splošno

Question 1

kdaj lahko obveznost preneha na podlagi volje ene stranke?

Answer 1

če gre za nefikksni posel -nekdo ne izpolni obveznosti, niti po dodatnem roku, pogodba se razveže

če gre za fiksni posel - v primeru zamude je pogodba razvezana po zakonu, če se da dodaten rok, pa se transformira cv nefiksni posel

Question 2

kaj je pogodba

Answer 2

pogodba je pravni dogovor, ki nastane s sporazumom strank, s katerim se ustanovi, spremeni, preneha pravica ali pravno razmerje

Question 3

gentlemen’s agreement

Answer 3

nepravdni dogovor, ki veže stranke le čustveno in častno, pri kršitvi niso predvidene sankcije

Question 4

delitev obligacij glede na NAČIN SKLENITVE

Answer 4

konsenzualne ( ni zahteve za obliko pogodbe)
oblične ( določena je neka oblika)
realne ( potreben je konsenz in izročitev. pogodba nastane šele, ko vsaka stranka izjavi voljo in je predmet istočasno tudi izročen)

Question 5

kdaj je potrebna obličnost?

Answer 5

-zaradi varstva strank
- kadar se zahteva odobritev državnega organa
-kadar tako zahteva javni interes
-pri pridobitvi stvarnih pravic (to je pogoj)

Question 6

sankcija za nepravilno obliko?

Answer 6

ničnost , razen če je z zakonom urejeno drugače

Question 7

kaj je konsenz?

Answer 7

stranka izjavi voljo se pravno zavezati

Question 8

kateri 2 pogodbi sta v OZ realni?

Answer 8

datio in solutum (nadomestna izpolnitev) in ara

Question 9

kaj so enostranske pogodbe?

Answer 9

pogodbe, kjer je ena stranka le dolžnik in druga le upnik. dve stranki izjavita voljo, vendar je le ena zavezana.

Question 10

kaj so dvostranske pogodbe

Answer 10

pogodbe, kjer sta obe stranki hkrati dolžnika in upnika

Question 11

katere dvostranske pogodbe poznamo?

Answer 11

-vzajemna razmerja
-nevzajemna razmerja

Question 12

kaj so indiferentne/nevtralne pogodbe?

Answer 12

gre za pogodbe, pri katerih ni jasno razvidno, ali so (ne)odplačne

Question 13

kaj so komutativne pogodbe?

Answer 13

tiste, pri katerih je vrednost koristi iz pogodbe strankama znana ob sklenitvi pravnega posla

Question 14

kaj so aleatorične pogodbe?

Answer 14

so pogodbe, kjer je značilnost bistvena tveganost za eno ali celo obe stranki, ni zagotovljena nasprotna izpolnitev.

Question 15

kaj so adhezijske pogodbe?

Answer 15

so pogodbe, kjer jih nekdo vnaprej pripravi

Question 16

kaj so zložene pogodbe?

Answer 16

tiste, kjer je več pogodb v medsebojni odvisnosti, ostajajo pa značilnosti posameznih pogodb

Question 17

kaj so mešane pogodbe?

Answer 17

so čisto zlite, ostanejo le značilnosti posameznih pogodb

Question 18

s katerimi teorijami razlagamo mešane ali zložene pogodbe?

Answer 18

• delitvena teorija ( če je možno pogodbo deliti na dva dela, se za vsako uporabljajo pravila tiste)
• absorpcijsko teroijo ( če je ena sestavina bistvena, ena pogodba prevlada se uporabijo pravila te)
• kreacijsko teorijo ( če ne veš, za katero pogodbe gre, se uporabijo nova pravila)

Question 19

kako delimo poslovne obveznosti?

Answer 19

na enostranske in dvostranske pravne posle

Question 20

kako delimo dvostranske pravne posle = pogodbe?

Answer 20

• kontrakte
• pogodbe, s katerimi se spremeni obligacijsko razmerje
• pogodbe, skaterimi preneha obligacijsko razmerje

Question 21

kateri enostranski pravni posli so vezani na obstoječe obligacijsko razmerje?

Answer 21

• odstop
  -odpoved
• pobotna izjava

Question 22

kateri enostranski pravni posli ustanavljajo novo obligacijsko razmerje?

Answer 22

-javna obljuba nagrade
- izdaja vrednostnega papirja
- ponudba
- pooblastilo

Question 23

kaj je namen vrednostnih papirjev?

Answer 23

lažja cirkulacija pravice, ki je vkorporirana v papir (pravice iz papirja)

Question 24

v čem se kaže ABSTRAKTNOST VP?

Answer 24

pravica iz VP, obstaja samostojno in neodvisno od dogovorov, ki so bili podlaga za izdajo VP

Question 25

kaj je konosament?

Answer 25

Listina, s katero ladjar potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegovo izročitev upravičencu.

Question 26

pri katerih vp je značilna abstraktnost?

Answer 26

pri popolnih VP

Question 27

katera VP sta nujno abstraktna?

Answer 27

menica in ček

Question 28

kaj je dejanska abstraktnost?

Answer 28

izdajatelj ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja zoper imetnika VP

Question 29

učinki VP?

Answer 29

- konsitutivni učinek ( pravica iz papirja nastane z izdajo VP) - legitimacijski ( domneva: oseba, ki ima pravico na papirju ima tudi pravico iz papirja)

Question 30

kaj so vp?

Answer 30

pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njen zapisano obveznosti njenemu zakonitemu imetniku

Question 31

vrste vkorporirane pravice iz papirja

Answer 31

- obligacijski VP (denarne in blagovne, dolžniški) - korporacijski VP - stvarnopravni vp

Question 32

delitev vp glede na to, na koga se glasi

Answer 32

- prinosniške -ordrske - imenske

Question 33

vrste vp glede na inkorporacijo in negociabilnost?

Answer 33

- popolni - nepopolni

Question 34

teorije nastanka VP

Answer 34

- kreacijska - emisijska - pogodbena

Question 35

kdaj se uporablja kreacijska teorija o nastanku vp?

Answer 35

nekdo napiše vp in mu je ukraden, nato pa ga tat proda tretji dobroverni osebi. v tem primeru pravica iz papirja nastane že s kreiranjem in ne z izročitvijo.

Question 36

kdaj nastane pravica iz vp po emisijski teoriji?

Answer 36

v trenutku, ko izdajatelj izroči vp upravičencu. pri nematerializiranih vp pa ko so vpisani na nek račun imetnika, ta ne rabi izjaviti soglasja, da prejme ta papir

Question 37

pravni temelji za prenos vp

Answer 37

- pravni posli - zakon oz. pravnomočno izdane listine na podlagi zakona - pravnomočna sodna odločba

Question 38

kaj je indosament?

Answer 38

specifična pisna izjava, s katero indosant (upravičena oseba iz vp) določi drugega upravičenca

Question 39

kako se prenaša prinsniški/imenski vp?

Answer 39

pravica iz vp se prenaša z listino, na kateri je zapisana. prenaša se s cesijo, in nima legitimacijskega učinka.

Question 40

kako se prenašajo imenski vp?

Answer 40

z tradicijo in imajo legitimacijski in konstitutiven učinek

Question 41

kako se prenašajo ordrski vp?

Answer 41

z indosamentom in izročitvijo

Question 42

kaj je rekta klavzula?

Answer 42

prenos po odredbi z indosamentom se lahko z njo prepove, z izrazom ne po odredbi

Question 43

kaj je vinkulacija?

Answer 43

prepoved vsakršnega prenosa imenskega vp

Question 44

kaj je amortizacija?

Answer 44

je sodna razveljavitev vrednostnih papirjev (možna le pri izgubljenemu papirju)

Question 45

kaj so pogodbe v korist tretjih?

Answer 45

ena stranka (promitent) se drugi stranki (promisar) zaveže, da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiar)

Question 46

kaj je prava / pristna pogodba?

Answer 46

pogodba, pri kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe

Question 47

kaj je neprava / nepristna pogodba?

Answer 47

pogodba, pri kateri tretji ni upravičen zahtevati izpolnitve, temveč je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil

Question 48

razvrstitev obveznosti glede na pravni temelj?

Answer 48

-kavzalne ( veljavnost pravnega posla je odvisna od kavze ali podlage) - abstraktne ( veljavnost pp je odvisna od kavze ali podlage)

Question 49

razvrstitev obveznosti glede na pravno varstvo?

Answer 49

- popolne/civilne - naturalne / nepopolne

Question 50

razvrstitev obveznosti glede na omejitev

Answer 50

- neomejene obveznosti - omejene obveznosti

Question 51

razvrstitev obveznosti glede na način izpolnitve

Answer 51

- dajatve - storitve - pozitivno ravnanje - negativno ravnanje - primarna dejanja - sekundarna dejanja

Question 52

kaj so izbirne obveznosti

Answer 52

obveznosti, kjer je možnost izbire med predmeti izpolnitve

Question 53

kaj je ius variandi?

Answer 53

pomeni pravico premisliti si, potem ko si že izbral

Question 54

kaj so alternativne obveznosti?

Answer 54

obveznosti, ki imajo dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega

Question 55

kaj so fakultativne obveznosti?

Answer 55

obveznosti, ki imajo en predmet, vendar je dolžniku dopuščena oprostitev obveznosti z izročitvijo določenega drugega predmeta

Question 56

kaj je nadomestna izpolnitev?

Answer 56

upnik se sporazume z dolžnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega. potrebna je privolitev upnika!! dolžnik odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestne stvari

Question 57

katere so (ne)prave denarne obveznosti?

Answer 57

prave denarne obveznosti - obveznosti, v katerih denar nastopa samo kot merilo vrednosti neprave denarne obveznosti -ne nastopajo kot merilo vrednosti, vendar kot genus ali species

Question 58

katere so nečiste ali čiste denarne obveznosti

Answer 58

čiste - obveznosti, pri katerih je številčno določena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve, za nih velja načelo monetarnega nominalizma nečiste - denarne terjatve, katerih vsoto je treba šele določiti, pomenijo dolg vrednosti in ne dolg valute

Question 59

kaj je valorizacija?

Answer 59

je prilagajanje denarnega izplačila vnaprej, ko prilagajaš izplačilo, torej nek denarni znesek, ta se določi glede na spremembe cen za blago in storitve

Question 60

valutna klavzula pri valorizaciji?

Answer 60

gibanje stečaja tuje valute

Question 61

indeksna klavzula pri valorizaciji

Answer 61

indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija

Question 62

zlata klavzula pri valorizaciji

Answer 62

dolžnik se zaveže plačati dolg v zlatu

Question 63

blagovna klavzula pri valorizaciji

Answer 63

stranki vežeta vrednost terjatve na vrednost določenega blaga na dan izpolnitve obveznosti

Question 64

drsna lestvica pri valorizaciji

Answer 64

cena izdelka se prilagaja ceni elementov za njegovo izdelavo

Question 65

kaj so (ne)pristne denarne obveznosti

Answer 65

??

Question 66

kako se izračunajo obresti?

Answer 66

višina vsote zneska + čas uporabe

Question 67

kaj je anatocizem?

Answer 67

pomeni, da je obrestovanje zapadlih in plačanih obresti prepovedano

Question 68

od kdaj se neplačane obresti obrestujejo?

Answer 68

od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek

Question 69

kaj pomeni načelo ne ultra alterum tantum

Answer 69

obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, neplačanih obresti doseže glavnico. velja le za pogodbene obresti, ne pa za zamudne

Question 70

pravica do popolne odškodnine

Answer 70

??

Question 71

kaj so procesne obveznosti?

Answer 71

plačilo dolžnika za to, da mu upnik prepusti rabo denarja ali druge nadomestne stvari

Question 72

od kdaj velja oZ?

Answer 72

od 1.1.2002

Question 73

kaj so pogodbene obresti?

Answer 73

je dogovor strank glede obrestne mere so nadomestilo za uporabo tujega ravnanja + valorizacija če se stranki ne dogovorita velja 6% obrestna mera

Question 74

kaj so zamudne obresti?

Answer 74

je nadomestilo za uporabo denarja in ohranjanje vrednosti + kazen

Question 75

kdaj začnejo teči zamudne obresti?

Answer 75

takoj ko dolžnik zapade v zamudo in so z zakonom določene

Question 76

dogovori glede obresti, lahko presežejo zakonske?

Answer 76

možen je dogovor, da so obresti več ali manj od zakonske obrestne mere, ampak obstajajo zakonske omejitve

Question 77

za koga veljajo oderuške obresti?

Answer 77

ta domneva velja zgolj za civilne pogodbekaj

Question 78

kaj so oderuške pogodbe?

Answer 78

pogodba, za katero dolžnik uspe dokazati, da je upnik izkoristil njegovo stisko, velja za oderuško

Question 79

kdaj se dogovor šteje za oderuško pogodbo?

Answer 79

kadar je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti večja kot 50%, pri pogodbenih je to 9%, pri zamudnih pa 12,5%

Question 80

kdaj obresti zastarajo?

Answer 80

v treh letih od dospelosti posamičnih terjatev. če pa je zastaralni rok terjatev krajši od 3 let, pa obresti zastarajo v enakem roku kot glavna terjatev

Question 81

kaj so večosebna razmerja?

Answer 81

neka obveznost ima več upnikov ali dolžnikov

Question 82

kaj so deljena/deljiva večosebna razmerja

Answer 82

če je predmet obveznosti po naravi deljiv, delitev na enake dele

Question 83

kaj so solidarna večosebna razmerja?

Answer 83

tudi če je stvar po naravi deljiva lahko zakon določa solidarnost, ali pa se tako dogovorijo stranke razmerja

Question 84

kaj so skupnostna / kolektivna rzamerja?

Answer 84

gre za posebnost v oz - skupnpst ( skupnost dedičev, zakoncev)

Question 85

kaj so nedeljiva večosebna razmerja?

Answer 85

predmet obveznosti po naravi ni deljiv

Question 86

kdaj je obveznost deljiva?

Answer 86

če: - se lahko dolgovano razdeli in izpolni v delih z enakimi lastnostmi kot cel predmet - če se z delitvijo ne zmanjša vrednost celega predmeta tudi če: - stranski označita razmerje za nedeljivo ali - zakon določa razmerje kot nedeljivo

Question 87

kje se domneva solidarnost iz deljive obveznosti?

Answer 87

pri gospodarskih pogodbah

Question 88

kaj so solidarne obveznosti?

Answer 88

so po naravi deljive obveznosti

Question 89

kako ločimo deljive obveznosti, z vidika kaj mora dolžnik izpolnit oz kaj lahko upnik terja?

Answer 89

ločimo - solidarnost dolžnikov - gre za pasivno solidarnost - solidarnost upnikov - gre za aktivno solidarnost

Question 90

kaj je solidarnost dolžnikov?

Answer 90

- vsak dolžnik odgovarja upniku za celotno izpolnitev obveznosti - upnik lahko terja katerega koli dolžnika do polne vrednosti obveznosti

Question 91

kdaj preneha solidarnost dolžnikov za neko obveznost?

Answer 91

takoj, ko jo en solidarni dolžnik izpolni, vsi dolžniki so prosti

Question 92

kdaj preneha solidarnost upnikov za neko obveznost?

Answer 92

obveznost dolžnika nasproti vsem solidarnih upnikom preneha takoj, ko je en solidarni upnik poplačan

Question 93

kaj je solidarnost upnikov?

Answer 93

vsak solidarni upnik lahko terja od dolžnika celotno izpolnitev obveznosti

Question 94

izbor dolžnika pri solidarnih obveznostih?

Answer 94

- dolžnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, dokler izpolnitve ne zahteva določen upnik - dolžnik je dolžan izpolniti upniku, ki terja prvi.

Question 95

kako nastanejo solidarne obveznosti, ki niso deljive?

Answer 95

- s pravnih poslom ali pogodbo - z zakonom

Question 96

kako nastanejo nedeljive solidarne obveznosti s pogodbo?

Answer 96

- solidarnost mora biti izrecno dogovorjena, izjema od tega načela je domneva solidarnosti dolžnikov pri gospodarskih pogodbah

Question 97

kako nastanejo nedeljive solidarne obveznost na podlagi zakona?

Answer 97

- odgovornost udeležencev pri povzročitvi škode - odgovornost pri alternativni vzročnosti - odgovornost pri nepojasnjeni vzročnosti - odgovornost obeh staršev za škodna dejanja otroka, mlajšega od 7 let, na katerega niso pazili - odgovornost obeh staršev in otroka, starega med 7 in 14 let na katerega niso pazili

Question 98

kaj je sistem parcialnega učinkovanja?

Answer 98

dejanja učinkujejo le nasproti upnikom in dolžnikom, proti katerih se zgodijo

Question 99

primeri, kjer je uveljavljen sistem paricalnega učinkovanja?

Answer 99

- zamuda dolžnika v razmerju do ostalih solidarnih dolžnikov (zamuda enega nima učinka nasproti drugim solidarnim dolžnikom) - pripoznava dolga s strani enega dolžnika ( dolg, ki ga prepozna en dolžnik, nima učinka nasproti drugim solidarnih dolžnikom, če en pripozna dolg ga drugi ne pripoznajo) - opomin upnika (učinkuje le nasproti opomnjenemu dolžniku, če en dobi opomin ga ostali niso dobili) - odpust solidarnosti ( upnik solidarnega dolžnika ne bo terjal za več, kot znaša dolžnikov notranji delež, kar logično učinkuje le nasproti enemu dolžniku)

Question 100

kaj je sistem generalnega učinkovanja?

Answer 100

pomeni, da dejanja enega solidarnega udeleženca na aktivni ali pasivni strani učinkujejo nasproti vsem solidarnim udeležencem na isti strani

Question 101

kdaj velja sistem generalnega učinkovanja?

Answer 101

- izpolnitev na različne načine (pravilna izpolnitev, nadomestna izpolnitev, položitev na sodišču, obsodba na plačilo) - zamuda dolžnika v razmerju do solidarnih upnikov ( če pride dolžnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu upniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim solidarnim upnikom, če je dolžniik v zamudi do enega od upnikov, je tudi do ostalih) - zamuda upnika v razmerju do ostalih upnikov ( zamuda enega solidarnega upnika učinkuje nasproti drugim solidarnim upnikom, če je en v zamudi so tudi ostali) - zamuda upnika v razmerju do solidarnih dolžnikom ( če pride upnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu dolžniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim solidarnim dolžnikom) - realni odpust dolga (odpust dolga vsem dolžnikom, z odpustom dolga enemu solidarnemu dolžniku so prosti tudi drugi solidarni dolžniki) - prenovitev celotne obveznosti ( če upnik sklene prenovitev z enim solidarnim dolžnikom, so prosti tudi drugi solidarni dolžniki) - sklicevanje na pobot ( vsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot sodolžnika) - popolna sprememba upnika lai dolžnika (odstop celotne terjatve- s prevzemom celotne terjatve od enega solidarnega upnika stopi na mesto vseh solidarnih upnikov nov upnik, PREVZEM CELOTNEGA DOLGA- s prevzemom dolga od enega solidarnega dolžnika stopi na mesto vseh solidarnih dolžnikov nov dolžnik, upnik se mora s tem strinjati) - odpoved pri zastaranju nasproti upniku (odpoved zastaranju nasproti enemu upniku je v prid tudi ostalim upnikom) -poravnava, pri kateri sodelujejo vsi solidarni udeleženci

Question 102

kaj je sistem omejenega generalnega učinkovanja

Answer 102

pomeni, da dejanja učinkujejo nasproti vsem v deležu, ki pripada posameznemu solidanrmeu udeležencu glede na notranje razmerje . obveznost se zmanjša za regresni delež.

Question 103

kdaj velja sistem omejenega generalnega učinkovanja?

Answer 103

- personalni odpust dolga ( odpust dolga enemu solidarnemu dolžniku, če upnik odpusti dolg le enemu solidarnemu dolžniku, se celotna solidarna obveznost zmanjša za njegov notranji delež, drugi dolžniki solidarno odgovarjajo za preostanek obveznosti) - PRENOVITEV OBVEZNOSTI ENEGA DOLŽNIKA (če upnik in dolžnik omejita prenovitev na dolžnikov delež solidarne obveznosti, se solidarna obveznost zmanjša za prenovljen delež - uveljavljanje pobota do višine dolžnikovega deleža dolga (upnikovo terjatev je z nasprotno terjatvijo sodolžnika možno pobotati samo do višine sodolžnikovega deleža dolga) - uveljavljanje pobota do višine upnikovega deleža terjatve (dolžnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti solidarnemu upniku, ki zahteva izpolnitev, s terjatvijo nasproti drugemu solidarnemu upniku lahko dolžnik pobota obveznost le do višine upnikove terjatve) - odstop deleža terjatev (solidarni upnik prevzemu terjatve odstopi le svoj delež terjatve) - prevzem deleža dolga posameznega dolžnika (s prevzemom dolžnikovega deleža solidarnega dolga se prevzame dolg le v korist enega dolžnika) - združitev osebe upnika in dolžnika ( združitev solidarnega dolžnika z upni9kom - če se v eni osebi združita upnik in solidarni dolžnik iste solidarne obveznosti, se obveznost ostalih dolžnikov zmanjša za delež združenega dolžnika, združitev solidarnega upnika z dolžnikom - če se v eni osebi združita dolžnik in solidarni upnik iste solidarne terjatve, lahko vsak preostali upnik od združenega dolžnika terja le svoj delež terjatve)

Question 104

regres med solidarnimi dolžniki

Answer 104

s plačilom dolga preneha razmerja med upnikom in dolžnikom, vendar ne preneha razmerje med solidarnimi udeleženci

Question 105

regres na pasivni strani (več dolžnikov)

Answer 105

- pravica izpolnitelja do povračila - regresna pravica ( dolžnik, ki izpolni obveznost, ima pravico od vsakega sodolžnika zahtevati povrnitev njegovega deleža obveznosti) - nevplivanje odpusta ali zmanjšanja dolga (če upnik kateremu sodolžniku odpusti ali zmanjša dolg, to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povračila) - porazdelitev deleža neplačljivega sodolžnika (če sodolžnik ne more plačati svojega deleža, se ta delež sorazmerno porazdeli na ostale sodolžnike) - delitev na enake dele ( na vsakega dolžnika pade enak del če ni drugače dogovorjeno) - izjema delitve na enake dele ( če je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu določenega solidarnega dolžnika, je ta dolžan povrniti celoten znesek dolžniku)

Question 106

regres na aktivni strani - več upnikov

Answer 106

- pravica upnika zahtevati njegov delež (vsak soupnik ima pravico zahtevati svoj delež od upnika, ki je prejel izpolnitev - delitev na enake dele ( vsakemu solidarnemu uoniku pripada enak delež, če iz razmerja med njima ne izhaja kaj drugega)

Question 107

kaj je aktivna kolektivnost?

Answer 107

pomeni, da lahko več upnikov skupno in hkrati zahteva izpolnitev

Question 108

kaj je pasivna kolektivnost?

Answer 108

pomeni, da morajo vsi dolžniki skupaj in hkrati opraviti izpolnitev. pri nas velja le za skupno premoženje zakoncev napram tretjim

Question 109

katere so nedeljive obveznosti?

Answer 109

tiste, za katere je značilno, da je predmet izpolnitve naravno nedeljiv ali pravni nedeljiv. tu gre za dejansko nedeljivo stvar, pri solidarnih pa zakon naredi stvar nedeljivo

Question 110

nedeljivost na pasivni strani?

Answer 110

če ima nedeljiva obveznost več dolžnikov se uporabljajo določbe o solidarnih obveznostih. upnik ne more razdeliti nedeljive obveznosti med več dolžnikov in zahtevati od vsakega le del obveznosti. če gre za generično določeno nedeljivo obveznost, mora vsak izpolniti celoto, če pa gre za individualno določeno nedeljivo obveznost, morajo sodelovati vsi dolžniki)

Question 111

nedeljivost na aktivni strani

Answer 111

če med upniki ni določena solidarnost, posamezen upnik lahko od dolžnika zahteva izpolnitev le, če so ga drugi upniki pooblastili za sprejem izpolnitve, brez tega pa lahko zahteva samo izpolnitev obveznosti vsem upnikom skupaj ali položitev pri sodišču

Question 112

razlika med solidarno in nedeljivo obveznostjo?

Answer 112

upnik nedeljive obveznosti ne more poljubno porazdeliti med dolžnike, temveč lahko od večih zahteva izpolnitev celote, to lahko stori le enkrat. medtem ko upnik pri solidarni obveznosti zahteva izpolnitev celote večkrat od vsakega dolžnika, več dolžnikov hkrati ali od vseh dokler ni poplačan

Question 113

kdo so lahko stranke obligacijskih razmerij?

Answer 113

fizične ali pravne osebe

Question 114

kaj so pravne osebe?

Answer 114

- skupnost oseb (korporacije - universitas personarum) - skupnost premoženja (universitas bonorum)

Question 115

kaj so skupnosti oseb?

Answer 115

-pravne osebe javnega prava (država, občina) - pravne osebe zasebnega prava ( društva, d.d., zadruga)

Question 116

kaj so skupnosti premoženja?

Answer 116

- pravne osebe javnega prava (javni zavodi, skladi) - pravne osebe zasebnega prava (ustanove)

Question 117

kdo so zastopniki?

Answer 117

substituirajo voljo oz. nadomeščajo voljo zastopanca z lastno voljo

Question 118

od česa ločujemo zastopnika?

Answer 118

-- organ pravne osebe - sel - posrednik fiduciar

Question 119

alter ego vs ego?

Answer 119

zastopnik je načeloma alter ego, če pa pri pravni osebi oblikuje voljo je ego. načeloma zastopnik tujo voljo le izjavlja nekomu, bodisi v svojem imenu, bodisi v tujem imenu.

Question 120

indirektno/posredno zastopstvo

Answer 120

brez pooblastila - zastopnik deluje v svojem imenu za tuj račun in ne rabi pooblastila (npr komisijska pogodba) - tretja oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka, zastopnik mora na zastopanca prenesti učinke pravnega posla - v svojem imenu za tuj račun - pooblastitvena pogodba - navzven ni razvidna pooblastitev

Question 121

direktno/neposredno zastopstvo

Answer 121

- daje in sprejema se neka volja neposredno, ni potreben prenos, vedno je NUJNO POOBLASTILO, ki je epp - izjavljajo voljo v imenu in za račun tistega zastopanega, tretja oseba ve, da opravlja posel z zastopnikom - v tujem imenu za tuj račun pooblastilna pogodba

Question 122

možnost zastopanja

Answer 122

zastopanje lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega - torej pooblastitve

Question 123

kaj je pooblastitev?

Answer 123

je izjava volje zastopanega - dana je v pogodbi, obstajati mora neka podlaga, neka izjava volje - potrebno je le za direktno zastopanje

Question 124

kaj je pooblastilo?

Answer 124

- enostranski pravni posel, na podlagi katerega nekdo dobi upravičenje za zastopanje, ki jo da nek pooblastitelj z nekim pravnim poslom, to pomeni, da se na zunaj deklariraš in tretji osebi pokažeš, da imaš pooblastilo. - pooblaščenec je zavezan šele s pogodbo je izjava, ki je namenjena tretjim osebam, da se lahko pooblaščenec legitimira, da je upravičen izraziti voljo za zastopanega

Question 125

kakšni so učinki zastopanja?

Answer 125

pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

Question 126

predpostavke za zastopanje

Answer 126

- pravna sposobnost ( ti zastopaš nek subjekt in ta mora imeti pravno sposobnost) - poslovna sposobnost NI POGOJ

Question 127

Pravni temelj zastopstva

Answer 127

- zakon (zakonito zastopanje) - sodna odločba (zastopanje na podlagi odločbe državnega organa) - drugi pravni akti (statutarno) - pravni posel ( izjava volje zastopanega, s pogodbo ali enostranskim pravnim aktom)

Question 128

razlika med pooblastilom in pooblastitvijo?

Answer 128

pooblastilo je navzven objavljena pooblastitev, ki določa vsebino pravic, zastopnik je upravičen in zavezan veljavno stopiti v stik s tretjo osebo. Pooblastitev pa je enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku podeli pravno moč zastopanja, pri tem je zastopnik samo upravičen, ni pa zavezan.

Question 129

razlika med pooblastilno in pooblastitveno pogodbo?

Answer 129

pooblastilna je takšna, kjer še moraš ti dati pooblastilo, je direktno zastopanje, pri pooblastitveni pa gre za indirektno zastopanje, kjer si pooblastitev dobil in deluješ v svojem imenu za tuj račun

Question 130

vrste zastopstva

Answer 130

- splošno - specialno - pooblaščenci po zaposlitvi - odgovornost za ravnanja v zvezi z izvrševanjem zastopstva

Question 131

splošno ali generalno pooblastilo?

Answer 131

ta vrsta zastopanja velja za redne posle/redno poslovanje

Question 132

specialno ali posebno pooblastilo?

Answer 132

potrebno je za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje (menične obveznosti, poroštvo, sklenitev poravnave, odpoved pogodbe, obremenitev ali odtujitev nepremičnine)

Question 133

pooblaščenci po zaposlitvi?

Answer 133

imajo na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom pravico sklepati in izpolnjevati ustrezne pogodbe - sklepajo posle v imenu delodajalca - pravico imajo sklepati pogodbe, ki sodijo v njihov obseg dela ne more sklepati hudo rizičnih poslov, sklepajo lahko posle za katere so upravičeni.

Question 134

trgovski potnik?

Answer 134

pooblaščen le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu. v dvomu nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila.

Question 135

odgovornost ravnanja v zvezi z izvrševanjem zastopstva

Answer 135

oseba za vsa ravnanja v zvezi z zastopstvom odgovarja kot odgovarja stranka, ki jje dala pooblastilo. če preseže pooblastilo -> prekoračitev pooblastila in falsus procurator

Question 136

kateri dve napaki pri upravičenosti do zastopanega poznamo?

Answer 136

- prekoračanje zastopstva ( prekoračitev pravic v zvezi s posli za ketere je zastopnik poblaščen) - zastopstvo brez pooblastitve (preseg okvira poslov, za katere je pooblaščen)

Question 137

kaj je prekoračenje zastopstva?

Answer 137

gre za prekoračitev pravic v zvezi s posli za katere je zastopnik pooblaščen. zastopnik lahko preseže okvir poslov, za katere je pooblaščen ali prekorači svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaščen

Question 138

kakšen je pogoj za odškodninsko odgovornost pri prekoračenju zastopstva?

Answer 138

dobra vera tretje osebe

Question 139

kakšni dve obliki varstva poznamo pri prekoračenju zastopstva?

Answer 139

- razvezno opravičenje dobroverne stranke (pogodba ne zavezuje) - fikcija neodobritve (če ne odobri v roku se šteje, da jo je zavrnil, če je ne da v roku se pogodba avtomatsko razveže)

Question 140

kaj je zastopstvo brez pooblastitve

Answer 140

gre za preseg okvira poslov, za katere je bil nekdo pooblaščen, in za osebo, ki pooblastila sploh nima

Question 141

kdo je odškodninsko odgovoren pri zastpostvu brez pooblastitve?

Answer 141

samo falsus procurator, če to zahteva dobroverna tretja oseba

Question 142

kaj je fikcija nesklenitve?

Answer 142

če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena

Question 143

kaj je neupravičeno zastopanje

Answer 143

če nekdo sploh nima nobenega pooblastila ali pa če bo sklenil pogodbo glede stvari A, pooblaščen pa je bil zgolj za stvar B

Question 144

kakšna je razlika med prekoračitvijo pooblastila in falsus procuratorjem

Answer 144

1. pri prekoračitvi sme tretji v celoti reči, da se ne čuti vezanega in prepreči učinke posla, če ni vedel za prekoračitev, te možnosti pa nima, če je posel sklenila z neupravičeno osebo 2. z vidika odškodninske odgovornosti pri prekoračitvi pooblastil je zastopani vseeno odškodninsko odgovoren, če noče odobriti pogodbe in sicer solidarno z zastopnikom, pogoj pa je dobra vera tretje osebe, pri drugem je pa odgovoren le falsus procurator.

Question 145

kako se prekliče ali zoži pooblastilo?

Answer 145

po volji pooblastitelja, četudi se je on temu odpovedal.

Question 146

kdaj pri preklicu pooblastila ima pooblaščenec pravico do povrnitve nastale škode?

Answer 146

pooblaščenec ima pravico do povrnitve nastale škode, če je s preklicem ali zožitvijo kršena pogodba o naročilu, podjemna pogodba ali kakšna druga pogodba

Question 147

kdaj zastopstvo preneha?

Answer 147

- preklic upravičenja do zastopanja (ta, ki je izjavil voljo) - smrt pooblščenca ali pooblastitelja - prenehanje pravne osebe kot pooblaščenca ali pooblastitelja - poslovna nesposobnost pooblastitelja - z izpolnitvijo posla, za katerega je dano pooblastilo - z iztekom roka ali nastop razveznega pogoja - posel so dokonča oz. se obveznost izpolni

Question 148

predpostavke za nastanek obveznosti

Answer 148

SMOVK -sposobnost strank - soglasje oz volja - možnost in dopustnost - oblika, če je predpisana - kavza

Question 149

kdaj je oseba poslovno sposobna?

Answer 149

- ko dopolni 15 let oseba lahko sklepa pravne posle, za tiste, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje pa potrebuje dovoljenje staršev.

Question 150

kaj je pravna sposobnost fizičnih oseb?

Answer 150

pomeni zmožnost imeti katerokoli po zakonu priznano pravico oz. dolžnost

Question 151

kdaj fizične osebe pridobijo pravno sposobnost?

Answer 151

pravno sposoben je vsak, pravna sposobnost se pridobi z rojstvom in preneha s smrtjo osebo

Question 152

kaj pomeni poslovna sposobnost fizičnih oseb?

Answer 152

pomeni zavest in voljo sklepati pravne posle, se zavezovati na podlagi teh poslov, pridobitvati pravice in prevzemati obveznosti. JE SPOSOBNOST STRANKE, DA LAHKO SAMA USTVARI VOLJO

Question 153

Kakšne stopnje poslovne sposobnosti poznamo?

Answer 153

- popolna poslovna nesposobnost (do 15 leta) - delna/omejena poslovna sposobnost (od 15 leta dalje) - popolna poslovna sposobnost(18+)

Question 154

kdaj je pogodba izpodbojna pri poslovni sposobnosti?

Answer 154

če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank

Question 155

posledica pogodbe, ki jo je sklenila POPOLNO POSLOVNO NESPOSOBNA OSEBA?

Answer 155

sankcija je ničnost

Question 156

posledica pogodbe, ki jo je sklenila OMEJENO/DELNO POSLOVNO SPOSOBNA OSEBA?

Answer 156

sankcija je izpodbojnost

Question 157

kaj so šepavi pravni posli?

Answer 157

pogodbe, ki zavezujejo le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe, nje pa ne

Question 158

ali šepavi pravni posel velja?

Answer 158

velja, če je avtoriziran. izpodbija ga lahko mladoletnik. sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih staršev naj izjavijo ali bo posel veljal ali ne.

Question 159

kaj varuje sopogodbenika poslovno omejene osebe?

Answer 159

- pravica odstopa od pogodbe( če ni vedel, ali pa je bil prevaran, češ da ma soglasje) - poziv zakonitemu zastopniku na odobritev (v 30 dneh se mora ta izreči ali bo odobril posel ali ne, MOLK se šteje za ZAVRNITEV)

Question 160

kaj je specialna poslovna sposobnost?

Answer 160

poslovna nesposobnost, ki se nanaša na osebo zaradi njenega pravnega položaja in lastnosti. stranka ni sposobna sklepati določenih posebnih pravnih poslov

Question 161

kaj je specialna poslovna sposobnost mladoletnika?

Answer 161

obsega posle, ki jih mladoletnik po dopolnjenem 15. letu sklepa sam

Question 162

kaj je poslovna nesposobnost

Answer 162

mladoletnik do 15 leta je popolnoma poslovno nesposoben, vsak posel, ki ga sklene tak mladoletnik je ničen. enako velja za nerazsodne osebe.

Question 163

ali so pravni posli sklenjeni v svetlem trenutku veljavni?

Answer 163

ja

Question 164

kaj je svetel trenutek?

Answer 164

pravni posli, ki jih oseba, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna

Question 165

Obid zakona (fraudem legis agere) ?

Answer 165

tisto ravnanje, ki sicer ne pomeni kršitve črke predpisa, nasprotuje pa namenu zakonodajalca (5). Takšno ravnanje je zanesljivo nemoralno, na številnih pravnih področjih pa tudi protipravno. Protipravno bo takšno ravnanje zanesljivo tedaj, ko se pravo sklicuje na moralo. Primer, ko je moralno pravilo zajeto v splošno in abstraktno pravno normo ter gre za njegovo prelitje v pravno pravilo (6), je blanketno pravno urejanje. To je tedaj, ko je vsebina pravnega pravila odvisna od moralnega, na katerega se pravno pravilo sklicuje

Question 166

kaj je deliktna sposobnost fizičnih oseb?

Answer 166

sposobnost prevzeti odgovornost za posledice, ki nastanejo s prepovedanim dejanjem

Question 167

kakšne vrste odgovornosti poznamo?

Answer 167

objektivno in subjektivno

Question 168

kdaj je odgovornost objektivna?

Answer 168

samo razmerje med subjektom odgovornosti in storilcem delikta je dovolj za odgovornost

Question 169

kdaj je subjektivna/krivdna odgovornost?

Answer 169

krivda je podana, kadar odškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti

Question 170

kaj je razsodnost?

Answer 170

je enaka kazenskopravni prištevnosti. je pogoj za krivdno odgovornost

Question 171

kaj je pogoj za krivdno odgovornost?

Answer 171

razsodnost

Question 172

kdo odgovarja za škodo, ki jo je povzročil nekdo zaradi motnje v druševnem razvoju?

Answer 172

ne on, ampak verjetno njegov zastopnik

Question 173

kako je z odgovornostjo mladoletnika?

Answer 173

- od 0 do 7 let - mladoletnik ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči - 7- 14 let - ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil razsoden. starši odgovarjajo, razen če doažejo, da je škoda nastala brez njihovega krivde - od 14 leta naprej - mladoeltnik odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo, starši pa subsidiarno

Question 174

kakšna je razlika med pravno sposobnostjo fizičnih oseb in pravnih oseb?

Answer 174

pravna oseba ne more biti nosilec določenih pravic (tiste, ki imajo lastnosti fizične osebe). pravne osebe zasebnega prava imajo posebno pravno sposobnost

Question 175

kaj pomeni teorija ultra vires?

Answer 175

neveljavni so pravni posli, ki jih sklene pravna oseba zasebnega prava preko meja svojih dejavnosti. v gospodarskih poslih je omejeno tako, da ostane pravni posel v veljavi, če tretja oseba ni vedela za prekoračitev

Question 176

poslovna sposobnost pravnih oseb?

Answer 176

značilna je sposobnost voljnega oblikovanja za doseganje pravnih učinkov, ni sposobna oblikovati volje in se presoja po sposobnosti posazmenikov, ki so pooblaščeni za zastopanje in upravljanje pravne osebe

Question 177

deliktna sposobnost pravnih oseb

Answer 177

imajo popoolno dleiktno sposobnost in lahko povzročijo delikt posamezniku, odgovarjajo za rvananja, ki jih posamezniki opravijo, ko ravnajo za pravno osebo

Question 178

kakšna mora biti volja, da je posel pravilno sklenjen?

Answer 178

svobodna in resna. če gre za dvostranski pravni posel mora biti med strankama tudi konsenz

Question 179

kako se lahko izjavi volja za sklenitev pogodbe

Answer 179

z besedami običajnimi znaki s konkludentnim ravnanjem

Question 180

kaj je konkludentno ravnanje

Answer 180

ravnanje iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da volja obstaja

Question 181

kakšne so napake volje?

Answer 181

- nezavestno nesoglasje - zavestno nesoglasje

Question 182

kaj je nezavestno nesoglasje

Answer 182

zmota, sila ali grožnja - strah, prevara

Question 183

kaj je zavestno nesoglasje

Answer 183

mentalna rezervacija, izjava v šali ali igri, simulirani pravni posli

Question 184

kakšna je sankcija za napako volje?

Answer 184

izpodbojnost, stranka mora imeti nek interes, da bo posel izpodbijala

Question 185

kaj je nedoločena volja?

Answer 185

pomeni, da je volja negotova in je ni možno ugotoviti, posel zato ne nastane, zato to ni napaka volje

Question 186

kaj je zmota

Answer 186

zmota je napačna predstava o določeni okoliščini, ki ne ustreza resničnosti.

Question 187

kaj je posredna izjava

Answer 187

je zmota osebe, po kateri stranka izraža svojo voljo, šteje se enako kot zmota v izjavljanju lastne volje

Question 188

kakšna mora biti zmota'

Answer 188

bistvena in opravičljiva, pri prevari pa šteje kakršnakoli zmota

Question 189

kakšne vrste zmota poznamo?

Answer 189

- zmota v predstavi in zmota v izjavi - (ne)bistvena zmota - dejanska in pravna zmota - (ne)opravičljiva zmota - popolna in delna zmota - kalkulacijska in demonstracijska zmota

Question 190

kaj je zmota v predstavi/ pristna izjava

Answer 190

tista, pri kateri stranka izjavi svoj sklep, ki se je izoblikoval ob napačni predstavi, vendar izjava ustreza temu sklepu

Question 191

kaj je zmota v izjavi ali nepristna zmota

Answer 191

stranka izjavi nekaj drugega kot hoče

Question 192

kaj je bistvena zmota

Answer 192

nanaša se na bistvene lastnosti predmeta, osebo s katero se sklepa pogodba, odločilne okoliščine in nagib pri neodplačnih pogodbah

Question 193

kaj je nebistvena zmota

Answer 193

zmota o pravnem naslovu, pravni poddlagi in o nagibu pri odplačnih pogodbah

Question 194

kaj je dejanska zmota

Answer 194

je zmota o dejstvih

Question 195

kaj je pravna zmota

Answer 195

stranka ne ve za določen pravni predpis oz. ne ve za posledico veljavnega pravnega predpisa, ta se ne upošteva

Question 196

kaj je opravičljiva zmota

Answer 196

zmota stranke, ki je pri sklenitvi posla ravnala s skrbnostjo zahtevano v pravneem prometu, zmota se lahko pravno uveljavlja le, če je opravišljiva

Question 197

neopravičljiva zmota?

Answer 197

tista, ki je ni mogoče pravno uveljaviti

Question 198

kako se ureja popolna in delna zmota

Answer 198

uporabljajo se določila o nemožnosti izpolnitve. Če učinkuje delna nemožnost, učinkuje tudi delna zmota

Question 199

kaj je kalkulacijska zmota

Answer 199

zmota v izračunavanju podatkov. stranki nista v zmoti, če so podatki odločilni se kalkulacijska napaka le odprevi

Question 200

kaj je demonstracijska zmota?

Answer 200

napačna označba blaga

Question 201

katere teorije o zmoti poznamo

Answer 201

- teorija volje - teorija izjave - teorija zaupanja

Question 202

kaj je teorija volje?

Answer 202

volja je po tej teoriji edino gibalo pravnega posla in je edino relevantna glede na to, kaj sje stranka izjavila.

Question 203

kaj je terija izjave in kdaj velja

Answer 203

z izjavo dosežemo funkcijo ustvarjanja socialnega kontakta, ne upošteva se, kaj je stranska mislila, le kar je izjavila. velja za oblične posle. varuje se druga stranka.

Question 204

kaj je teorija zaupanja

Answer 204

izraz resnične volje so strankine izjave, ki jih nasprotna stranka sprejme ali vsak sprejme za izraz resnične volje, čeprav je v resnici ne izražajo

Question 205

kaj so tipični primeri zmote

Answer 205

- zmota o predmetu - zmota o osebi - zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi

Question 206

kaj je zmota o predmetu

Answer 206

zmota o glavnem predmetu je bistvena, zmota o stranskih predmetih pa je nebistvena.

Question 207

kakšne zmote o predmetu poznamo

Answer 207

- zmota o identiteti - zmota o lastnostih zmota o vrednosti in količini pa nista bistveni

Question 208

kaj je zmota o identiteti

Answer 208

bistvena zmota, ko gre za drugo stvar, ne pa ko je stvar ista in je le zmota o kakovosti

Question 209

kaj je zmota o lastnostih

Answer 209

po SUBJEKTIVNEM MERILU stranke same določijo ali je določena lastnost bistvena, po OBJEKTIVNEM MERILU pa se lastnost določi na podlagi fizikalnih ali kemičnih lastnosti

Question 210

na kaj se lahko nanaša zmota o osebi

Answer 210

- zmoto o fizični osebi - zmoto v civilni osebi - zmota v bistvenih lastnostih osebe

Question 211

kaj je zmota o fizični osebi

Answer 211

nekdo sklene pogodbo s tretjim, ki ima za pogodbeno stranko, s katero je hotel skleniti pogodbo

Question 212

kaj je zmota v civilni osebi

Answer 212

nekdo se izdaja za pravo stranko pogodbe tako, da prevzame njegovo ime

Question 213

kaj je zmota v bistvenih lastnostih osebe

Answer 213

nekdo sklene pogodbo s tretjim ker misli, da izvršuje določen poklic, ki je razlog za sklenitev pogodbe

Question 214

kaj je zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi

Answer 214

pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti

Question 215

kakšne so pravne posledice zmote

Answer 215

- izpodbojno upravičenje - objektivna odškodninska odgovornost zmotne osebe - konvalidacija

Question 216

izpodbojno upravičenje pri zmoti?

Answer 216

stranka v BISTVENI ZMOTI lahko zahteva razvljavitev pogodbe, če je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu

Question 217

relativnost izpodbojnega zahtevka pri zmoti

Answer 217

upravičena je le stranka v zmoti

Question 218

kakšni so roki za izpodbojno upravičenje v zmoti

Answer 218

1 leto od dneva, ko je zmotna oseba izvedela za zmoto in 3 leta od sklenitve pogodbe

Question 219

objektivna odškodninska odgovornost zmotne osebe pri zmoti

Answer 219

če pogodba zaradi zmote razveljavljena ima druga druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev zaradi tega nastale škode, četudi zmotna stranka za svojo zmoto ni kriva

Question 220

konvalidacija pri zmoti

Answer 220

nezmotna stranka ponudi zmotni stranki izpolnitev posla na način, kakor si ga je zmotna stranka predstavljala. v tem primeru ni več možno sklicevanje na zmoto, te možnosti ni, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo, kot da zmote ne bi bilo

Question 221

kakšne so pravne posledice po nebistveni zmoti?

Answer 221

pogodba ostane v veljavi, vendar je povzročitelj zmote dolžan plačati primerno odškodnino

Question 222

sila in grožnja

Answer 222

stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug, strah je lahko povzročen s silo ali grožnjo.

Question 223

kakšna je posledica, če je sila tako močna, da stranka s svojo voljo ne more sodelovati?

Answer 223

posel je neobstoječ

Question 224

kakšna je posledica, če sila deluje na stranko tako, da ta oblikuje voljo in jo izrazi

Answer 224

stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe

Question 225

kakšen mora biti strah

Answer 225

mora biti utemeljen, torej iz okoliščin se vidi, da je grozila resna nevarnost pogodbene stranke ali koga drugega življenju, telesni dobrini ali drugi pomembni dobrini

Question 226

kakšna mora biti grožnja

Answer 226

mora biti neposredna in nedopustna oz. protipravna

Question 227

kdaj je grožnja neposredna

Answer 227

usmerjena je na to, da bi stranka sklenila določen posel

Question 228

kdaj je grožnja nedopsutna oz. protipravna

Answer 228

pravna grožnja je dopustna, to je npr. grožnja s tožbo

Question 229

kaj je absolutna sila

Answer 229

prepreči izjavljanje kakršnekoli volje, zato če mi nekdo vodi roko, da izsili podpi, sploh ne nastane pogodba

Question 230

kakšna je posledica absolutne sile

Answer 230

ker ni prišlo do konsenza je takšen posel neobstoječ oz. pogodba ni sklenjena in je ni treba izpodbijati

Question 231

kakšne so pravne posledice sile in grožnje

Answer 231

- izpodbojnost - odškodninska odgovornost

Question 232

izpodbojnost pri sili in grožnji

Answer 232

pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali grožnje so izpodbojne

Question 233

odškodninska odgovornost pri sili ali grožnji

Answer 233

povzročitelj nasilja ali grožnje je odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi nasilno sklenjene pogodbe

Question 234

kaj je prevara

Answer 234

dejanje, s katerim ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali drugo stranko drži v zmoti, z namenom, da bi drugo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. je kvalificirana oblika zmote, vendar je ta nastala zaradi naklepnega ravnanja sopogodbenika ali tretje osebe. prevara ni možna iz malomarnosti.

Question 235

pravne posledice prevare

Answer 235

- izpodbojno upravičenje - odškodninska odgovornost prevaranta

Question 236

izpodbojno upravičenje pri prevari

Answer 236

ločimo, če prevaro povzroči sopogodbenik ali tretja oseba

Question 237

izpodbojno upravičenje pri prevari, ki jo je povzročil sopogodbenik

Answer 237

druga stranka lahko zahteva RAZVELJAVITEV POGODBE, četudi zmota ni bistvena

Question 238

izpodbojno upravičenje pri prevari, ki jo je povzročila tretja oseba

Answer 238

pri ODPLAČNI pogodbi se zahteva slaba vera sopogodbenika, pri NEODPLAČNI pogodbi pa se pogodba lahko razveljavi ne glede na to ali je druga stranka za prevaro vedela

Question 239

odškodninska odgovornost prevaranta pri prevari

Answer 239

stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo ima pravico zahtevati povrnitev nastane škode

Question 240

kaj je zavestno nesoglasje

Answer 240

stranka zavestno izjavi nekaj neresničnega. vsebina njene izjave ni enaka vsebini njene volje

Question 241

kaj je mentalna rezervacija

Answer 241

stranka zavestno izjavi nekaj drugega kot zares hoče, ne da bi to povedala drugi stranki. ne more biti pravno upoštevna.

Question 242

kako so veljavne neresne izjave (izjave podane v šali, igri, postavljeni primeri)

Answer 242

izjavljena volja ne ustvarja rednih pravnih učinkov, ker je stranka vedela ali bi morala vedeti, da izjava ni bila resno mišljena, saj je to splošno znano. če brez svoje krivde ne pozna šale, pogodba še ne velja, stranka , ki je izjavo prejela lahko zahteva odškodnino od stranke, ki je izjavo podala

Question 243

kaj so simulirani pravni posli (navidezna pogodba)

Answer 243

obe stranki izjavita, da hočeta skleniti določen pravni posel, vendar tega posla v resnici nočeta skleniti

Question 244

kakšne so pravne posledice pri navidezni pogodbi

Answer 244

- neučinkovanje navidezne pogodbe (nima učinka med strankama) - veljavnost prikrite pogodbe ( če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost) - varstvo dobroverne tretje osebe (navideznosti pogodbe ni mogoče uveljaviti proti tretji pošteni osebi)

Question 245

kaj je pogodbena obveznost

Answer 245

lahko je v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi. mora biti mogoča, dopustna in določena oz. določljiva.

Question 246

kaj je možnost in kaj dopustnost predmeta

Answer 246

fizična oz. dejanska možnost, da nek predmet obstaja, dopustnost pa je pravna možnost

Question 247

kako je s poznejšim prenehanjem vzroka ničnosti

Answer 247

nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ničnost ne more uveljaviti

Question 248

kaj je nemožnost izpolnitve

Answer 248

stanje, ko obveznosti zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni možno izpolniti

Question 249

kakšne vrste nemožnosti izpolnitve poznamo

Answer 249

- dejanska nemožnost (ni možno izpolniti po zakonu fizike in logike) - pravna nemožnost ali nedopustnost ( izpolnitev prepoveduje pravni predpis)

Question 250

katere vrste nemožnosti poznamo

Answer 250

- absolutna in relativna - začetna ali naknadna - začasna ali trajna - popolna in delna

Question 251

katere vrste nemožnosti poznamo, glede na kaj se nanašajo

Answer 251

- nemožnost glede lastnosti pogodbene stranke - nemožnost glede časa in kraja izpolnitve - nemožnost glede podlage (kavze)

Question 252

kaj je absolutna/objektivna nemožnost izpolnitve

Answer 252

pojmovno nemogoča, izpolnitve ne more nihče opraviti in takšna pogodba je nična

Question 253

kaj je relativna/subjektivna nemožnost izpolnitve

Answer 253

je mogoča, vendar je dolžnik kljub temu ne more izpolniti, praviloma nima vpliva na veljavnost poslov

Question 254

kaj je začetna/inicialna nemožnost izpolnitve

Answer 254

nanaša se na sklenitveno fazo, nemožnost izpolnitve obstaja že ob sklenitvi pogodbe

Question 255

kaj je naknadna nemožnost izpolnitve

Answer 255

nastopi po tem, ko je pogodba že veljavno sklenjena v izpolnitveni fazi bistveno je razlikovanje med (ne)krivdno naknadno nezmožnost

Question 256

kaj je (ne)krivdna naknadna nezmožnost

Answer 256

krivdna-ena stranka je kriva in odškodninsko odgovorna nekrivdna - ne odgovarja nobena stranka, posledica je prenehanje obveznosti

Question 257

kaj je začasna nezmožnost izpolnitve

Answer 257

ne mogoča je le nekaj časa, obveznost ostane v veljavi in lahko pride do dolžnikove zamude

Question 258

kaj je trajna nezmožnost

Answer 258

je pravno upoštevna

Question 259

kdaj pride do popolne nemožnosti izpolnitve

Answer 259

preneha po samem zakonu

Question 260

kdaj pride do delne nezmožnosti izpolnitve

Answer 260

do prenehanja pride e, če upnik to zahteva

Question 261

kdaj je predmet določljiv

Answer 261

če vsebuje pogodba podatke, skaterimi ga je možno določiti ali stranki prepustita določitev tretjemu. če tretji noče ali ne more dopustiti obveznosti je pogodba NIČNA

Question 262

kdaj je predmet nedpusten

Answer 262

če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli

Question 263

kako se določijo generične stvari?

Answer 263

zadošča označba vrste in količine

Question 264

kako se določijo individualne stvari

Answer 264

potreben je natančen opis

Question 265

kdaj je pogodba nična

Answer 265

predmet obveznisti je nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv

Question 266

kaj je kavza oz podlaga

Answer 266

razlog obligacijskega razmerja

Question 267

kakšna je sankcija, če ni kavze

Answer 267

ničnost

Question 268

kateri pravni posli nimajo kavze

Answer 268

abstraktni (npr vrednostni papirji)

Question 269

kakšna mora biti kavza, da je veljavno razmerje

Answer 269

mora biti obstoječa in dopustna

Question 270

kdaj je kavza dopustna

Answer 270

pravna podlaga mora biti dopustna, ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi prepdisi ali moralnimi načeli

Question 271

kavza vs nagib/motiv

Answer 271

kavza je del vsakega pravnega posla. nagib se upošteva samo pri neodplačnih pogodbah, kadar je nedopusten in je druga stranka zanj vedela ali bi morala vedeti

Question 272

katere 2 teorije o kavzi imamo

Answer 272

- causa solvendi - causa credendi oz. aquierendi - causa donandi

Question 273

kaj je causa credendi/acquierendi

Answer 273

izpolnitvena podlaga, dajatev se opravi zato, da se prejme nasprotna dajtev. zaveza za prejem nasprotne zaveze

Question 274

kaj je causa donandi

Answer 274

gre za darilno podlago to je povečanje koristi ene stranke z oprostilnim namenom, ker ta stranka ne dolguje nasprotne dajatve

Question 275

kaj je causa solvendi

Answer 275

namen doseči plačilo zaveze, ki je že nastala, npr. poroštvo, zastava to je varstvo oz realizacija plačila obstoječega lastnega ali tujega dolga

Question 276

elementi, ki vplivajo na nastanek kavze pri nas

Answer 276

- morala - zmota - spremenjene okoliščine

Question 277

morala pri nastanku kavze

Answer 277

pogodba je veljavna le, če je v skladu s pravnim in moralnim redom, če ni ji ne moremo nuditi pravnega varstva, vsi posli v nasprotju z moralo so NIČNI

Question 278

zmota pri nastanku kavze

Answer 278

obstaja zmota obeh strank, ki jih zakon ne upošteva, potrebno jo je upoštevati glede na subjektivno kavzo

Question 279

spremenjene okoliščine pri kavzi

Answer 279

klavzula REBUS SIC STANTIBUS, pri sklepanju posla stranki računata na določene normalne okoliščine oz normalne razmere

Question 280

kaj je pravni pomen kavze

Answer 280

- ničnost pogodbe zaradi odsotnosti ali nedopustnosti kavze (če ni podlage ali je nedopustna je pogodba NIČNA) - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (sodišče upošteva namen pogodbe, normalno tveganje in splošni interes strank) - ničnost nekater določil splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem - opredelitev bistvene zmote, če se ta nanaša na bistvene lastnosti predmeta (osebo s katero se sklepa pogodba ali okoliščine po običajih ali namenu strank)

Question 281

kavza vs predmet izpolnitve

Answer 281

pri predmeti izpolnitve se vprašamo kaj je kdo dolžan, pri kavzi pa se vprašamo zakaj je nekdo dolžan

Question 282

kavza vs pravni naslov

Answer 282

kavza je temelj pravnega nasolva, obveznost ima svoj temelj v pravnem naslovu, ta pa ima temelj v kavzi

Question 283

kavza vs nagib/motiv

Answer 283

nagib ne vpliva na veljavnost posla, razen če je nedopusten, potem je pogodba nična darovalec podari stvar, ker ga obremenjuje (kavza) in ker se je z obdarjencem dobro razumel (nagib)

Question 284

kdaj je kavza nedopustna

Answer 284

če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli

Question 285

kaj je s pravnim poslom, če je podlaga nedopustna ali je ni

Answer 285

pogodba je v tem primeru nična

Question 286

katere so druge vrste nedopustnosti pri kavzi

Answer 286

- nedopustnost vsebine posla (predmeta ali zaradi vasrtva osebe) - nedopustnost nagiba, moralna nedopustnost( očitno nepravični posli) -delna nedopustnost (ne nanaša se na celoten posel, če se stranki strinjata posel ostane v veljavi)

Question 288

Kateri so posebni primeri nedopustnosti kavze

Answer 288

Čezmerno prikrajšanje in oderuška pogodba

Question 289

Kaj je čezmerno prikrajšanje

Answer 289

Gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev

Question 290

Posledice čezmernega prikrajšanja

Answer 290

Stranka, ki za to ni vedela, lahko zahteva RAZVELJAVITEV POGODBE

Question 291

Posledice čezmernega prikrajšanja

Answer 291

Stranka, ki za to ni vedela, lahko zahteva RAZVELJAVITEV POGODBE

Question 292

Pogoji za uveljavljanje čezmernega prikrajšanja

Answer 292

- dvostransko odplačna pogodba -očitno nesprazmerje dajatev - obstoj tega že ob sklenitvi - dobrovernost oškodovanca

Question 293

Katerih pogodb ni dopustno razveljaviti na podlagi čezmernega prikrajšanja

Answer 293

Pogodb na srečo, pogodb sklenjenih na podlagi javne dražbe

Question 294

Kakšne so pravne posledice čezmernega prikrajšanja

Answer 294

- izpodbojno upravičenje (oskodovana stranka ima 1 leto) - možnost konvalidacije, če se pogodba dopolni do prave vrednosti

Question 295

Kaj je oderuška pogodba

Answer 295

Pogodba pri kateri stranka izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje,neizkušenost ali neugoden položaj in si izgovori zase ali koga korist v očitnem nesorazmerju

Question 296

Kaj je oderuška pogodba

Answer 296

Pogodba pri kateri stranka izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje,neizkušenost ali neugoden položaj in si izgovori zase ali koga korist v očitnem nesorazmerju

Question 297

Pogoji za oderuška pogodbo

Answer 297

Očitno nesorazmerje dajatev in izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika

Question 298

Posledice oderuške pogodbe

Answer 298

Pogodba je lahko nična ali pa se obveznost oškodovanca zmanjša na pravičen znesek

Question 299

kaj je oblika v širšem smislu

Answer 299

zunanji izraz brez sklenitve posla

Question 300

kaj je oblika v ožjem pomenu

Answer 300

z zakonom določena (predpisana obličnost) ali med strankama dogovorjena oblika (DOGOVORJENA OBLIČNOST)

Question 301

kakšno načelo velja glede obličnosti v oz

Answer 301

načelo neobličnosti pogodbe, razen če zakon določa drugače

Question 302

vrste predpisanih oz. dogovorjenih oblik glede na njihov namen

Answer 302

- forma ad valorem - ad solemnitatem (oblika je pogoj za veljavnost pogodbe) - forma ad probationen ( oblika je predpisana zgolj v dokazne primere)

Question 303

kateri dve realni pogodbi poznamo

Answer 303

ara in nadomestna izpolnitev

Question 304

kaj je realna pogodba

Answer 304

pogodba, kjer stranka izjavi svojo voljo in hkrati stvar tudi izroči

Question 305

kakšne vrste oblik poznamo

Answer 305

- neformalne oblike - formalne oblike

Question 306

kaj spada pod neformalne oblike

Answer 306

ustna oblika, konkludentna ravnanja, molk

Question 307

kaj spada pod formalne oblike

Answer 307

- pisna oblika (obe stranki podpišeta eno listino ali vsaka en izvod namenjen drugi stranki) - sklenitev pred pričami, -sklenitev pred državnim organom (notarski zapis, sodna overitev) - svečana oblika

Question 308

kaj je formae habilitantes

Answer 308

izraz, ki oznauje, da je veljavnost pravnega posla potrebna potrditev državnega organa

Question 309

kaj je zapis v javne knjige

Answer 309

posebna vrsta oblike, če ima konstitutiven pomen za nastanek pravne osebnosti

Question 310

in favorem negotii

Answer 310

če je le možno se pravni posel ohrani v veljavi

Question 311

domneva o popolnosti listine

Answer 311

Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.

Question 312

posledice neupoštevanja predpisane oblike

Answer 312

NIČNOST, razen če iz namenapredpisane oblike izhaja kaj drugega

Question 313

posledice neupoštevanja dogovorjene oblike

Answer 313

NIČNOST, če je dogovorjena pisnost ad valorem, če pa samo ad probationen imata stranki ZAHTEVEK NA IZSTAVITEV PISNE LISTINE, pogodba pa je vseeno sklenjena

Question 314

konvalidacija pri pomanjkannju pisne oblike

Answer 314

če je pogodba z manjkajočo obliko izpolnjena, če je mogoče ostane v veljavi, če sta stranki pretežno ali v celoti izpolnili svoje pogodbene obveznosti

Question 315

kaj je konverzija pri obličnosti

Answer 315

če izpolnjuje oblične pogoje nekega drugega posla, se ohrani v veljavi kot ta posel, pomeni nastanek drugega pravnega posla

Question 316

načelo stopnjevanja sankcij

Answer 316

ničnost se uporabi kot skrajna sankcija, če je le možno pa se pravni posel ohrani v veljavi (in favorem negotii)

Question 317

kdaj zakon določa delno ničnost

Answer 317

pri obrestih, da se nedopustna oderuška mera ustrazno prilagodi

Question 318

kdaj zakon določa konverzijo pri obličnosti

Answer 318

posel, ki ne izpolnjuje predpostavk za veljavnost konvertira v drug posel

Question 319

kaj je stipulacijska in kaj solucijska faza

Answer 319

stupilacijska - ukvarjamo se z veljavnostjo pravnih poslov, pri solucijski pa z vprašanjem pravilne izpolnitve pravnih poslov

Question 320

kakšen sistem neveljavnosti v stipulacijski fazi poznamo

Answer 320

biparditni sistem, ta pozna nične in izpodbojne pravne posle. sodna praksa pa priznava tudi neobstoječe pravne posle.

Question 321

kaj je relativna neveljavnost

Answer 321

ustrezne posledice zadanejo zgolj stranko, ki je kršila neko prepoved

Question 322

kaj je teorija o realizaciji

Answer 322

to je v primeru, da je izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika. pogodba, ki je realizirana (delno ali v celoti izpolnjena) je veljavna, čeprav ni sklenjena v predpisani obliki

Question 323

s čim je omejena avtonomija volje strank

Answer 323

urejena je znotraj ustave, prisilnih predpisov in morale

Question 324

razlogi za ničnost - anbsolutno neveljavnost pravnih poslov

Answer 324

- pogodba nsprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom - predmet pogodbe je nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv - podlaga pogodbe je nedopustna - pogodba ni sklenjena v predpisani obliki - gre za oderuško pogodbo, sklenila jo je poslovno nesposobna oseba ali oseba zunaj meja pravne sposobnosti

Question 325

kaj je relativna ničnost

Answer 325

ko se zakonska prepoved sklenitve pogodbe nanaša le na eno stranko. pogodba ostane v veljavi, če ni drugače določeno in kršitelja zadanejo ustrezne posledice

Question 326

kaj je delna ničnost

Answer 326

kaj je uporabno naj ostane v veljavi

Question 327

kdaj nična pogodba ne konvalidira

Answer 327

če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. dve izjemi od tega KONVALIDACIJA ZARADI MAJHNEGA POMENA PREPOVEDI (če je bila pogodba izpolnjena) in KONVALIDACIJA ODERUŠKE POGODBE (če se obveznost zmanjša na pravičen znesek)

Question 328

KAKŠNE SO PRAVNE POSLEDICE NIČNOSTI

Answer 328

- VRNITVEI ZAHTEVEK OZ. KONDIKCIJA (stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe ali dati denarno nadomestilo po ceni ob izdaji sodne odločbe po načelu valorizacije vrnitvenega zahtevka) - ZAVRNITEV ZAHTEVKA NEPOŠTENE STRANKE - condictio ob turpem causa ( sodišče lahko zavrne ta zahtevek pri pogodbi, nični zaradi nasprotovanja temeljnim načelom) -ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST (če je ena stranka kriva in druga dobroverna, je nastala škoda zaradi ničnosti in obstaja vzročna zveza med sklenitvijo nične pogodbe in škodo)

Question 329

kdaj pride do izpodbojnosti - relativne neveljavnosti

Answer 329

pri omejeni poslovni sposobnosti - napakah volje - pri čezmernem prikrajšanju

Question 330

kdo se sklicuje n aizpodbojnost in v kakšen roku

Answer 330

tisti, čigar korist je. subjektivni rok je 1 leto (od takrat ko je izvedel za prevaro) in objektivni rok 3 leta (od sklenitve pravnega posl)

Question 331

pravne posledice izpodbojnosti

Answer 331

- VRNITVENI ZAHTEVEK OZ KONDIKCIJA (vsaka stranka mora vrniti, kar je prejela na podlagi razveljavljene pogodbe ali dati ustrezno denarno vrednost, načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka) - ODŠKODNINSKA DOGVORNOST (krivda pogodbenika pri katerem je vzrok, škoda je nastala zaradi razveljavitve in vzročna zveza)

Question 332

razlokovanje neveljavnosti z neobstoječim in neiztožljivim pravnim poslom

Answer 332

neobstoječi posli 8posel ni bil sklenjen in ni potrebna razveljavitev) - kadar soglasja sploh ni bilo in če obstaja nesporazum o naravi, podlagi ali predmetu pogodbe neiztožljivi posli (stvar ni bila izročena, hkrati pa niti nista stranki v pisni obliki sklenili te pogodbe) - darovalec izpolni je razmerje veljavno in se ne more kondicirat, če pa ne želi izpolnit pa ne bo mogel obdarjenec s tožbo zahtevat izpolnitve

Question 333

kaj je odškodninska obveznost

Answer 333

obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna

Question 334

kaj je škoda

Answer 334

tisto prikrajšanje, ki je pravno priznano

Question 335

kakšen zahtevek je odškodninski

Answer 335

restitucijski zahtevek

Question 336

predpostavke odškodninskih odgovornosti

Answer 336

- škodljivo dejstvo/protipravnost ravnanje -(nedopustna) škoda - vzročna zveza -odgovornost

Question 337

kakšne vrste škod poznamo

Answer 337

- navadno - izgubljen dobiček - premoženjska škoda

Question 338

kaj je navadna škoda

Answer 338

zmanjšanje premoženja

Question 339

kaj je izgubljen dobiček

Answer 339

preprečitev povečanja premoženja

Question 340

kaj je nepremoženjska škoda

Answer 340

povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe

Question 341

pravilo o popolni odškodnini

Answer 341

s plačilom odškodnine postane položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več kot je že imel

Question 342

razlika med (ne)poslovno odškodninsko odgovornostjo

Answer 342

ni pomembne razlike ne gre za 2 pravna naslova za poo smiselna uporaba pravil noo

Question 343

škoda zaradi posebne priljubljenosti stvari

Answer 343

če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odškodnino odmeri glede na vrednost, ki jo je stvar imela za oškodovanca, potrebno je dokazati NAKLEP

Question 344

subjektivna odgovornost

Answer 344

splošno pravilo in odgovornost ne glede na krivdo

Question 345

objektivna odgovornost

Answer 345

določena je za stvari in za dejavnosti, ki so posebno nevarne ter za druge primere, ki so zakonsko določeni

Question 346

razlogi za objektivno odgovornost

Answer 346

- nevarne stvari (npr avto) / dejavnosti in drugi riziki - lažje dokazovanje za oškodovanca - težja eskulpacija za odgovorno osebo

Question 347

kdo dokazuje protipravno ravnanje in škodo pri objektivni odgovrosnoti

Answer 347

oškodovanec. VZROČNA ZVEZA SE DOMNEVA

Question 348

kaj obravnava subjektivna odškodninska odgovronsot

Answer 348

- deliktno sposobnost - krivdne oblike - povezavo med malomarnostjo in skrbnostjo

Question 349

kaj je krivda

Answer 349

je predpostavka subjektivne, neposlovne odškodninske odgovornosti kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde

Question 350

kako odgovarjajo osebe, ki so skupaj povzročile neko škodo

Answer 350

vsi udeleženci odgovarjajo solidarno

Question 351

kdaj pride do solidarne odgovornosti

Answer 351

- za škodo, ki jo je povzročilo več ljudi skupaj - napeljevalec in pomagaš ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njim - tisti, ki so škodo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi

Question 352

kaj je pristna solidarnost

Answer 352

osebe delujejo skupaj in odgovarjajo solidarno, presoja se z vidika regresa

Question 353

kaj je nepristna solidarnost

Answer 353

osebe delajo neodvisno druge od druge, npr. ko je tretja oseba zavarovalnica

Question 354

kaj je regres

Answer 354

pravica stranke, da zahteva povrnitev zneska, ki ga v notranjem razmerju dolguje neka tretja oseba

Question 355

kaj je škodljivo dejstvo

Answer 355

- DEJANJE =dejstvo, ki ga povzroči človek s storitvijo kot aktivnim ravnanjem - OPUSTITEV =pasivno ravnanje oz. opustitev ravnanja, ki povzroči nastop škodnega dogodka. lahko pa nastane tudi kot dogodek, ki ga ne povzroči človek

Question 356

kaj je nedopustnost oz protipravnost

Answer 356

splošna nedopustnost, ki je pri neposlovnih razmerjih, kjer ni predvidena objektivna odgovornost (tam se presoja protipravnost skozi nevarne stvari)

Question 357

kaj pomeni načelo neminem laedere (nikomur škodovati)

Answer 357

vsakdo se mora vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu povzročil škodo

Question 358

kaj je nedopustno dejstvo

Answer 358

dejstvo, ki krši pravno normo ali moralno načelo

Question 359

kaj spada pod nedopustno dejstvo

Answer 359

- kršitev prava (nikomur škodovati, posebna pravila o varstvu pravic, načelo pravno zavarovanih interesov, pravila avtonomnega prava podjetij, pravila določena z dogovorm strank) - kršitev morale - nedovoljena samopomoč

Question 360

kdaj škode ni potrebno vrniti

Answer 360

kadar sta izključeni tako nedopustnost škodljivega dejstva kot tudi nedopustnost škode primer tega je silobran

Question 361

kaj je putativni silobran

Answer 361

pomeni, da si namišljaš

Question 362

kaj je SUBSTITUIRANA škoda

Answer 362

pri skrajni sili, ker povzročitelj škode odvrača nevarnost in pri tem povzroči škodo pomeni nadomestno škodo, torej drugo škodo, ki nastane zaradi odvračanja nevarnosti namestno prvotne škode, ki ne nastane

Question 363

izključitev nedopustnosti škodljivega dejstva in škode

Answer 363

- silobran - privolitev oškodovanca -posegi državnih oragnov -dobrovermo dajanje informacij - dovoljena samopomoč

Question 364

kaj je silobran

Answer 364

neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad oz odgovor nekoga na istočasen proiptavni napak

Question 365

vrste silobrana, ko se ne povrne škoda

Answer 365

- putativni (nekdo si namišlja) - prekoračen

Question 366

kakšna mora biti privolitev oškodovanca, da se izključi nedopustnost škodljivega dejstva in škode

Answer 366

- privolitev mora biti ZAVESTNA in DOPUSTNA, nično je privoliti v zakonsko prepovedano dejanje

Question 367

kaj je nedovoljena samopomoč

Answer 367

pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi nevarnost. biti mora NEPOSREDNA NEVARNOST in NUJNOST ZAŠČITE, način odraščanja mora ustrezati okoliščinam

Question 368

kaj je substituirana škoda

Answer 368

tisti, ki škodo povzroči v skrajni sili ne bo odškodninsko odgovoren, ker je on odvračal neko škodno nevarnost in imamo možnost zahtevati bodisi od tistega, ki je povzročil nevarnost bodisi od tistega, od katerega je bila nevarnost odvrnjena vendar samo do višine koristi

Question 369

kaj spada pod substituirano škodo

Answer 369

- skrajna sila - odvrnitev škode od drugega - posegi upravnih organov - zakoniti interes posameznika ali skupnosti

Question 370

kaj je s skrajn silo pri subsittuirani škodi

Answer 370

nekdo povzroči škodo, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil neposredno pretečo nevarnost, škodo povrne nek substitut in ne tisti, ki je škodo povzročil

Question 371

na kakšna načina je možna premoženjska škoda

Answer 371

- navadna škoda - izgubljen dobičel

Question 372

kaj je navadna škoda

Answer 372

zmanjšanje premoženja in uničenje določenega premoženja

Question 373

kaj je izgubljen dobiček

Answer 373

preprečitev povečanja premoženja in izpad pričakovanega premoženja

Question 374

kako je možna nepremoženjska škoda

Answer 374

- telesne bolečine - duševne bolečine - strah - ukrnitev ugleda pravne osebe

Question 375

kakšna je lahko bodoča škoda

Answer 375

- premoženjska (izgubljen dobiček in zaslužek, izguba preživljanja ali podpore..) - nepremoženjska (duševne bolečine zaradi skaženosti, izgube bližnjega... poznamo kontinuirano in samostojno)

Question 376

kaj je nova škoda

Answer 376

škoda, ki izvira iz škodnega dgodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena pa v času sojenja ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg. oškodovaanec zahteva povračilo odškodnine v novem postopku

Question 377

razlika med novo in bodočo škodo

Answer 377

nova škoda, nastane po sklenitvi poravnave ali sodbe in je ni bilo mogoče predvideti ob sklenitvi poravnave li sodbe, medtem ko bodoča škoda že nastaja ob sklenitvi poravnave oz. v času izdaje sodbe, in se torej pričakuje, da bo trajal tudi v prihodnosti

Question 378

kaj je latentna oz skrita škoda

Answer 378

škoda, ki se pokaže šele dalj časa po škodnem dogodku (npr. azbestoza)

Question 379

kaj je neposredna škoda

Answer 379

škoda, ki nastane ob samem škodnem dogodku (npr. voznik se zaleti v elekrični drog in ga podre, iskre padejo na senik in zgori kmetija)

Question 380

kaj je posredna škoda

Answer 380

škoda, ki ne nastane neposredno s samim škodnim dogodkom, temveč je posledica neposredno nastale škode.

Question 381

kaj so posredni oškodovanci

Answer 381

osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine

Question 382

kako delimo posredne oškodovance

Answer 382

- bližnji - zakonec, otroci in starši ( primer smrti in težje invalidnosti) - bratje, sestre in zzp (pogoj - trajnejše življenjska skupnost) ožji morajo dokazati le konkretno obliko nepremoženjske škode, ostali pa tudi tžs

Question 383

kako delimo škodo glede na čas

Answer 383

- pretekla škoda (škoda, ki ne obstaja več zaradi povrnitve odgovorne osebe, ni nujno, da je s tem oškodovancu povrnjena vsa škoda, ker mu je v vmesnem času lahko nastala škoda zaradi neuporabe stvari) - obstoječa škoda ( škoda, ki obstaja v času, ko stranka zahteva odškodnino) bodoča škoda (glede na čas, na katerega se odmerja je lahko negotova ali gotova)

Question 384

kaj spada pod premoženjsko škodo

Answer 384

- navadna škoda - izgubljen dobiček

Question 385

kaj spada pod navadno škodo

Answer 385

- zmanjšanje premoženja oškodovanca

Question 386

kaj je zmanjšanje premoženja

Answer 386

- zmanjšanje vrednosti vsake premoženjske pravice - izguba denarja ali uničenje stvari, kraja pravic intelektualne lastnine

Question 387

kaj je izgubljen dobiček

Answer 387

dobiček, ki ga bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči

Question 388

kaj je izguba zaslužka

Answer 388

premoženjska škoda, ki se kaže kot razlika med dohodkom, ki bi ga oškodovani prejemal, če ne bi bilo poškodbe in tistim, kar prejema.

Question 389

pri katerih drugih primerih mora poškodovalec povrniti premoženjsko škodo

Answer 389

- stroški za zdravljenje in pogreb - škoda zaradi izgube preživljanja oz izguba podpore (denarna renta) - izgubljen zaslužek zaradi trajne nezmožnosti (denarna renta) - premoženjska škoda pri žalitvi časti al širjenju neresničnih terjatev

Question 390

kako delimo nepremoženjsko škodo

Answer 390

- pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere se lahko zahteva denarna odškodnina (denarna satisfakcija) - druge pravno priznane oblike nepremoženjske škode (nedenarna satisfakcija)

Question 391

kaj sodi med oblike nepremoženjske škode

Answer 391

- pretrpljene in bodoče telesne bolečine - pretrpljene in bodoče duševne bolečine - primarni in sekundarni strah - okrnitev ogleda ali dobrega imena pravne osebe

Question 392

kaj spada pod pretrpljene in bodoče duševne bolečine

Answer 392

- zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - razžalitev dobrega imena in časti - okrnitev svobode - okrnitev osebnostne pravice - smrt bližnjega in težja invalidnost bližnjega - kršitve dostojanstva

Question 393

posebne oblike škode

Answer 393

- hedonistična škoda - okoljska škoda

Question 394

kaj je hedonistična škoda

Answer 394

izguba užitka kot oblika nematerialne škode in je pravno priznana npr. pravica užitka na počitnicah, na dopustu

Question 395

kaj je okoljska škoda

Answer 395

posebna oblika, ki ni urejena v OZ. ni tradicionalna oblika škode. gre za škodo povzročeno okolju je večja škoda, povzročena posebnim delom okolja. pomembno je načelo preventive, načelo previdnosti in načelo odgovornosti povzročitelja

Question 396

kako se deli strah

Answer 396

- primarni strah - sekundarni strah

Question 397

kaj je primarni strah

Answer 397

strah, ki ga oškodovanec pretrpi ob škodnem dogodku

Question 398

kaj je sekundarni strah

Answer 398

strah, ki nastane pozneje med zdravljenem

Question 399

kako se lahko povrne (ne)premoženjska škoda

Answer 399

- preventivni zahtevki (varstvo pred posegi, civilna kazen) - odškodnina za premoženjsko škodo (resittucija, institucija in ekvivalenca)

Question 400

katere preventivne zahtevke poznamo pri (ne)premoženjski škodi

Answer 400

- varstvo pred posegi - civilna kazen

Question 401

kakšno varstvo pred posegi poznamo

Answer 401

ACTIO POPULARIS, ko grozi nevarnost in lahko zahteva, da se nevarnost odstrani - ODSTRANITVENI ZAHTEVEK

Question 402

Kaj je civilna kazen

Answer 402

zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic, zahtevek ni vezan na škodo ampak zgolj na poseg v osebnostne pravice, zahtevek da se to preneha, dokažeš poseg škode pa ti ni treba

Question 403

katere odškodnine za premoženjsko škodo poznamo

Answer 403

- restitucija - institucija - ekvivalenca oškodovalec se lahko odloči in zahteva povrnitev v prejšnje stanj, če pa to ni mogoče lahko sodišče odloči, naj nekdo plača oškodovancu primarno denarno odškodnino

Question 404

kaj je restitucija

Answer 404

vzpostavitev prejšnjega stanja, lahko opravi oškodovanec ali oškodovalec in zahteva povrnitev

Question 405

kaj je institucija

Answer 405

nekdo naredi nekaj, da prepreši nastanek nadaljne škode

Question 406

kaj je ekvivalenca

Answer 406

denarna odškodnina za premoženjsko škodo, upošteva se tudi bodoča

Question 407

načelo popolne odškodnine oz. reparacije

Answer 407

s povrnitvijo premoženjske škode bi moral biti oškodovanev postavljen v položaj, ki bi obstajal, če do škodnega dogodka ne bi prišlo

Question 408

kaj je načelo compensato lucri cum damno

Answer 408

odškodnina ne sme presegati dejanske škode

Question 409

kdaj se lahko zmanjša odškodnina s strani sodišča

Answer 409

- slabo premoženjsko stanje odgovorne osebe - oškodovalec škodo povzroči, ko je delal v oškodovančevo korist

Question 410

kateri dve načeli se uporabljata pri povrtnitvi škode pri poslovnih obveznostih, ampak tudi za neposlovne obveznosti

Answer 410

- compensatio lucri cum damno - duty to mitigate

Question 411

povrnitev nepremoženjske škode

Answer 411

- satisfakcija (pravična denarna odškodnina) po načelu objektivne pogojenosti (razpon odškodnine) in načelu individualizacije (kaj pomeni prizadeta dobrina posamezniku) - druge oblike (npr. opravičilo, objava sodbe, nedenarni načini

Question 412

način odmere nepremoženjske škode

Answer 412

kriterij za odmero satisfakcije - načelo individualizacije- načelo objektivne pogojenosti

Question 413

načelo objektivne pogojenosti

Answer 413

nekdo, ki ima poškodbo roke, se gleda to v nekem razponu, kako se bo priznala odškodnina. upoštevamo, kaj je namen te odškodnine

Question 414

kaj je načelo individualizacije

Answer 414

gledamo na to, kaj pomeni ta prizadeta okončina posamezniku. ugotavlja se dejansko stanje primera in uporablja se materialno pravo

Question 415

kaj je čista denarna terjatev za povrnitev škode

Answer 415

takšna denarna terjatev, ki je zneskovno opredeljena že od njenega nastanka dalje

Question 416

kaj je nečista denarna terjatev

Answer 416

tista, katere višina se ugotavlja po cenah v času sojenja

Question 417

kaj je vzročna zveza

Answer 417

zveza med škodljivim dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo. predstavlja zvezo med škodljivim ravnanjem (vzrok) in nastalo škodo (posledica)

Question 418

kdo nosi dokazno breme pri vzročni zvezi

Answer 418

dokazno breme nosi oškodovanec, ki mora dokazati nastalo škodo ter dejstvo, da škod aizvira iz škodnega ravnanja odgovorne osebe

Question 419

teorije naravne vzročnosti

Answer 419

- toerija sine qua non - teorija o konkurirajoči vzročnosti - teorija o kumulativni vzročnosti - teorija o alternativni vzročnosti

Question 420

kaj je teorija sine qua non

Answer 420

vzrok so okoliščine brez katerih posledica ne bi mogla nastati

Question 421

kaj je teorija o konkurirajoči vzročnosti

Answer 421

če 2 lovca streljata in eden drugega ustreli v glavo, drugi pa v srce. si konkurerata

Question 422

kaj je teorija o kumulativni vzročnosti

Answer 422

seštevajo se vzroki, škodo povzroči več storilcev in vsako dejanje zase ne bi imelo škodne posledice

Question 423

kaj je teorija o alternativni vzročnosti

Answer 423

več oseb sodeluje pri povzročitvi škode in ni možno ugotoviti, kdo jo je dejansko povzročil

Question 424

teorije o pravno relevantni vzročnosti

Answer 424

- teorija ratio legis - teorija adekvatne vzročnosti - teorija predvidljivosti

Question 425

kaj je teorija ratio legis

Answer 425

vzrok je kršitev nekega pravnega predpisa, neke norme

Question 426

kaj je teorija adekvatna vzročnosti

Answer 426

tisto nedopustno škodljivo dejstvo se šteje za vzrok, kjer je posledica v zvezi z vzrokom in ni abnormalna

Question 427

kaj je teorija predvidljivosti

Answer 427

stranka naj vedno odgovarja za bližnje posledice (direktno škodo), za bolj oddaljene pa le, če so ti predvidljivi

Question 428

katere teorije vzročne zveze poznamo

Answer 428

- teorija sine qua non (teorija o naravni vzročnosti) - teorija ratio legis - teorija adekvatne vzročnosti - teorija o jajčni lupini

Question 429

teorija sine qua non - teorija o naravni vzročnosti

Answer 429

kot vzrok upošteva vsako okoliščino, brez katere do nastanka škodljive posledice ne bi prišlo

Question 430

kdaj ne moremo uporabiti teorije sine qua non

Answer 430

- če ima škodljivo ravnanje še hujšo oz drugo posledico - če med škodljivim ravnanjem in posledico delujejo še drugi dejavniki

Question 431

teorija ratio legis vzročne zveze

Answer 431

- NEPOSLOVNIH odškodninskih obveznosti kot pravno upoštevni štejejo samo tisti vzroki ( aktivna oz. pasivna ravnanja), ki obenem pomenijo kršitev pravnih norm in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke - POSLOVNE odškodninske obveznosti pa se primarno upošteva pogodbena volja strank

Question 432

teorija adekvatne vzročnosti

Answer 432

ali je določena posledica glede na vzrok pričakovana, običajna oz normalna stranka naj bi odgovarjala samo za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati

Question 433

teorija o jajčni lupini

Answer 433

upoštevati je treba, da obstaja pravno relevantna vzročna zveza in da ni deljene vzročnosti, če se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degerativne spremembe, ki so bile doslej neme, in ki se drugače pri oškodovancu ne bi pojaile

Question 434

kriteriji za ugotavljanje obstoja vzročne zveze

Answer 434

- če brez škodlljivega ravnanja ne bi bilo dogodka, ki je povzročil posledico (škodo), potem je vzročna zveza podana - treja je upoštevati primarno, če pravo določa kaj je vzrok in se vključujejo še različni vzroki - končna posledica ne msme biti tako absurdna, če pravo ne ddoloča kaj je vzrok, ugotavljamo, da posledica v takšni situaciji ni povsem nenormalna

Question 435

katere so predpostavske odškodninske obveznosti

Answer 435

- škodljivo dejstvo (nedopustnost/protipravnost) - nedopustna škoda - vzročna zveza - odgovornost

Question 436

kaj mora oškodovanec pri subjektivni odgovornosti dokazati?

Answer 436

- protipravnost ravnanja - pravno proznano škodo - vzročno zvezo med njima

Question 437

kako je s dokaznim bremenom pri subjektivni odgovornosti

Answer 437

- dokazno breme je obrnjeno in se mora povzročitelj razbremeniti, tako da dokaže, da krivda ni podana - krivda povzročitelja se domneva - domneva se le njnižja stopnja krivde (lahka malomarnost) - ko je zahtevana kvalificirana oblika krivde, pa je dokazno breme na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna oblika krivde

Question 438

kaj je potrebno dokazati pri objektivni odgovornosti

Answer 438

uporaba oz delovanje nevarne stvari ali dejavnosti ter nedopustno škodo v tej zvezi

Question 439

kakšna izodbojna domneva je pri objektivni odgovornosti

Answer 439

domneva, da je nevarna stvar oz dejavnost za nastalo škodo odgovorna oseba lahko svojo razbremenitev dokaže tako, da izpodbije domnevo vzročne zveze ai pa dokaže katerega izmed treh razbremenilnih razlogov

Question 440

kakšni so razbremenilni razlogi pri objektivni odgovornosti?

Answer 440

odgovorna oseba mora dokazati, da je bil vzrok za škodo zunaj njene sfere z elementi kvalificiranega naključja (torej moglo je iti za nepričakovan, neodvrnljiv oziroma neizogiben vzrok)

Question 441

razlika med objektivno in subjektivno odgovornostjo

Answer 441

objektivna domneva se že predpostavka vzročne zveze, pri subjektivni pa se domneva lahka malomarnost, krivde ni potrebno pri tej dokazovati. pri objektivni mora oškodovanec dokazati škodljivo dejstvo in škodo, pri subjektivni pa vse predpostavke.

Question 442

razlika med odgovornostjo in sposobnostjo?

Answer 442

če stranka ni sposobna, je pa odgovorna, ne odgovarja ona mpak nekdo drug (npr. starši za otroka)

Question 443

kdaj se odgovarja subjektivno?

Answer 443

kadar nekdo drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde

Question 444

kdaj se odgovarja objektivno

Answer 444

za škodo iz stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo

Question 445

kakšne posebne vrste odgovornosti poznamo

Answer 445

- odgovornost staršev - delodajalca za delvca - proizvajalcev za napako - razmerja med imetniki - imetnikom do tretjih

Question 446

kaj je producentska odškodninska odgovornost

Answer 446

za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, k se z njo ukvarja

Question 447

kakšne dve vrste odgovornosti proizvajalca poznamo

Answer 447

- stvar ima napako za katero ne ve - Objektivna odgovornost - nevarne lastnosti stvari - subjektivna odgovornost

Question 448

kaj je refleksna škoda

Answer 448

gre za objektivno odgovornost, do nje je upravičen vsak, ki mu nastane škoda v zvezi s proizvodom. proizvajalec se lahko razbremeni le z razlogi, ki pridejo v upoštev pri objektivni odgovornosti

Question 449

kakšno odgovornost ima proizvajalec, če je stvar nevarna

Answer 449

na nevarnost mora opozoriti. lahko se odškoninsko razbremeni, če je ustrezno označil izdelek, zato gre za subjektivno odgovornost

Question 450

kaj je deliktna sposobnost

Answer 450

sposobnost osebe prevzeti odgovornost za škodo

Question 451

kdaj postane fizična oseba popolno deliktno sposobna

Answer 451

z dopolnjenim 14 letom, če ne obstajajo razlogi za nerazsodnost (dokazati jih mora povzročitelj škode ali njegov zastopnik - izpodbojna domneva o razsodnosti)

Question 452

kaj je pogoj za krivdno sposobnost povzročitelja škode

Answer 452

razsodnost

Question 453

zakaj se pri objektivni odgovornosti ne sprašujemo o deliktni sposobnosti odgovorne osebe

Answer 453

ker za kvazidelikte ni pomembna razsodnost odgovorne osebe

Question 454

odgovornost staršev za otroke

Answer 454

do 18 leta odgovarjajo za otroke. od 7-18 - subjektivno, imajo eskulpacijske razloge do 7 - odgovarjajo za škodo povzročeno drugemu, razen če dokažejo, da je škodo nastala brez njihove krivde

Question 455

odgovornost nerazsodne osebe za škodo povzročeno drugemu

Answer 455

ne odgovarja

Question 456

posebna odgovornost staršev

Answer 456

gre za odgovornost staršev, ko otrok ni v njihovem varstvu, vendar je vzrok njegove kršitve v slabi vzgoji, slabem vzgledu itd

Question 457

kako je z odgovonorstjo, če ti škodo povzroči nekdo, ki ni razsoden?

Answer 457

uporablja se odgovornost iz pravičnosti (oškodovalcu ali staršem se naloži primerna odškodnina)

Question 458

kako je z odgovornostjo, če se povzročitelj sklicuje na prehodno nerazsodnostjo

Answer 458

poleg nerazsodnosti mora dokazati tudi, da v takšno stanje, ni prišel po lastni krivdi (institut actio libera in causa)

Question 459

ima pravna oseba svojo odgovornost

Answer 459

ne, ima jo po svojih organih. odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi s opravljanjem svojih funkcij

Question 460

kako odgovarjajo pravne osebe

Answer 460

po objektivni odgovornosti. odškodninska odgovornost se presoja preko pravne sposobnosti in organov pravne osebe. odgovarjajo s skrbnostjo dobrega gospodarja

Question 461

kako je z deliktno sposobnostjo pravne osebe

Answer 461

deliktno sposobnost ima, če organi oz njihovi člani naredijo delikt v funkciji organa pravne osebe (odgovarja, ker organ nastopa kot ego in ne kot alter ego)

Question 462

kaj je krivdna odgovornost

Answer 462

odgovorne osebe lahko dokazujejo vse okoliščine, da je škoda nastala brez njihove krivde. povzročitelj se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni kriv.

Question 463

kateri dve obliki krivde poznamo

Answer 463

naklep (namen) in malomarnost

Question 464

kakšna mora biti malomarnost, da zadostuje za nastanek odškodninske odgovornosti

Answer 464

lahka malomarnost, omogoča oškodovancu povrnitev celotne nastale škode in ne pomeni kaznovanja povzročitelja

Question 465

kaj je naklep

Answer 465

oškodovanec namenoma povzroči škodo

Question 466

kako delimo naklep

Answer 466

- direktni - eventualni - potencialni

Question 467

kaj je direktni naklep

Answer 467

storilec ve za škodljivo posledico, vendar kljub temu hoče doseči to posledico

Question 468

kaj je eventualni naklep

Answer 468

storilec privoli v škodljivo posledico

Question 469

kaj je potencialni naklep

Answer 469

storilec želi doseči posledico iz posebej nizkotnih nagibov

Question 470

kako se presoja naklep

Answer 470

po konkretnih merilih, ugotavljamo ga pri storilcu samem

Question 471

kaj je malomarnost

Answer 471

manjša stopnja krivde, presojamo jo po abstraktnih merilih (ugotavljamo, kako mora ravnati oseba, ki ima bistveno enake lastnosti kot storilec)

Question 472

kako delimo malomarnost

Answer 472

- (ne)zavedna malomarnost - huda, navadna in lahka malomarnost

Question 473

kaj je nezavedna malomarnost

Answer 473

storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar bi se jih moral zavedati

Question 474

kaj je zavedna malomarnost

Answer 474

storilec se zvaeda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar misli, da se ji bo lahko izognil

Question 475

kaj je posebna malomarnost (culpa levis)

Answer 475

tako skrbno morajo ravnati samo posebni ljudje, od njih se pričakuje večjo skrbnost (zdravniki)

Question 476

kaj je navadna/običajna malomarnost

Answer 476

krši se skrbnost, ki se pričakuje od navadne/neke povprečne osebe, kako bi ravnala v tej situaciji. običajno ravnanje

Question 477

kaj je mala malomarnost

Answer 477

upošteva se kot ovira za izključitev objektivne odgovornosti

Question 478

kaj je posebna krivda

Answer 478

stranka, ki ni storilec lahko odgovarja kot storilec, če j epri nastanku posledice sodeloval kot pomagač ali napeljevalec. zakon v teh primerih določa NEPOSREDNO VZROČNO ZVEZO

Question 479

kaj je posredna krivda

Answer 479

gre za solidarno odgovornost oz. nerazdelno odgovornost. ko več oseb povzroči škodo. oškodovanec lahko od vsakega zahteva povračilo celota ali del. če plača en za vse, ima na voljo regresni zahtevek od ostalih

Question 480

ali se krivda povzročitelja domneva?

Answer 480

da, vendar samo lahka malomarnost, če pa je potrebna kvalificirana oblika krivde, pa je na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna krivda

Question 481

kaj mora dokazati oškodovanec pri krivdni odgovornosti

Answer 481

- protipravnost ravnanja - pravno priznano škodo - vzročno zvezo med njima

Question 482

kako je z dokazovanjem krivde pri krivdni odgovornosti

Answer 482

dokazno breme je obrnjeno in povzročitelj se mora razbremeniti tako, da dokaže, da krivda ni podana.