slovnica Flashcards
(35 cards)
pomenska razmerja
naštevalno razmerje
dodajanje podatkov
pomenska razmerja
časovno razmerje
dodajamo podatke o času
pomenska razmerja
protivno razmerje
dodajamo podatke, ki nasprotujejo podatkom v prvi povedi
pomenska razmerja
posledično razmerje
podatki o posledicah dejanja oz. dogajanja
pomenska razmerja
vzročno razmerje
v naslednji povedi so navedeni vzroki za dejanje
pomenska razmerja
namerno razmerje
dodan je namen dejanja
pomenska razmerja
pogojno razmerje
dodani so pogoji za nastanek dogajanja, dejanja ali stanja
pomenska razmerja
pojasnjevalno razmerje
dodano je pojasnilo mnenja, ugotovitve, trditve
pomenska razmerja
sklepalno razmerje
podan/dodan je skelp oz. ugotovitev
načini navezovanja
- z isto besedo
- z delno ponovljeno besedo
- s sopomenko
- z nadpomenko
- s parafrazo
- z osebno glagolsko obliko
- implicitno/logično navezovanje -> naveznik ni izražen
- s pozaimljanjem oz. pronominalizacijo
vrste pozaimljanja oz. pronominalizacije
- z osebnimi samostalniškimi zaimki (staš -> mu)
- z osebnimi svojilnimi zaimki (stašu -> njegov)
- s kazalnimi pridevniškimi zaimki (punco -> ta)
- s kazalnimi prislovnimi zaimki (šolo -> tam)
načini razvijanja teme
opisovanje
- prevladuje naštevalno razmerje
- nizanje dejstev
- obči sedanjik
načini razvijanja teme
pripovedovanje
- prevladuje časovno razmerje
- “nato”, “vsak”
- preteklik
načini razvijanja teme
utemeljevanje
- prevladuje pojasnjevalno ali sklepalno razmerje
- novinarji, strokovnjaki (prof. pisci)
- subj. - izražanje mnenja z utemeljitvijo
- obči sedanjik
- slogovna pestrost, razgibanost
ocena/recenzija, komentar, esej, sodba, pritožba, prošnja, prijava
načini razvijanja teme
razlagalno
- prevladuje vzročno-posledično ali pogojno ali namerno razmerje
- avtorji strokovnjaki, znanstveniki
- “zato”, “ker”, “zaradi”
- obči sedanjik
- obj., def., natančnost
disertacije, diplomske naloge, seminarji referati, poljudnoznanstvena besedila
načini razvijanja teme
obveščanje
- predstavljanje temeljnih podatkov
- kdaj, kje, kdo, kaj,…
kako je lahko pomensko razmerje med povedmi izraženo (ali ni izraženo)
- eksplicitno: izraženo s prislovom ali prirednim veznikom (zato, torej, in sicer, vendar, namreč, toda…)
- implicitno: ni izraženo, bralec ga mora sam izluščiti iz vsebine dopolnjevalne povedi
aktualnostna povezava med povedmi
izhodišče
tisti del povedi, ki vsebuje znani podatek in navadno stoji na začetku povedi oz. pred povedkom
aktualnostna povezava med povedmi
jedro
tisti del povedi, ki vsebuje novi podatek in navadno stoji na koncu povedi oz. za povedkom
aktualnostna povezava med povedmi
vrste povezanosti po aktualnosti
po vrsti
- I2 -> J1: izhodišče druge povedi se nanaša na jedro prve povedi
- I2 -> I1: izhodišče druge povedi se nanaša na izhodišče prve povedi
- I2 -> (I1+J1): izhodišče druge povedi se nnaša na celo prvo poved
- I2 -> J1/2: izhodišče druge povedi je povezano le z delom jedra prve povedi, označimo z J/2
uradni dopisi
pritožba
- naslovnik: ustanova (neenakovredno razmerje: uradni nagovor, vikanje)
- namen: izraziti nezadovoljstvo
- objektvinost: dokazila
- odzivno-pobudno besedilo ki pričakuje odgovor
uradni dopisi
dopisi glede na namen
- pobudni dopisi: vabilo, ponudba, prošnja, poziv
- odzivni dopisi: zahvala, zavrnitev, pritožba, prijava, opravičilo
uradni dopisi
zgradba jedra (pritožba)
a. izrek pritožbe
b. okoliščine
c. utemeljitev vzrokov nezadovoljstva
d. sklepna misel -> predlog rešitve
uradni dopisi
prijava
- naslovnik: ustanova (neenakovredno razmerje: uradni nagovor, vikanje)
- namen: prijava na razpis
- objektvinost: dokazila
- odzivno-pobudno besedilo ki pričakuje odgovor