delu telesa) dekongestiv – snov, ki zmanjša kongestijo (kongestija – pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni s krvjo; naval krvi) ekspektorans – za lažje izkašljevanje / stomahik – sredstvo za izboljšanje prebave v želodcu, ki naj bi pospešilo izločanje želodčnega soka in peristaltiko holagog – snov, ki pospešuje iztekanje žolča / karminativ – snov, ki zmanjša flatulenco (flatulenca – nabiranje plinov v želodcu in črevesju) spazmolitik – snov, ki zmanjša tonus in preprečuje krče v gladkem mišičju antiemetik – zdravilo, ki preprečuje bruhanje / diuretik – spodbuja diurezo; odvajanje seča sedativ – pomirjevalno sredstvo / hipnotik – uspavalo / zviševanje krvnega tlaka / zmanjšanje znojenja

Question 114

Nariši molekulo mentola (alkohol) in mentona (keton).

Answer 114

GLEJ ZAPISKE!!!

Question 115

Nariši nastanek dipeptida in jasno obkroži nastalo vez.

Answer 115

GLEJ ZAPISKE!!!

Question 116

Opiši in nariši kemijsko strukturo aminokislin in pojasni nastanek dipeptidov.

Answer 116

Aminokisline so karboksilne kisline z eno ali več aminskimi skupinami. Peptide ali beljakovine sestavlja 20 aminokislin oz. 20 × 2-aminokislin z L-konfiguracijo. Dipeptid nastane s kondenzacijo aminokislin. Karboksilna skupina ene aminokisline se poveže z aminsko skupino druge aminokisline, odcepi se voda in nastane amidna vez. GLEJ ZAPISKE!!!

Question 117

Opiši delitev glede na število aminokislin in pojasni kaj so esencialne aminokisline.

Answer 117

Oligopeptidi (2 – 9 aminokislin) Polipeptidi (10 – 100 aminokislin) Makropeptidi / proteini / beljakovine (>100 aminokislin) Esencialne aminokisline telo ne more samo sintetizirati in jih moramo v telo vnesti s hrano.

Question 118

Pojasni kakšna je vloga aminokislin v telesu.

Answer 118

Pri razgradnji aminokislin se sprošča energija, ki je potrebna za delovanje organizma. Iz njih nastanejo številni peptidni hormoni in beljakovine, ki so sestavina vsake celice.

Question 119

Na kratko razloži uporabo aminokislin in beljakovin v terapiji.

Answer 119

Aminokisline uporabljamo peroralno kot dopolnilo prehrani (namenjeno ljudem z nezadostno prehrano ali povečanimi potrebami po aminokislinah; športniki), parenteralno kot prehrana za bolnike. Beljakovine pa uporabljamo predvsem primere prebavnih encimov, za oskrbo ran, za raztapljanje krvnih strdkov, za določevanje koncentracije glukoze v krvi in za nadomeščanje številnih beljakovin v plazmi (albumin, imunoglobulini, faktorji strjevanja krvi).

Question 120

Opiši delovanje uporabe beljakovin v terapiji oskrbe ran.

Answer 120

Uporabljamo raztopine in mazila, ki vsebujejo encime in za čiščenje in hitrejše celjenje ran. V kolikor pride do nastanka rane, dobimo krasto, ki je sestavljena iz trombocitov, drugih krvnih celic in netopne beljakovine fibrin. Čez čas seveda naše telo z lastnim encimom fibrinolizinom razgradi ta fibrin in odstrani krasto, da se rana lahko dokončno začeli. Ampak če to ne deluje ali pa imamo rane, ki se slabše in počasneje celijo, lahko uporabimo pripravke, ki vsebujejo proteaze iz bakterij in fibrinolizin iz goveda – ti encimi tako odstranijo mrtvo tkivo, nakopičen fibrin in pospešijo celjenje ran.

Question 121

Pojasni kaj je koencim in aktivator ter kakšna je razlika med njima.

Answer 121

Številni encimi za svoje delovanje potrebujejo ali koencime ali aktivatorje. Koencimi so nizkomolekularne organske spojine, ki se vežejo na točno specifično mesto na encimu in s to vezavo omogočijo delovanje encima. Primer so vitamini B kompleksa, ki se v telesu pretvorijo v koencime, drug primer pa je ubikinon oz koencim Q10. Aktivatorji pa so po večini anorganski ioni kot so kloridni, magnezijevi, manganovi, cinkovi in kobaltovi ioni.

Question 122

Komu priporočamo uporabo koencima Q10 in zakaj.

Answer 122

Koencim Q10 priporočamo kot podporno terapijo pri ljudeh z boleznimi srca in ožilja (srčno popuščanje, aritmija, poškodbe srčne mišice, hipertenzija) zaradi njegovega antioksidativnega delovanja.