Stara Šinkovec Flashcards
(130 cards)
1
Q
Za glive, ki povzročajo sistemske mikoze velja:
- Razširjene so po celem svetu
- Razširjene so le na endemskih območjih
- Asimptomatske bolezni ali podobne gripi
- Dimorfne glive
- V telesu so običajno v obliki kvasovk (zunaj telesa pa v obliki plesni)
- Povzročajo blastomikozo, histoplazmozo, kokcidiozo, …
A
- Razširjene so le na endemskih območjih
- Asimptomatske bolezni ali podobne gripi
- Dimorfne glive
- V telesu so običajno v obliki kvasovk (zunaj telesa pa v obliki plesni)
- Povzročajo blastomikozo, histoplazmozo, kokcidiozo, …
2
Q
Otomikoza:
1. Povzroča jo Aspergillus fumigatus
2. Povzroča jo Microsporum canis
3. Povzročajo jo dermatofiti (tudi - Trichophyton)
4. Koža v ušesu nespremenjena (= koža ni poškodovana globlje)
5. Pogostejša je pri otrocih
6. Koža je pordela, srbi, boli, iz ušesa se izloča celični debris
7. Pogosta pri plavalcih
A
- Povzroča jo Aspergillus fumigatus
- Povzročajo jo dermatofiti (tudi - Trichophyton)
- Koža je pordela, srbi, boli, iz ušesa se izloča celični debris
- Pogosta pri plavalcih
3
Q
Katera trditev ni pravilna?
Tako kvasovke kot plesni imajo v celični steni peptidoglikan
Kvasovke so glive, ki se razmnožujejo z brstenjem
Plesni so glive, ki rastejo s podaljševanjem struktur, ki jih imenujemo hife
Temperaturni dimorfizem gliv pomeni, da rastejo pri 25°C kot plesni, v telesu pri 37°C pa kot kvasovke
A
Tako kvasovke kot plesni imajo v celični steni peptidoglikan
4
Q
Katero zdravilo ne zdravi glivnih okužb?
a) Polimiksin
b) Amfotericin B
c) Flukonazol
d) Mikafungin (predstavnik ehinokandinov)
e) Še en azol
A
a) Polimiksin
5
Q
Obkroži dermatofite:
a) Trichosporon mentagrophytes
b) Trichophyton spp.
c) Microsporum spp.
d) Epidermophyton spp.
e) Candida albicans
A
b) Trichophyton spp.
c) Microsporum spp.
d) Epidermophyton spp.
6
Q
Candida spp.:
a) Je del normalne mikrobne flore (NF)
b) Na sluznici je pogosta psevdomembranoza oz. soor
c) Zelo neznačilen klinični potek, zato vedno diagnostika
d) Kolonizacijo? dokazujemo s serološkimi testi
A
a) Je del normalne mikrobne flore (NF)
b) Na sluznici je pogosta psevdomembranoza oz. soor
7
Q
Aspergillus spp.:
a) Angioinvaziven
b) Okužimo se z vdihovanjem spor ali konidijev
c) Ni invaziven in prizadene le pljuča
d) Dokažemo z dokazom galaktomanana
e) Ima glukomanan
f) Je dihotomno razvejan
g) Po Gramu se ne barva
h) Je brsteča kvasovka (je plesen)
A
a) Angioinvaziven
b) Okužimo se z vdihovanjem spor ali konidijev
d) Dokažemo z dokazom galaktomanana
f) Je dihotomno razvejan
g) Po Gramu se ne barva
8
Q
Candida:
a) Po obliki psevdomicelijev na koruznem agarju lahko ločimo vrste rodu Candida
b) Ima beta-D-glukan
c) Ima kapsulo
d) Zdravimo jo z azoli in ehinokandini
A
a) Po obliki psevdomicelijev na koruznem agarju lahko ločimo vrste rodu Candida
b) Ima beta-D-glukan
d) Zdravimo jo z azoli in ehinokandini
9
Q
Dermatofiti:
a) Pri gojenju na gojišču se gojišče spremeni iz oranžne v rdečo 🡪 ker se gojišče alkalizira
A
a) Pri gojenju na gojišču se gojišče spremeni iz oranžne v rdečo 🡪 ker se gojišče alkalizira
10
Q
Cryptococcus neoformans:
a) Barvanje likvorja z indijskim črnilom
b) V 60% pozitivno pri kriptokoknem meningitisu
A
a) Barvanje likvorja z indijskim črnilom
b) V 60% pozitivno pri kriptokoknem meningitisu
11
Q
Splošno vprašanje:
a) Med oportunisti so Cryptococcus neoformans, Aspergillus fumigatus, …
b) Če najdemo glive na primarno sterilnih mestih to pomeni, da gre za invazivno okužbo
A
a) Med oportunisti so Cryptococcus neoformans, Aspergillus fumigatus, …
b) Če najdemo glive na primarno sterilnih mestih to pomeni, da gre za invazivno okužbo
12
Q
- Kako se najpogosteje okužimo z dermatofiti?
a) IV droge
b) Vdihovanje aerosola ptičjih iztrebkov
c) Stik z vlažno kožo
A
c) Stik z vlažno kožo
13
Q
Katera gliva najbrž ne bo kolonizirala kože?
a) Aspergillus
b) Candida
c) Mucor species (ta je napisana v zapiskih tako da verjetno bo kolonizirala (ampak ne sistemsko ker ne more rasti pri temperaturi okrog 37°C)
d) Sporothrix schenkii
A
d) Sporothrix schenkii
14
Q
Trditve o kandidi:
a) Tveganje za površinsko okužbo je prekomerno znojenje in debelost
b) Celična stena vsebuje Beta-D-glukan
c) Lažno pozitivni so lahko bolniki, ki prejemajo albumin in imunoglobulin
A
a) Tveganje za površinsko okužbo je prekomerno znojenje in debelost
b) Celična stena vsebuje Beta-D-glukan
c) Lažno pozitivni so lahko bolniki, ki prejemajo albumin in imunoglobuline
15
Q
Trditve o Microsporum canis:
a) Prenaša jo pes
b) Pod mikroskopom vidimo špičaste hife
A
a) Prenaša jo pes
b) Pod mikroskopom vidimo špičaste hife
16
Q
Malassezia furfur
a) Povrzroča Tineo versicolor
A
a) Povrzroča Tineo versicolor
17
Q
Pneumocystis jiroveci je gliva, ki je ne moremo kultivirati. Kaj velja?
a) Beta-D-glukan je označevalec verjetne invazivne glivične okužbe, ki niso povzročene z glivami rodu zigomicete
b) Bolj kot DIF je za dokaz občutljiv PCR
A
a) Beta-D-glukan je označevalec verjetne invazivne glivične okužbe, ki niso povzročene z glivami rodu zigomicete
b) Bolj kot DIF je za dokaz občutljiv PCR
18
Q
Katere glive lahko povzročijo okužbo nohtov?
a) Aspergillus spp.
b) Sporothrix schenckii
c) Cryptococcus neoformans
d) Dermatofiti
A
d) Dermatofiti
19
Q
Katere glive so del normalne flore človeka?
c) Candida
d) S. epidermidis
e) Malassezia furfur
A
c) Candida
e) Malassezia furfur
20
Q
- Povzročitelji povrhnjih dermalnih mikoz?
a) Epidermophyton floccosum
b) Candida spp.
c) Trichophyton spp.
d) Microsporum spp.
e) Cyclospora cayetansis (povzroča gastroenteritis)
A
a) Epidermophyton floccosum
b) Candida spp.
c) Trichophyton spp.
d) Microsporum spp.
21
Q
- Povzročitelji primarnih sistemskih mikoz?
a) Histoplasma capsulatum
b) Blastomyces dermatitidis
c) Coccidioides
d) Cryptococcus neoformans (oportunistične okužbe)
e) Isospora belli (parazit – protozoa)
A
a) Histoplasma capsulatum
b) Blastomyces dermatitidis
c) Coccidioides
22
Q
Candida spp. Kakšne barve je po barvanju?
A
Zelene
23
Q
- Med dermatofite, ki so pomembni povzročitelji površinskih okužb spada tudi Microsporum canis. Izberi trditev, ki zanj ne velja:
a) V mikroskopskem preparatu kulture najdemo enocelične mikrokonidije in značilne makrokondiji z zašiljenimi konci in običajno zrničasto površino
b) Do okužbe pride ob stiku z okuženo zemljo, spada med geofilne dermatofite
c) Rastejo v poroženele predele kože, nohtov in las
d) Spada med zoofilne dermatofite, bolezni povzroča tudi pri mačkah in psih
e) Je plesen, raste počasi na običajnih mikoloških gojiščih
A
b) Do okužbe pride ob stiku z okuženo zemljo, spada med geofilne dermatofite
24
Q
Kaj pomeni izraz temperaturni dimorfizem za medicinsko pomembne glive?
a) Na sobni temperaturi rastejo kot kvasovke, pri temperaturi 37°C pa kot plesni
b) Rastejo v obliki različnih barv pri različnih temperaturah
c) Razmnožujejo se spolno in nespolno glede na višino zunanje temperature
d) Na sobni temperaturi rastejo kot plesni, pri temperaturi inkubacije 37°C in v človeškem telesu pa rastejo kot kvasovke
e) Pri temperaturi 37°C imajo kapsulo, pri sobni temperaturi in temperaturi inkubacije pa kapsulo izgubijo
A
d) Na sobni temperaturi rastejo kot plesni, pri temperaturi inkubacije 37°C in v človeškem telesu pa rastejo kot kvasovke
25
Cryptococcus neoformans je:
a) Hitro rastoča plesen, ki jo prikažemo z indijskim črnilom in povzroča oportunistične okužbe pri ljudeh, vstopno mesto so pljuča
b) Oportunistična, ubikvitarno prisotna gliva, ki je primarno odporna proti amfotericinu B
c) Kvasovka s kapsulo, ki jo najlepše prikažemo z barvanjem s fluorescenčnimi barvili, najpogosteje jo izoliramo iz likvorja
d) Kvasovka s kapsulo, ki jo pogosto najdemo v iztrebkih golobov in pri imunsko oslabelih bolnikih, pogosto so to bolniki okuženi s HIV; povzroči glivni meningitis
e) Kvasovka, ki jo najdemo v prsti na omejenih endemskih geografskih področjih sveta in povzroča kriptokokni meningitis in druge menifestacije tudi pri imunsko zdravih ljudeh
d) Kvasovka s kapsulo, ki jo pogosto najdemo v iztrebkih golobov in pri imunsko oslabelih bolnikih, pogosto so to bolniki okuženi s HIV; povzroči glivni meningitis
26
Za pneumocistis pljučnico velja, da:
a) Je endogeno povzročena, počasi potekajoča okužba; nastane iz latentne oblike ob padcu imunske odpornosti gostitelja; prebolela pljučnica zapušča trajno imunost
b) Povzročitelji pneumocistis pljučnice prizadenejo žilje pljuč, kar vodi do tromboz, infarktov in nekroze tkiva
c) Povzročitelji pneumocistis pljučnice rastejo na običajnih mikoloških gojiščih, a za prepoznavo zahtevajo več časa
d) Prizadene močno imunsko oslabele bolnike; povzroča primarno intersticijsko pljučnico in se zdravi s kombinacijo sulfometoksazola in trimetoprima v parenteralni obliki
e) Zdravilo izbora je amfotericin B
d) Prizadene močno imunsko oslabele bolnike; povzroča primarno intersticijsko pljučnico in se zdravi s kombinacijo sulfometoksazola in trimetoprima v parenteralni obliki
27
Poglavitne sestavine celične stene gliv, ki jim daje oporo in jih ščiti pred zunanjimi vplivi okolja so:
a) Bilipidni dvosloj
b) Bilipidni dvosloj s steroli, najpomembnejši med njimi je ergosterol; in z vključenimi proteini, ki imajo običajno encimsko vlogo
c) Vodne molekule v bilipidnem dvosloju
d) Polipeptidi in steroli, med katerimi je najpomembnejši ergosterol
e) Ogljikovi hidrati, med katerimi so najpomembnejši mannani, beta-D-glukani in hitin
e) Ogljikovi hidrati, med katerimi so najpomembnejši mannani, beta-D-glukani in hitin
28
Kandidoza je:
a) Okužba z glivami iz rodi Candida, omejena na dobro znana endemska geografska področja
b) Okužba povzročena z vlaknatimi glivami (plesnimi), ki sodi med najpogostejše oportunistične okužbe pri ljudeh
c) Najpogostejša oportunistična okužba pri ljudeh z virusom HIV
d) Eksogeno povzročena oportunistična glivna okužba, ki najpogosteje nastane z vdihovanjem povzročiteljev spor iz zraka
e) Najpogostejša oportunistična glivna okužba pri ljudeh, ki lahko povzroča povrhnje in sistemske glivne bolezni
e) Najpogostejša oportunistična glivna okužba pri ljudeh, ki lahko povzroča povrhnje in sistemske glivne bolezni
29
Malassezia furfur je:
a) Je omejena na geografska področja s suho klimo, kjer je prebivalstvo pogosto kolonizirano s to vrsto glive
b) Je hitro rastoča plesen, ki za svojo rast potrebuje posebne faktorje rasti, ki jih dodajamo gojišču; je povzročitelj površinskih okužb kože, ki se pogosto pojavljajo na zgornjem delu trupa
c) Za zdravljenje kožnih sprememb je nujno potrebno sistemsko zdravljenje z antimikotiki
d) Je lipofilna gliva kvasovka, ki je prisotna po celem svetu in jo povezujejo s seboroičnim dermatitisom, pityriasis versicolor; lahko povzroča sepse pri ljudeh, ki prejemajo lipidno parenteralno prehrano; mikološkemu gojišču za njeno rast dodajamo oljčno olje
e) Sodi med antropofilne dermatofite
d) Je lipofilna gliva kvasovka, ki je prisotna po celem svetu in jo povezujejo s seboroičnim dermatitisom, pityriasis versicolor; lahko povzroča sepse pri ljudeh, ki prejemajo lipidno parenteralno prehrano; mikološkemu gojišču za njeno rast dodajamo oljčno olje
30
Za flukonazol velja, da:
a) Sodi med poliene in deluje preko zaviranja sinteze ergosterola, ki je poglavitna struktura celičnega bilipidnega sloja
b) Je azolni preparat in deluje preko zaviranja sinteze ergosterola; zaradi toksičnosti ga uporabljamo zgolj topično za zdravljenje površinskih glivnih okužb kože
c) Sodi med poliene in deluje preko zaviranja sinteze ergosterola, ki je poglavitna struktura celične membrane gliv
d) Je fungiciden azolni antimikotik, ki se uporablja za zdravljenje sistemskih glivnih okužb povzročenih s Candida spp. in za zdralvjenje površinskih okužb z dermatofiti
e) Je azolni preparat in deluje preko zaviranje sinteze ergosterola, ki je poglavitvena struktura celičnega bilipidnega dvosloja glivnih celic
e) Je azolni preparat in deluje preko zaviranje sinteze ergosterola, ki je poglavitvena struktura celičnega bilipidnega dvosloja glivnih celic
31
Za invazivno aspergilozo velja:
a) Je običajno eksogeno povzročena, oportunistična okužba, za katero zbolevajo izjemno imunsko oslabljeni ljudje, predvsem hematoonkološki bolniki in bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic in čvrstih organov
b) Prizadene lahko imunsko oslabljene bolnike pa tudi imunokompetentne ljudi; kaže se v obliki kroničnega kašlja, ki ga spremljajo hemoptize
c) Za zdravljenje uporabljamo flukonazol ali druge preparate iz skupine azolov
d) Je običajno endogeno povzročena oportunistična glivna okužba, ki primarno prizadene GIT in se hematogeno razširi še na druge organe in tkiva
e) Je počasi napredujoča, oportunistična glivna okužba, ki primarno prizadene kožo in podkožje
a) Je običajno eksogeno povzročena, oportunistična okužba, za katero zbolevajo izjemno imunsko oslabljeni ljudje, predvsem hematoonkološki bolniki in bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic in čvrstih organov
32
Za onihomikozo je značilno:
a) Je glivna okužba kože in nohtov, ki jo povzročajo glive iz rodu Aspergillus
b) Običajno kronična glivna okužba nohtov, ki postanejo tanki, se lomijo in odpadejo (če se okužba ne zdravi); običajno so prizadeti nohti na nogah in rokah
c) Je glivna okužba nohtov, ki sčasoma postanejo rumenkasti, zadebeljeni, se lomijo; pogosto je prizadet palec na nogi; najpogosteje jo povzročajo dermatofiti
d) Je glivna okužba lasišča, povzročena z dermatofiti
e) Je glivna okužba nohtov, ki nezdravljena lahko, ob padcu imunske sposobnosti, napreduje v sistemsko obolenje
c) Je glivna okužba nohtov, ki sčasoma postanejo rumenkasti, zadebeljeni, se lomijo; pogosto je prizadet palec na nogi; najpogosteje jo povzročajo dermatofiti
33
Sistemska glivna okužba je dokazana, če:
a) Iz trebušnega drena in ob prisotnih znakih sistemske okužbe osamimo glive v čisti kulturi
b) V neposrednem mikroskopskem preparatu, barvanem s fluorescenčnimi barvili, dokažemo prisotnosti glivnih struktur
c) Pri bolniku s povečanimi parametri vnetja in sistemskimi znaki okužbe iz nadzorne kužnine osamimo oportunistično glivo
d) Osamimo glivo iz kužnine bolnika, ki ima sistemske znake okužbe
e) Osamimo glive iz hemokultur ali drugih sterilnih telesnih tekočin in tkiv
e) Osamimo glive iz hemokultur ali drugih sterilnih telesnih tekočin in tkiv
34
Kaj velja za azole?
a) Uporabljamo jih vse manj, ker so toksični
b) So zdravilo izbora za kriptokokni meningitis
b) So zdravilo izbora za kriptokokni meningitis
35
Značilnosti dermatofitov:
a) Zrastejo hitro
b) Jih kultiviramo in barvamo po Gramu
c) Vzorec je postržek kože ali nohta
c) Vzorec je postržek kože ali nohta
36
Kaj velja za glive površinskih okužb?
Onihomikoza je izraz za glivično okužbo nohtov.
37
Candida spp.:
Najpogosteje je sluznična okužba soor.
38
Kako se okužimo s Candido spp.?
a) Običajno endogeno 🡪 je del normalne mikrobne flore
b) Eksogeno
c) Z globoko perforacijo predmeta
a) Običajno endogeno 🡪 je del normalne mikrobne flore
39
Zigomicete:
a) Naštete tri vrste
b) Najpogosteje povzroča dihalna obolenja - z vdihavanjem ga dobimo v pljuča
c) Operativno odstranjujemo in zdravimo z amfotericinom B
b) Najpogosteje povzroča dihalna obolenja - z vdihavanjem ga dobimo v pljuča
c) Operativno odstranjujemo in zdravimo z amfotericinom B
40
Katera od naštetih gliv povzroča primarno sistemsko okužbo?
a) Candida spp.
b) Aspergillus spp.
c) Coccidioides immitis
c) Coccidioides immitis
41
Glive pogosto kolonizirajo površino kože in sluznic. Katera od naštetih gliv bo najverjetneje kolonizirala sluznico?
a) Candida parapsolis ?
b) Microsporum canis?
c) Aspergillus fumigatus
d) Mucor spp.
e) Sporothrix schenkii
a) Candida parapsolis ?
42
Beta-D-glukan:
a) Negativen je pri zigomicetah in kriptokokih (pazi, kriptosporidij je trosovec)
b) Je širokospektralni označevalec invazivnih glivnih bolezni
a) Negativen je pri zigomicetah in kriptokokih (pazi, kriptosporidij je trosovec)
b) Je širokospektralni označevalec invazivnih glivnih bolezni
43
Candida spp.: Zdravimo z azoli.
Za zdravljenje invazivnih glivičnih okužb se uporabljajo antimikotiki iz skupine azolov (flukonazol) in ehinokandini (kaspofungin, anidulafungin, mikafungin).
44
Malassezia furfur:
a) Dokaz okužbe z neposredno mikroskopijo
b) Povzroča tineo vesicolor
c) Prisotna je povsod po svetu
d) Je del normalne mikrobne flore
a) Dokaz okužbe z neposredno mikroskopijo
b) Povzroča tineo vesicolor
c) Prisotna je povsod po svetu
d) Je del normalne mikrobne flore
45
Kako deluje kinolon ?
a) na celično steno
b) spreminja metabolizem
c) na girazo in topoizomerazo IV
d) na sintezo komponent celične stene
e) na sintezo proteinov (ribosomi)
c) na girazo in topoizomerazo IV
46
Kateri antibiotiki ne delujejo na celično steno?
a) penicilin
b) cefalosporini
c) glikopeptidi
d) aminoglikozidi
e) tetraciklini
d) aminoglikozidi
e) tetraciklini
47
Kako delujejo makrolidi ?
a) prek ribosomov
b) na celično steno
c) na sintezo komponent celične stene
d) na girazo in topoizomerazo IV
e) spreminjajo metabolizem
a) prek ribosomov
48
Definicija česa je to: skupina mikroorganizmov, ki kolonizira sluznico.
a) kolonija
b) normalna flora
c) parazitiranje
d) celična kultura
b) normalna flora
49
Bakterije v vagini z enim ključnim dejavnikom ovirajo druge patogene mikroorganizme:
a) porabijo vsa hranila
b) delajo nizek pH
c) izločajo encime
b) delajo nizek pH
50
Kaj je sinergizem?
a) kombinacija antibiotikov ima večjo aktivnost kot
b) kombinacija antibiotikov ima enako aktivnost kot je vsota aktivnost obeh antibiotiko
c) kombinacija antibiotikov ima večjo aktivnost kot aktivnost šibkejšega antibiotika
je vsota aktivnost obeh antibiotikov
d) kombinacija antibiotikov ima manjšo aktivnost kot je vsota aktivnost obeh antibiotikov
a) kombinacija antibiotikov ima večjo aktivnost kot je vsota aktivnost obeh antibiotikov
51
Kinoloni:
a) imajo tarčno mesto v citoplazmi
b) preprečijo sintezo jedrnih nukleinskih kislin
c) delujejo na presnovo bakterij
d) preprečijo sintezo beljakovin
e) delujejo na citoplazemsko membrano
b) preprečijo sintezo jedrnih nukleinskih kislin
52
Izberi nepravilno trditev:
a) eritromicin deluje bakteriostatično, ker uniči steno celic
a) eritromicin deluje bakteriostatično, ker uniči steno celic
53
Kateri niso evkarionti?
a) glive
b) gliste
c) trakulje
d) bakterije
d) bakterije
54
Katera celica sprejme plazmid?
a) F+ (ga odda)
b) F-
c) Hfr
b) F-
55
Kateri deli celic bakterij so pomembni za pritrditev na gostiteljske celice?
a) Pilusi
b) MHC I
c) Fimbrije
a) Pilusi
c) Fimbrije
56
Katere bakterije ne preživijo, če jim damo 1% kisika?
a) fakultativni anaerobi
b) obligatni anaerobi
c) mikroaerofilne bakterije
d) aerobi
b) obligatni anaerobi
57
Katere bakterije so del normalne flore človeka?
a) Candida
b) Bacteriodes spp.
c) S. epidermidis
d) B. pertussis
a) Candida
b) Bacteriodes spp.
c) S. epidermidis
58
Katere antibiotike lahko bakterije razgrajujejo z encimi ?
a) sulfonamid
b) glikopeptid
c) betalaktamski antibiotiki
d) aminoglikozid
e) makrolide
c) betalaktamski antibiotiki
d) aminoglikozid
e) makrolide
59
Kako deluje penicilin?
a) Zavira gradnjo pentapeptidov (pentapeptid je iz AK, torej je to narobe)
b) Onemogočijo izgradnjo celične stene
b) Onemogočijo izgradnjo celične stene
60
Normalna črevesna flora človeka:
a) Enterococcus
b) Klostridiji
a) Enterococcus
b) Klostridiji
61
Kateri bakterijski površinski proteini so pomembni pri adheziji?
a) Antigeni
b) Aksoni
c) Adhezin
c) Adhezin
62
Izberi napačno trditev o mehanizmu delovanja protibakterijskih zdravil:
a) Kinoloni (npr. ciprofloksacin), delujejo tako, da zavirajo bakterijsko DNA girazo
b) Vankomicin deluje tako, da zavira sintezo peptidoglikana
c) Aminoglikozidi (npr. streptomicin) so baktericidna zdravila, ki zavirajo sintezo beljakovin
d) Eritromicin je bakteristatsko zdravilo, ki z učinkom podobnim detergentom razgradi celične membrane
e) Polimiksini zavirajo delovanje celične membrane
d) Eritromicin je bakteristatsko zdravilo, ki z učinkom podobnim detergentom razgradi celične membrane
63
Značilnosti laktamaz beta z razširjenim spektrom delovanja (ESBL) ?
a) Geni večinoma na kromosomu
b) Razgrajujejo samo širokospektralne peniciline
c) Razgrajujejo karbapeneme
d) Razgrajujejo cefalosporine vseh generacij
e) Pojavijo se predvsem pri stafilokokih
d) Razgrajujejo cefalosporine vseh generacij
64
Primarni način opazovanja oblike in gibljivosti bakterij:
a) elektronska mikroskopija
b) mikroskopija preparata, obarvanega z metilenskim modrilom
c) mikroskopija preparata, barvanega po Gramu
d) mikroskopija preparata, barvanega po Ziehl-Neelsenu
e) mikroskopija preparata v temnem polju
c) mikroskopija preparata, barvanega po Gramu
e) mikroskopija preparata v temnem polju
65
21. Večina bakterij, ki sestavljajo normalno floro črevesja pri človeku spada v rod:
a) actinomyces
b) miraxella
c) veillonella
d) bacterioides
e) enterobacter
e) enterobacter
66
Med antibiotike, ki delujejo kot zaviralci sinteze jedrnih kislin štejemo:
a) makrolidi
b) penicilin
c) kloramfenikol
d) kinoloni
e) aminoglikozidi
d) kinoloni
67
Kapsula je virulentni dejavnik bakterije ker:
a) bakterija lahko preživi v živilih v hladilniku
b) olajša razkroj bakterij v fagolizosomih
c) prepreči razkroj bakterij v fagolisozomih
d) zaščiti bakterijo pred vdorom antibiotikov
e) prekrije membranske antigene bakterije in odloži imunski odziv
c) prepreči razkroj bakterij v fagolisozomih
d) zaščiti bakterijo pred vdorom antibiotikov
e) prekrije membranske antigene bakterije in odloži imunski odziv
68
24. Kako določimo MIK?
a) Dilucijska metoda in antibiotični gradient
b) Difuzna metoda
a) Dilucijska metoda in antibiotični gradient
69
Kaj je MIK?
a) Najmanjša koncentracija antibiotika, ki zavre rast in razmnoževanje bakterij
b) Največja koncentracija antibiotika, ki zavre rast in razmnoževanje bakterij
c) Koncentracija ni važna
a) Najmanjša koncentracija antibiotika, ki zavre rast in razmnoževanje bakterij
70
Kisik je za striktno anaerobne bakterije izrazito toksičen ker:
a) V svoji dedni zasnovi nimajo zapisa za encime, ki bi uničevali proste radikale
a) V svoji dedni zasnovi nimajo zapisa za encime, ki bi uničevali proste radikale
71
Pravilne trditve:
a) Bakterija za sintezo DNA potrebuje ATP
b) Bakterija za oksidativno fosforilacijo potrebuje ATP
c) Za presnovo po poti fermentacije bakterija potrebuje kisik
d) Bakterija izloča toksine, ki uravnavajo pH okolja
e) Bakterija za prenos e- skozi dihalno verigo potrebuje ribosome
a) Bakterija za sintezo DNA potrebuje ATP
72
Za plazmide je značilno:
a) Genov za virulentne dejavnike (npr. za sintezo toksina) nikoli ne najdemo na bakterijskem plazmidu
b) Število plazmidov, čas in način replikacije plazmida kontrolira kromosom
c) Konjugacijske plazmide imajo predvsem G+ bakerije
d) Ob delitvi celice se naključno porazdelijo med hčerinskima celicama
e) Plazmidi kažejo veliko homologijo s kromosomsko DNA
d) Ob delitvi celice se naključno porazdelijo med hčerinskima celicama
73
Razporeditev bakterij v verižice, skupke, palisade, je posledica:
a) Načina delitve bakterij
b) Polja, nativnega preparata
c) Načina priprave mikroskopskega preparata
d) Vpliva okolja na bakterijo
e) Koncentracije kisika v okolju
a) Načina delitve bakterij
74
Glikokaliks je pri večini bakterij zgrajen iz:
a) Polipeptidnih polimerov
b) Polilipidnih polimerov
c) Polisaharidnih polimerov
d) Poliaktinskih vlaken
e) Nukleotidnih polimerov
c) Polisaharidnih polimerov
75
Ob svojem metabolizmu bakterija ustvarja pomembne patogene dejavnike, ki uničujejo tkiva in organe. Ti dejavniki so:
a) Bakterijski encimi, ki uravnavajo delovanje bakterijskih genov
b) Zunajcelični bakterijski encimi
c) Encimi dihalne verige bakterije
d) Konstitutivni znotrajcelični bakterijski encimi
e) Inducibilni znotrajcelični bakterijski encimi
b) Zunajcelični bakterijski encimi
76
Normalna mikrobiota naseljuje:
a) Grlo
b) Sečila
c) Usta, nos in žrelo
d) Pljučne alveole
e) Celotna prebavila
c) Usta, nos in žrelo
77
Bistvena razlika med respiracijo in fermentacijo je:
a) Bakterije, ki fermentirajo, nimajo encimov dihalne verige
b) Anaerobna respiracija ustvari manj molekul ATP kakor fermentacija
c) Fermentacija je značilna za vse za človeka patogene bakterije
d) Fermentacija je najbolj ugoden vir ATP za celico
e) Bakterije, ki fermentirajo proizvajajo le alkohol
a) Bakterije, ki fermentirajo, nimajo encimov dihalne verige
78
Bakterije, ki najbolje rastejo in se razmnožujejo pri temperaturah od 25 do 40 °C imenujemo:
mezofilne bakterije.
79
Največja koncentracija bakterije je v:
debelem črevesu.
80
Kako delujejo bakteriostatična razkužila?
Preprečujejo razmnoževanje bakterij.
81
Predstavniki normalne mikrobiote:
a) So na vseh anatomskih področjih enaki
b) Pogosto povzročajo okužbe
c) So paraziti
d) Naseljujejo kožo in sluznico zdravih ljudi
e) Se v sestavi s starostjo gostitelja ne spreminjajo
d) Naseljujejo kožo in sluznico zdravih ljudi
82
Značilnost normalne mikrobiote je:
a) Inhibicija imunskega sistema
b) Pospeši kolonizacijo patogenih mikrobov
c) Sinteza vitamina E
d) Sestavljajo jo predvsem glive in paraziti
e) Pomaga pri prebavi in absorpciji hranil
e) Pomaga pri prebavi in absorpciji hranil
83
Kadar virulentna bakterija izgubi sposobnost izražanja adhezinov na svoji površini:
a) Postane bolj virulentna
b) Zelo močno absorbira eksotoksine
c) Poveča se možnost nastanka biofilma
d) Zmanjša se ji virulenca
e) Začne producirati endotoksin
d) Zmanjša se ji virulenca
84
Kako delujejo beta laktamski antibiotiki?
a) Zavirajo sintezo proteinov
b) Vežejo se na 50S podenoto ribosoma
c) Zavirajo sintezo peptidoglikana
d) Vežejo se na 30S podenoto ribosoma
e) Zavirajo sintezo nukleinskih kislin
c) Zavirajo sintezo peptidoglikana
85
Kaj velja za aminoglizide?
a) Ne uporabljamo jih pri okužbah z G- bakterijami
b) Absorbirajo se iz prebavil
c) Vežejo se na 50S podenoto ribosoma
d) Vežejo se na PBP
e) Preprečijo proteinsko sintezo v bakteriji
e) Preprečijo proteinsko sintezo v bakteriji
86
Posledica česa je odpornost proti makrolidom ?
a) Zmanjšane prepustnosti celične membrane
b) Spremembe DNK-giraze
c) Spremembe ribosoma
d) Spremembe penicilin vežočih proteinov
e) Spremembe presnovne poti
c) Spremembe ribosoma
87
Kateri antibiotiki zavirajo sintezo celične stene?
a) Kinoloni
b) Tetraciklini
c) Glikopeptidi
d) Makrolidi
e) Aminoglikozidi
c) Glikopeptidi
88
Kateri antibiotiki so baktericidni?
a) Makrolidi
b) Sulfonamidi
c) Tetraciklini
d) Beta laktami
e) Linkozamidi
d) Beta laktami
89
45. Za eksotoksine je značilno:
a) Delujejo lahko v neposredni okolici celice
b) So del razpadle bakterijske celice
c) Delujejo v neposredni okolici samo, če je v okolju ustrezna koncentracija kisika
d) Nikoli ne vdrejo v kri in ne delujejo sistemsko
e) Vežejo se na tarčno mesto in delujejo sistemsko samo, če je v tkivih ustrezna koncentracija kisika
a) ?
90
Od neugodnega okolja bakterijo lahko zaščiti:
a) Nevtrofilci
b) Makrofagi
c) Lipopolisaharid (LPS)
d) Adhezni I
e) Izločanje proteaze IgA
e) Izločanje proteaze IgA
91
Katera od naslednjih trditev predstavlja del patogeneze bakterijske okužbe?
a) Znotrajcelični parazitizem
b) Visoka frekvenca spontane mutacije
c) Način delitve bakterijske celice
d) Striktna aerobna presnova
e) Izkoriščanje glukoze kot edinega vira sladkorja
a) Znotrajcelični parazitizem
92
Mehanizem pridobljene odpornosti bakterij proti antibiotikom ni:
a) Aktivno črpanje antibiotika iz celice
b) ADP-ribozilacija beljakovin
c) Zmanjšana prepustnost celične membrane
d) Sprememba tarčnega mesta
e) Encimska razgradnja
b) ADP-ribozilacija beljakovin
93
Kaj ni značilnost MRSA?
a) S. Aureus s posebnim dodanim PBP ima lahko tudi laktamazo beta
b) Odporen je tudi proti protistafilokoknim penicilinom, kombinacijam penicilinom, cefalosporinom, karbapenemom
c) Povzroča predvsem bolnišnične okužbe
d) Občutljiv je na vankomicin
e) Odporen je samo proti penicilinu, amoksipenicilinom, ureidopenicilinom
e) Odporen je samo proti penicilinu, amoksipenicilinom, ureidopenicilinom
94
Stafilokokne laktamaze beta
a) Razgrajujejo protistafilokokne peniciline
b) Razgrajujejo cefalosporine
c) Razgrajujejo samo ureidopeniciline
d) Razgrajujejo penicilin in širokospektralne peniciline
d) Razgrajujejo penicilin in širokospektralne peniciline
95
Staphylococcus aureus povzroča:
a) Bakteriemijo in sepso
b) Vnetja mehkih tkiv in kože
c) Škrlatinko
a) Bakteriemijo in sepso
b) Vnetja mehkih tkiv in kože
96
Katera okužba ni značilna za S. aureus?
a) Osteomielitis
b) Endokarditis
c) Furunkel
d) Artritis
e) Okužbe ran
f) Driska
f) Driska
97
Katera trditev je nepravilna za S. aureus?
a) Gram+ koki v skupinah
b) Izdeluje koagulazo
c) Pomemben virulenten dejavnik je endotoksin
d) Še dva nepravilna
c) Pomemben virulenten dejavnik je endotoksin
98
Beljakovina A :
a) Je adhezin pri S. aureus
b) Je toksin
a) Je adhezin pri S. aureus
99
S. Aureus - virulentni dejavniki:
a) Beljakovina M (pri S. pyogenes)
b) Hemolizin
c) Endotoksin
d) Koagulaza
e) DNAza
b) Hemolizin
d) Koagulaza
e) DNAza
100
Pri S. aureus zastrupitev s hrano povzroča:
a) Enterotoksin
b) Eksfoliativni toksin
c) Levkocitidin
a) Enterotoksin
101
Kateri toksini niso prisotni pri S. aureus?
a) Endotoksin
b) Enterotoksini
c) Levkocidini
d) Toksin toksičnega šoka
e) Hemolizini
a) Endotoksin
102
Koagulazno negativni stafilokoki:
a) So del normalne flore prebavil
b) Povzročajo zastrupitve s hrano
c) Povzročajo okužbe žilnih katetrov in vsadkov
d) Povzročajo pljučnico
e) So zelo virulentni
a) So del normalne flore prebavil
c) Povzročajo okužbe žilnih katetrov in vsadkov
103
Trditve o S. pyogenes:
a) Katalaza negativni
a) Katalaza pozitivni
b) Revmatska vročica in glomerulonefritis (pozna zapleta)
c) Nima kapsule
d) Pirogeni (eritrogeni) toksin
a) Katalaza negativni
b) Revmatska vročica in glomerulonefritis (pozna zapleta)
c) Nima kapsule
d) Pirogeni (eritrogeni) toksin
104
Kateri encim ima streptococcus pyogenes?
a) Koagulazo
b) Hialuronidazo
c) Katalazo
d) Lipazo
e) Lecitinazo
a) Koagulazo
105
Kaj velja za streptokoke?
a) G+ koki v verižicah
b) Katalaza neg
c) Katalaza poz
d) G+ koki v gručah
e) Fakultativni anaerobi
a) G+ koki v verižicah
b) Katalaza neg
e) Fakultativni anaerobi
106
Streptococcus pyogenes, ki ima eritrogeni toksin, ki povzroča:
a) Škrlatinko
b) Toxic shock syndrome
c) Impetigo
d) Folikulitis (S. Aureus)
a) Škrlatinko
b) Toxic shock syndrome
c) Impetigo
107
Preprečevanje okužbe novorojenčka s Streptococcus agalactiae:
a) Bris in kultura nožnice med nosečnostjo
b) Okužene nosečnice prejmejo med porodom antibiotično profilakso
c) Hemokultura novorojenčkove krvi
a) Bris in kultura nožnice med nosečnostjo
b) Okužene nosečnice prejmejo med porodom antibiotično profilakso
108
Streptococcus pyogenes povzroča:
a) Škrlatinko
b) Šen
c) Impetigo
a) Škrlatinko
b) Šen
c) Impetigo
109
Zaplet gnojne angine:
a) Škrlatinka
b) Revmatska vročica
c) Glomerulonefritis
b) Revmatska vročica
c) Glomerulonefritis
110
Katere toksine imajo streptokoki?
a) Eritrogeni toksin
b) Streptolizin
c) Toksin toksičnega šoka
a) Eritrogeni toksin
b) Streptolizin
111
Streptococcus pneumoniae:
a) Protitelesa omogočajo fagocitozo
b) Omogoča invazivnost (encimi)
c) Je alfa-hemolitični streptokok, ki se ureja v pare
d) Pljučnica, vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, sepsa, meningitis
b) Omogoča invazivnost (encimi)
c) Je alfa-hemolitični streptokok, ki se ureja v pare
d) Pljučnica, vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, sepsa, meningitis
112
Streptococcus pyogenes:
a) Nima enterotoksina,
b) Ima eritrogeni toksin
c) Ima streptolizin
a) Nima enterotoksina,
b) Ima eritrogeni toksin
c) Ima streptolizin
113
Postreptokokni glomerulonefritis:
a) Zaplet po gnojni angini ali impetigu
b) Pozdravi ga penicilin
a) Zaplet po gnojni angini ali impetigu
b) Pozdravi ga penicilin
114
Kaj velja za Streptococcus pyogenes?
a) Povzroča gnojno vnetje žrela
b) Je povzročitelj škrlatinke
c) Ima eksotoksine
d) Okužbe z njim lahko vodijo v zaplete - revmatodino vročico in glomerulonefritis
a) Povzroča gnojno vnetje žrela
b) Je povzročitelj škrlatinke
c) Ima eksotoksine
d) Okužbe z njim lahko vodijo v zaplete - revmatodino vročico in glomerulonefritis
115
Kaj drži za pnevmokoke:
a) So občutljivi za bacitracin (S.pyogenes)
b) So alfa hemolitično streptokoki
c) So beta hemolitični streptokoki
d) So občutljivi za optohin
e) Okužbe zdravimo s penicilinom in drugimi betalaktamskimi antibiotiki
b) So alfa hemolitično streptokoki
d) So občutljivi za optohin
e) Okužbe zdravimo s penicilinom in drugimi betalaktamskimi antibiotiki
116
Kateri toksini pripadajo bakteriji Streptococcus pyogenes?
a) Eritrogeni toksini
b) Levkocidin
c) Streptolizini
d) Entrotoksini
a) Eritrogeni toksini
c) Streptolizini
117
Za betahemolitični streptokok skupine A ni značilno:
a) Pozna posledica okužbe lahko revmatična vročica in poststreptokokni glomerulonefritis
b) Nikoli nima kapsule (izdeluje kapsulo iz hialuronske kisline)
c) Gnojno vnetje žrela
d) Povzroči škrlatinko
e) Izloča eksotoksine (pirogeni toksin)
b) Nikoli nima kapsule (izdeluje kapsulo iz hialuronske kisline)
118
Kako se prenaša Streptococcus pyogenes?
a) Fekalno-oralno
b) Parenteralno
c) Z matere na otroka
d) Neposredni stik in kapljično
e) Spolno
d) Neposredni stik in kapljično
119
Katera med naštetimi ne sodi med atipične bakterije?
a) Streptococcus pneumoniae
b) Micoplasma
c) Ureoplasma
a) Streptococcus pneumoniae
120
Kaj je virulentni dejavnik beta hemolitičnih streptokokov?
a) Beljakovina A (stafilokoki)
b) Beljakovina M
b) Beljakovina M
121
30. Protein M je:
a) Adhezin Streptococcus pyogenes
b) Za razvrščanje po Lancefieldovi
a) Adhezin Streptococcus pyogenes
122
Kaj velja za beta hemolitični streptokoke skupine A (S. pyogenes)?
a) Gnojno vnetje žrela
b) Škrlatinka
c) Lokalizirana vnetja kože
d) Sepsa in bakteriemija
e) Ima eksotoksine
f) Okužba lahko vodi v zaplet 🡪 revmatično vročico in glomerulonefritis
a) Gnojno vnetje žrela
b) Škrlatinka
c) Lokalizirana vnetja kože
d) Sepsa in bakteriemija
e) Ima eksotoksine
f) Okužba lahko vodi v zaplet 🡪 revmatično vročico in glomerulonefritis
123
Glavni virulentni dejavnik pri pnevmokoku je:
a) Kapsula
b) Adhezin
c) Beljakovina M
a) Kapsula
124
Eritrogeni toksin:
a) Povzroča škrlatinko
b) Značilen za S. pyogenes
a) Povzroča škrlatinko
b) Značilen za S. pyogenes
125
Katere bolezni ne povzroča S. pyogenes?
a) Šen
b) Impetigo
c) Pieolonefritis
d) Nekrotizirajoči fasciitis
c) Pieolonefritis
126
Kateri encim proizvaja S. pyogenes?
a) Lecitinazo
b) Lipazo
c) Koagulazo
d) Hialuronidazo
d) Hialuronidazo
127
Kaj je funkcija kapsule pri S. pneumoniae?
a) Preprečuje fagocitozo
a) Preprečuje fagocitozo
128
Kaj ne velja za pljučnico, ki jo povzroči S. pneumoniae?
a) Je destruktivna, nastanejo kaverne
a) Je destruktivna, nastanejo kaverne
129
Kaj je značilno za Streptococcus agalactiae?
a) Je povzročitelj pljučnice
b) Je alfa hemolitičen streptokok
c) Povzroča klicenoštvo v nosu
d) Je povzročitelj sepse in meningitisa pri novorojenčkih
e) Ima encim katalazo
d) Je povzročitelj sepse in meningitisa pri novorojenčkih
130
Moraxella catarrhalis:
a) G- diplokok
b) Bronhitis, pljučnica
c) Normalna flora
d) Prenaša se spolno
a) G- diplokok
b) Bronhitis, pljučnica
c) Normalna flora
