SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA Flashcards

Question

Kakšen jezik je uporabljen v pesmi Ekstaza smrti?

Answer 1

Pesnik se igra z nasprotji in barvami, s tem pa vzbuja neprijetno občutenje nereda, kaosa, deformirane civilizacije, ki mora umreti, da bi naredila prostor boljši. Zelo opazna je igra z barvami: posebej izstopa zlata, ki ima v različnih besednih zvezah različen pomen: enkrat poudarja bogastvo, drugič lakomnost, nazadnje pa pomirjenje in spravo. Zanimivo je poigravanje z besednimi zvezami: pekoči žarki, pričakujemo pa prijetno toploto; morje je žgoče in rdeče, seveda zaradi krvi, pričakujemo pa modrega in hladnega …

Answer 2

Simbolika barv: Krvava barva – kri > krvava je evropska preteklost; Črna barva – smrt > mora se zgoditi preobrat v človeštvu (staro mora umreti, da bo zmagalo dobro: smrt kapitalizma in želja po novem družbenem redu)

Answer 3

Podobe v Ekstazi smrti:  krvavo morje preplavlja zeleno naravo  namesto vode je kri  ljudje pijejo kri iz oblakov  iz oblakov lije kri v srce  stara kraljica v zlatu lega v krsto  zlati stolpi, bele kupole tonejo v morje

Answer 4

Vsebina in oznaka pesmi Slutnja: Lirski subjekt se odpravlja od doma, čuti bolečino, žalost in nemir, saj sluti smrt. Pesem je razpoloženjska impresija.

Answer 5

Nastanek pesmi Slutnja: Pesem je nastala verjetno leta 1924.

Answer 6

Zunanja zgradba pesmi: Pesem sestavljajo tri kitice. Rima ni določena, verz pa je svoboden. Motivi v pesmi: Bolest, nemir, slutnja smrti … Tema: Nemirna in boleča osamljenost človeka, ki odhaja > najbrž od doma v njemu tuji svet.

Answer 7

Impresionizem kot slog in kako se kaže v pesmi: Izraz impression pomeni vtis. V poezijo prinaša drobne vtise iz zunanjega sveta: to so prizori, situacije, predmeti – zlasti iz narave, ki so povezani z drobnimi čustvenimi vzgibi. Središče impresionističnih pesmi je čustvo ali razpoloženje, ki je žalostno, melanholično, mirno in tudi estetsko. Najpogostejši motivi Kosovelovega impresionizma so: Kras, mati in slutnja smrti.

Answer 8

Nominalni slog: V pesmi prevladujejo samostalniki in samostalniške besedne zveze: s tem je dosežena neposrednost izraza, torej imamo pred seboj neglagolske stavke, ni ukrasnih pridevkov, prisotno je zvočno slikanje (o, e, i), ritem je težak.

Answer 9

Pointilizem v pesmi: (= slikarski izraz in ima koren v frc. besedi, ki pomeni pika) Pointilizem pesniku omogoči, da izredno ostro poudari in osvetli neko razpoloženje. Za pointilizem v slikarstvu je značilno, da se barve ne mešajo na paleti in je slika je sestavljena iz drobnih lis v osnovnih barvah. S tem slikar doseže čistost in jasnost tonov – podobno kot riše slikar, pesni pesnik.

Answer 10

Temni del: Polja, podrtija ob cesti, tema, tišina bolesti Svetli del: V dalji, okno svetlo, kdo? senca na njem.

Answer 11

Konstruktivizem v liriki: Konstruktivizem se najprej začne razvijati v slikarstvu – pri nas je pomemben Avgust Černigoj. Konstrukcije Kosovel imenuje INTEGRALI. Značilno za konstruktivistično liriko je: zavračanje rime in jezikovnega blagoglasja, razbijanje harmoničnih podob, logičnih stavkov in vzročnih zvez, kopičenje posameznih glasov in vzklikov, izrazov iz tehniškega in političnega besednjaka, uvajanje matematičnih in kemijskih simbolov, raba grafičnih znamenj in večpomenskih metafor … V ospredju je zmeda, disharmonija, bolečina ..

Answer 12

Nastanek pesmi Kons. 5: Pesem je nastala leta 1925 /prvič je bila objavljena v Integralih, leta 1967/. Ko je nekoč Kosovel prišel domov na počitnice, se je srečal s tomajskim kmetom Petelinom, ki je prišel na posvet k očetu. Kmet je omenil, da prebira knjigo “Gnoj je zlato”. Po pripovedovanju Kosovelove sestre se je Srečko namuznil in se še nekaj dni nasmihal. Kosovela seveda ni zanimalo, kako je potrebno gnoj negovati in uporabljati. Tipal je globlje in vsemu iskal pravi smisel. Tako je nastala pesem Kons. 5.

Answer 13

Kosovelovi Integrali: Osrednje teme in motivi v Kosovelovih Integralih so:  tehnična civilizacija (motor, tehnika, brzovlak, letalo, puška eksplozija ... )  buržoazna ekonomika (dolar, valuta, borza, menica, bankir ... )  meščanska morala (cirkus, prešuštnica, zabavišče ... )  buržoazni politični ustroj in red (diplomacija, politika, žandar, nacionalizem ... ) Uvaja tudi pomen tehničnih predmetov, strojev, v ospredje postavlja rabo fizikalnih, kemijskih, glasbenih znakov in simbolov. Človeka roti, naj ne služi le tehniki in s tem izgublja samega sebe. Zavrača poniževanje človeka in obsoja izkoriščevalsko ekonomično teorijo ter odklanja vsak sistem, ki bi hotel človeka mehanizirati, mu odvzeti osebnost in iz njega narediti brezdušen avtomat.

Answer 14

Razlaga pesmi Kons. 5 Kons v naslovu pomeni konstrukcijo. Če si to natančno predstavljamo, se nam razkrijejo Kosovelovi pogledi na ustvarjalne postopke, ki naj ustvarjajo novo umetnost 20. stoletja. To je pogled na svet, ki je v svoji stehniziranosti obsojen na propad, ker v svojem divjem razvoju v človeku ubija dušo. Zato gre za razstavljenje in novo, ustvarjalno sestavljanje sveta.

Answer 15

Sporočilo: V pesmi Kons. 5 umetnik obtožuje pokvarjeno, lakomno in brezdušno družbo. Ogorčen je nad pridobitništvom in terja boljšega človeka. Svet je narobe obrnjen, kaotičen, besede pa izgubljajo svoj prvotni pomen.

Answer 16

Prvine moderne lirike v pesmi Kons. 5: To so: asociacije, ni pesniškega subjekta, besede imajo različen pomen v kontekstu, svobodni verz, nejasen konec, izražanje z znaki …

Answer 17

Satira: Satira je po SSKJ lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje”. Kritiko izraža na posmehljiv način. Tudi Kons. 5 je satira, saj kritizira kapitalistično družbo in njene vrednote.

Answer 18

Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 v Sveti Luciji. Od leta 1894 do 1903 je obiskoval pripravljalno šolo in gimnazijo. Leta 1903 se vpiše v semenišče, kjer vztraja 3 mesece, eno leto kasneje odide na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Leta 1912 dobi profesorsko službo, ki jo je opravljal do 1925. Od 1914 do 1923 preživlja religiozno in idejno krizo, hkrati pa je to čas njegovega največjega ustvarjanja. 1915 začne izhajati roman Tlačani, 1921 v reviji Mladika izide novela Matkova Tina, ki povzroči oster odziv duhovščine.1922 izide roman Peter Pavel Glavar, 1925 pa začne poučevati na ljubljanski klasični gimnaziji. Umre 21. januarja v Ljubljani.

Answer 19

1910 pesniška zbirka Romantika 1913 Mlada Breda 1915– 1916 Tlačani (1927 kot Tolminci) 1918– 1919 Zadnji upornik (1928 kot Štefan Golja in njegovi) 1920 Plebanus Joannes 1921 Matkova Tina 1921 Azazel 1922 Peter Pavel Glavar 1923 Bogovec Jernej 1933 Thabiti kumi (v Sodobnosti) 1962–1970 Izbrana dela I–VII. (uredil in opombe napisal France Koblar) 2002 Zbrano delo I. (uredil in opombe napisal Janez Dolenc) 2005 Zbrano delo II. (uredil in opombe napisal Janez Dolenc).

Answer 20

Je tolminski punt iz leta 1713.

Answer 21

Čas in prostor sta v noveli natančno predstavljena. Novela se začne z večernim zvonjenjem, eno uro po tistem, ko je odzvonilo k večernicam, tretji petek v aprilu leta 1714. Od začetka do konca preteče nekaj manj kot dva dni. Kraj: pot do Gorice: od Volč pod Tolminom, Čiginja, Ročinja, Kanala, Deskel, Plavi do Solkana in Gorice.

Answer 22

Motiv Salome, ki ljubkuje odrezano glavo Janeza Krstnika – o tem, da bo poljubila Gradnikova usta, roke, noge … govori tudi Tina (v upanju, da bo njun otrok živel mirno življenje). Izstopa tudi biblijski motiv križevega pota (Tinina pot v Gorico). Drugi motivi v noveli: motiv upora, smrti, življenja, ljubezni do partnerja …

Answer 23

Tema: Vizija smrti in odrešenja (grozljivi prizori o mučenju upornikov, neizbežna smrt, privid Matere božje). Poudarjeno je nasprotje med duhovno in telesno močjo ter človekova ujetost, nemoč zaradi družbenega sistema – krik po novi, urejeni družbi. Ideja: Ideja o lepši prihodnosti v novi družbi, z novim človekom (Tinin otrok, ki ne bo omadeževan z vrednotami starega sveta in družbe). Življenje je tisto, kar premaga smrt.

Answer 24

Simbol novorojenega otroka: Otrok je sin upornika, z njim bo uporništvo živelo naprej. Otrok je ostal živ, čeprav je nezakonski. Oznanja novi svet, ki ne bo dopuščal krivic, razlik in ne bo svetohlinski in moralističen. Otrok je simbol ekspresionističnega novega Človeka.

Answer 25

Tina je hči krčmarja Matka, ki je globoko verna – tudi v najtežjih trenutkih ne izgubi vere. Zaljubljena v upornika Janeza Gradnika, s katerim pričakuje otroka in je v sedmem mesecu nosečnosti. Je trmasta - v visoki nosečnosti se odpravi na pot od Gorice do Tolmina. Je najbolj nesrečen lik v noveli. Matko je krčmar in Tinin oče, ki je v nekem trenutku razočaran nad hčerjo zaradi sramotne nosečnosti. Spet v drugem trenutku pove Tinino zgodbo in jo zagovarja ter jo ščiti pred govoricami. Ker bo Tina ostala sama z nezakonskim otrokom, je nesrečen in utaplja žalost v pijači. Tino ima zelo rad in mu zanjo ni vseeno. Janez Gradnik je oče Tininega nerojenega otroka in vodja upora na Tolminskem, ki je v noveli tudi usmrčen. Ne nastopa neposredno v zgodbi, je pa povod za vse dogodke, nanizane v noveli.

Answer 26

Kontrasti v noveli Matkova Tina:  ljubezen – smrt  posameznik – množica  strašna tišina – zvonjenje  greh – nedolžnost  smrt – življenje

Answer 27

Jezik v noveli Matkova Tina: Jezik je izrazito ekspresiven, veliko je kontrastov, razpoloženjskega slikanja stiske, tesnobe, kaosa , pogosti so kriki, opazna je baročna nabreklost, ki se kaže tudi v povezovanju nasprotij in zapletenih besednih zvezah, čas in prostor sta realistično prikazana, uporabljenih je veliko simbolov, kažejo pa se tudi modernistične prvine v Tininem notranjem monologu in pri vizijah.

Answer 28

Slavko Grum (1901–1949) se je rodil v Šmartnem pri Litiji. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, nato pa nadaljeval študij na Dunaju, kjer se je tudi srečal s Freudovo filozofijo, ki je imela nanj in na njegovo pisanje močan vpliv. Kot zdravnik je najprej delal kot ginekolog, nato kot psihiater z duševnimi bolniki, nazadnje pa kot zdravnik v Zagorju. Grum je eden najzanimivejših slovenskih umetnikov; stalno ga je navdajal strah in občutek manjvrednosti; njegov temeljni motiv je odnos: umetnik – ženska.

Answer 29

Grumovo književno delo sestavljajo kratke lirične novele in črtice (Čakajoči, Deček in blaznik). Svoj dramski prvenec, Pierrot in Pierrette, je napisal na Dunaju, leta 1921. Dogodek v mestu Gogi je drama v dveh dejanjih, izšla pa je leta 1930. Grumova prozna dela: Tju, Blesteči kamni, Vrata, Izgubljeni sin, Mansarda, Sveta noč, Sestanek, Spomladi, Beli azil, Lastni portret, Podgane, Zločin v predmestju, Pogreb, Vožnja …

Answer 30

Grumova prozna dela: Tju, Blesteči kamni, Vrata, Izgubljeni sin, Mansarda, Sveta noč, Sestanek, Spomladi, Beli azil, Lastni portret, Podgane, Zločin v predmestju, Pogreb, Vožnja …

Answer 31

Dogodek v mestu Gogi je groteskna igra v dveh dejanjih.

Answer 32

Motiv kaotičnega, razklanega, obupanega človeka sodobnega časa, ki živi v stanju živčne napetosti in motiv odnosa med ljudmi (Hana – Klikot; Hana – Prelih). Drugi motivi: seksualna travma, psihopatološke značilnosti: nevoščljivost, pedofilija, posesivnost, samoljubnost …

Answer 33

Sporočilo drame: Povezano je s simbolom Goge, ki je tesno, provincialno, zadušljivo mesto, kar odraža razmere na Slovenskem med obema vojnama. Druga ideja je povezana s psihično deformacijo prebivalcev, ki se odraža v psihopatoloških likih. Tema: Frigiditeta ženske.

Answer 34

Simboli: Goga: je prikaz malomeščanskega življenja s čudnimi prebivalci; ponazarja nesmiselno bivanja, ki se ne konča. Zasledimo tudi simbol nasilja ter telesne in duševne pohabljenosti.

Answer 35

Dramska tehnika: Je izrazito moderna, mozaična zgradba dogajanja, montaža (fragmentarnih zgodb), iz katerih mora bralec/gledalec sam narediti sintezo. Osrednja, Hanina zgodba, je zgrajena analitično (iz sedanjosti se vrača v preteklost). V njej je Hanin prihod v Gogo zasnova, izpoved Terezi in prvo srečanje s Prelihom zaplet, Hanin udarec vrh, Prelihovo »prebujenje« razplet in Hanin ponovni odhod razsnova, če seveda ne upoštevamo zadnjega prizora, ki takšno shemo zruši.

Answer 36

Dogajalni prostor: Je simultano prizorišče v različnih sobah na robu mesta Goga. Dogajalni čas: Od večera prvega dne do naslednjega dopoldneva

Answer 37

Vloga didaskalij: Razmerje med glavnim besedilom in didaskalijam je v Dogodku v mestu Gogi približno ena : ena, didaskalije se osamosvajajo in presegajo svoja razlagalno vlogo. Vzrok za to je, da se dramski prostor in duševnost dramskih oseb povezujeta, oziroma prvi izžareva drugega.

Answer 38

Lovro Kuhar se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotnikovi bajti v Podgori pri Kotljah na Koroškem. Njegova družina je bila zelo revna. Po številnih selitvah so se leta 1900 ustalili na Prežihovini, po kateri si je kasneje nadel svoje pisateljsko ime. Vorančev oče je bil narodno zaveden, Lovro pa je že v mladih letih veliko bral. Formalne izobrazbe v 8-letni ljudski šoli ni mogel pridobiti, pridobil pa jo je s svojo vedoželjnostjo in bistrostjo. Med bivanjem v tujini se je naučil veliko jezikov. Pri 16. letih je že napisal svojo prvo črtico “V tujino”, ki jo je objavil v celovški reviji Mir. Na začetku 1. svetovne vojne je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Bojeval se je na soški in tirolski fronti, a nato je pobegnil k Italijanom, da bi se boril proti osovraženi AvstroOgrski, vendar je bil iz ujetništva odpuščen šele na koncu vojne. Po vojni je deloval kot računovodja Bratovske skladnice v jeklarni na Ravnah, kjer je tudi organiziral podružnico Socialistične delavske stranke Jugoslavije. Zaradi uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929 je zaradi svojega komunističnega delovanja moral bežati čez mejo. V tujini se je posvečal revolucionarnemu delu tako, da je organiziral stavke poljedelskih delavcev v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Franciji in na Norveškem. Največ časa je preživel na Dunaju in v Parizu, kjer se je najbolj ukvarjal s publicističnim delom, po letu 1934 pa tudi z leposlovnim ustvarjanjem. Umrl je 18. februarja leta 1950 po daljši in hudi bolezni. DELO Za odrasle je napisal veliko kratkih zgodb, povesti in romanov, kot so: Boj na požiralniku, Požganic

Answer 39

Za odrasle je napisal veliko kratkih zgodb, povesti in romanov, kot so: Boj na požiralniku, Požganica, Doberdob, Samorastniki, Od Kotelj do Belih vod, otrokom in mladini pa je namenil črtice Solzice, zgodbe Čez goro k očetu, Prvi maj, Levi devžej, Tisoč in en dan ...

Answer 40

Novelo Samorastniki je Voranc pisal jeseni 1937 in jo konec novembra poslal uredniku revije Sodobnost. Znano je, da naj bi novela prvotno nosila naslov Krik samorastnikov. Snov za novelo je dobil v zgodbi, ki mu jo je pripovedovala mati, njej pa ded – šlo naj bi torej vsaj v ogrodju za resnično zgodbo neke kmečke družine, kakor se je ohranila v ustnem izročilu.

Answer 41

Osrednji motiv novele: Ljubezenska zveza med bogatim gruntarskim sinom in revno bajtarsko deklico. V tem je prepoznaven motiv Romea in Julije. Nasprotovanje ljubezenski zvezi med Meto in Ožbejem ne izvira iz nekakšnega sovraštva dveh socialno enakovrednih družin. S Karničnikovega stališča je zveza neprimerna, ker sta si ljubimca socialno neenaka. Drugi motivi: fizično kaznovanje, ki se ponovi dvakrat; ljudska tradicija: Meta rodi devet otrok.

Answer 42

Sporočilo novele Samorastniki: Mali ljudje in manjši narodi se morajo upreti svojemu najhujšemu sovražniku – kapitalizmu. Vendar Metina zgodba pravzaprav ne potrjuje te ideje. Karnice niso propadle zaradi kapitalističnega sistema, temveč zaradi ošabnosti, samoljubnosti in napuha, to pa je za Prežiha znamenje notranje šibkosti in moralne pokvarjenosti.

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA Flashcards

(79 cards)