Stara vprašanja - izpit in kolokvij

Question 1

Opiši Starlingovo hipotezo

Answer 1

Ravnotežje med hidrostatskim in onkotskim tlakom. Onkotski v kapilari = 28 mmHg. Kljub temu, da je kapilarna stena relativno nepermeabilna za proteine, jih nekaj le uide skozi steno kapilare v intersticij (3 mmHg). Onkotski tlak povzroča neto vračanje vode v kapilaro. Proteini (albumin) ne more prehajat endotelijske stene. Zaradi onkotskega tlaka se zato skoraj vsa voda ki uhaja v intersticij, vrača v kapilare. Hidrostatski tlak: razlika med tlakom v lumnu kapilare in intersticijem. Tlak je višji v notranjosti kapilare (voda iz kapilare v intersticij). Nasprotuje mu onkotski tlak. Na strani arteriole je hidrostatski tlak 35 mmHg, pri venuli pa le 15 mmHg (padec je posledica upora kapilare). V začetku kapilare hidrostatski tlak presega onkotskega, zato se v tem predelu kri filtrira (filtracijski tlak znaša 10 mmHg), na koncu kapilare pa je onkotski tlak (25 mmHg) večji od hidrostatskega (15 mmHg), zato v tem predelu prevladuje absorpcijski tlak (-10 mmHg). Na sredi kapilare pa sta hidrostatski tlak in onkotski tlak izravnana (25 mmHg), kjer je filtracija enaka absorpciji, zato je sprememba volumna enaka 0.

Question 2

Opiši, kako temperatura vpliva na hitrost vezave kisika na hemoglobin.

Answer 2

Povišanje temperature premakne graf v desno - pri višji temperaturi je afiniteta vezave kisika na hemoglobin manjša oz. je disociiacija kisika iz hemoglobina hitrejša.

Question 3

Opiši 2 mehanizma potovanja krvi po venah

Answer 3

Vene so nizkotlačni sistem. V njih najdemo ⅔ celotnega volumna krvi. V njih se drenirajo tudi limfne žile. Tlak v venah je nižji kot v arterijskem sistemu. Za enosmeren pretok so pomembne zaklopke (sploh na ekstremitetah, kjer kri teče proti gravitaciji). Pri tem ni posebnih črpalk, pomembne pa so skeletne mišice. V torakalnem delu pa so pomembne spremembe tlaka plevralne votline in delovanje dihalnih mišic, ki vplivajo na pretok venske krvi. Ob vdihu je venski priliv večji.

Question 4

Kaj so šanti?

Answer 4

Šanti so arterijskovenski spoji, gre za žile premera večjega od kapilar v koži rok, dlani, obraza. Pomembne so pri oddajanju toplote in so bližnjice, ki preskočijo kakšno kapilaro.

Question 5

Kaj pomeni če imaš težave s ščitnico in imaš simptom hipersenzibilnosti na zunanje dražljaje?

Answer 5

Raven T3 in T4 je višja od normalne. Razvije se hipertiroidizem zaradi protiteles proti receptorjem za TSH, kar stimulira hipertrofijo ščitnice. Znaki so tudi tahikardija in slabo prenašanje vročine (Bazedowa bolezen).

Question 6

Zakaj je povečana hitrost sedimentacije?

Answer 6

Ob akutnih in kroničnih vnetjih je v krvi več raztopljenih proteinov. Eritrociti imajo enak naboj na membrani, zato se odbijajo in posamezno posedajo. Ti amfipatični proteini pa delujejo kot magneti, ki jih povežejo v paketke, ti paketki pa se hitreje posedejo.

Question 7

Krčenje srčne mišice je _____, ki traja _____ časa kot AP

Answer 7

trzaj, enako

Question 8

Lastnosti kapilar v možganih

Answer 8

Imajo pore, fenestre. Te prekrivajo malo površino, posledica je 100x več prehoda lipofilnih snovi kot hidrofilnih. Te snovi potrebujejo dodatne transporterje (smisel krvno-možganske bariere).

Simpatik slabo oživčuje srce in možgane, kjer je potreben nemoten dotok krvi za delovanje. V možganih so pore zelo majhne, temelj neprehodnosti krvo-možganske bariere za hidrofilne snovi.

Question 9

Klirens ledvic

Answer 9

Je navidezni volumen plazme, iz katerega se v eni minuti skozi ledvice popolnoma izloči neka snov. Za merjenje funkcije ledvic se uporabljajo meritve klirensa inetrnega inulina in pa endogenega kreatinina.

Question 10

Kje imajo senzorični nevroni kratkih ekstrinzičnih refleksov sinapse

Answer 10

Enterični živčni sistem in prevertebralni gangliji

Question 11

Kaj pomeni kompilanca pljuč in s čem se meri?

Answer 11

Komplianca pljuč je mera za elastične lastnosti pljuč. Meri se s spremembo volumna, ko se spremeni tlak.

Komplianca: mera raztezljivosti pljuč Med vdihom in izdihom se volumen pljuč spremeni. Raztezljivost pljuč je odvisna od elastičnih lastnosti. Večja, kot je voljnost pljuč, bolje se lahko raztegnejo med vdihom, ko se transpulmonarni tlak poveča. Komplianca ali podajnost (voljnost) je mera, ki pove, kakšne so elastične lastnosti pljuč. Komplianco določimo z meritvami sprememb volumna, ko se spremeni tlak (naklon je komplianca, Cl). Cl = spremmeba V/sprememba P. Zmanjšanje podajnosti pljuč: otrdela pljuča. Da taka pljuča raztegnemo, potrebujemo višje tlake. V takem primeru moramo za dihanje opravljati več dela. Po vsaki infekciji postanejo pljuča bolj otrdela. Povečanje podajnosti pljuč - večji volumen pljuč in poškodbe alveol = emfizem. Taka pljuča se elastično ne krčijo, plevralni tlak je manj negativen, kar vpliva na slabše izdihavanje (to kompenzira mišičje).

Question 12

Kaj ščiti sluznico želodca pred kislinami

Answer 12

Mukozne celice so nameščene ob glavnih in parietalnih celicah in izločajo alkalni mukus, ki
pokriva epitelij želodca (mehanska in kemična zaščita).
Zaščita želodca: Mukusna pregrada želodca. Alkalni gel mukusa (z bikarbonatom) in s
površinskimi fosfolipidi (hidrofobni monosloj).

Question 13

Katere molekule sodelujejo pri miozinskem krčenju?

Answer 13

Troponin, tropomiozin, miozin, aktin, Ca, ATP.

Question 14

kako se spremeni frekvenca in velikost pri sproščeni osebi ki zadrži dih in pri osebi ki zadrži dih in stisne trebušne mišice

Answer 14

Če oseba zadrži dih, se sproži potapljaški refleks,frekvenca srca bo padla. Če pa ustvari pritisk, to pritisne na veno cavo in s tem vpliva na baroreceptorje. Frekvenca srca hipno pade in nato narašča nad normalno frekvenco, da se zagotovi optimalen minutni volumen.

Question 15

Prvi odvod EEG je zelo majhen, drugi in tretji pa večja in približno enako velika. Kako je postavljena srčna os?

Answer 15

Med 80 in 110

Question 16

Potek dogodkov od sproščanju nevtrotransmitorja do kontrakcije skeletne mišice

Answer 16

Na motorični ploščici se z eksocitozo, ob AP, sprosti acetilholin. V sinaptični špranji se veže na nikotinske ACh receptorje (kasneje ga ACh esteraza razgradi). To povzroči odpiranje Na in K kanalov, kar vodi v depolarizacijo membrane (depolarizacija počasnejša kot pri živcih, ker ni mielinizacije). Ko se ta prenese po T-tubulih do triad, se ta depolarizacija preko DPHR in RyR kanalčkov prevede v tok Ca ionov iz sarkoplazemskega retikla. Ca se veže na troponin-tropomiozinski kompleks in omogoči vezavo miozinskih glav na aktin ob hidrolizi ATP. Sledi pednjanje. Krčenje se zaključi, ko se ves Ca prečrpa nazaj z od ATP odvisno Ca črpalko (SERCA).

Question 17

Zlatenica: zakaj rumena barva, kateri organ ter presnovni mehanizmi sodelujejo

Answer 17

Zlatenica je posledica kopičenja bilirubina v telesu, ki v visokih koncentracijah postane nevrotoksičen (hiperbilirubinemija, bolezni jeter, obstrukcija žolčevodov). Bilirubin nastaja ob razgradnji eritrocitov v makrofagih (jetra, vranica, kostni mozeg), nastane ob razpadu hemoglobina na hem in biliverdin, ki se reducira do bilirubina. Rumeno obarvana koža, beločnice in sluznice so posledica kopičenja bilirubina, ki je rumen do oranžen pigment. Pri normalnem mehanizmu bi se bilirubin izločil skozi blato v obliki sterkobilina ali pa preko ledvic z urinom.

Question 18

Morfološke ter fiziološke spremembe srca po rojstvu

Answer 18

Po rojstvu se pljuča razširijo, zmanjša se vazokonstrikcija na tem področju. Poveča se tlak v levem delu srca, poveča se pretok skozi aorto. To vodi do zaprtja foramen ovale s tkivom. Hkrati se zapre tudi ductus arteriosus.

Question 19

Sinaptični prenos
Ali je pomemben pri reakcijskem času
Hitrost prevajanja po živcu
Čas potovanja dražljaja po 1m živcu
Koliko ms zakasni sinapsa
Vidni reakcijski čas

Answer 19

Da
40-60 ms
20ms
0,5-2ms
150-200ms

Question 20

Valsalvin manever
Kaj se zgodi s signalom ko samo zadržimo dih (frekvenca, amplituda, variabilnost)

Answer 20

Frekvenca utripa pade, amplituda, ostaja enaka, izgine respiratorna aritmija.

Question 21

Kaj se zgodi med Valsalvinim manevrom (frekvenca, amplituda)

Answer 21

Frekvenca utripa hipno pade in nato naraste nad prvotno frekvenco, da se zagotovi optimalen minutni volumen srca. Amplituda pa se zmanjša.

Question 22

Kako bi meril hitrost prenosa na živcu

Answer 22

Opazujemo lahko mediani živec podlahti in mišico, ki premika palec. Izmeri se latenca med dražljajem in začetkom trzaja.

Question 23

Kaj se zgodi z dinamičnimi ter statičnimi komponentami, ter razmerjem FEV1/FVC med obstrukcijo dihalnih poti

Answer 23

Razmerje FEV1/FVC se zmanjša, saj se FEV1 izrazito zmanjša, FVC pa le malenkost (pri restriktivnih boleznih pa se oba približno enako zmanjšata in posledično razmerje ostane enako).

Question 24

Zakaj imajo bolniki z diabetesom tipa II glukozo v urinu?

Answer 24

Diabetes tipa 2 se pojavi zaradi neodzivnosti tarčnih tkiv na inzulin. Posledica je kopičenje glukoze v krvi, hiperglikemija. Glukoza se v ledvicah običajno reabsorbira preko SGLT transporterjev, v tem primeru pa to ne uspe popolnoma. V ledvicah pride do zasičenja transporterjev, konc. gradient je porušen.

Question 25

Vpliv temperature/pH na vezavo kisika na hemoglobin

Answer 25

pH: Zakisanost krvi pospeši oddajanje kisika (bikarbonatni anion). Disociacijska krivulja hemoglobina se premakne v desno. Hemoglobin ima pri nižjem pH nižjo afiniteto za kisik in se lažje ta razveže. Temperatura: Višja bo temperatura, lažje se bo kisik sproščal iz hemoglobina, krivulja se spet premakne v desno, rahlo tudi spremeni obliko.

Question 26

Opiši filtracijo v ledvicah:

Answer 26

Glomerularna filtracija: Filtracijska bariera sestoji iz kapilarnega endotelija, glomerularne bazalne lamine in plasti podocitov (visceralne celice Bowmanove kapsule). Med endotelijskimi celicami so pore (fenestrae, premer: 50 do 100 nm). Bazalna lamina je iz vlaknate strukture (mreža). Podociti imajo odrastke z razmiki cca 20 nm in se prilegajo bazalni lamini, ki preprečuje filtriranje večjih beljakovin (albumina). Izločanje velikih beljakovin deluje kot elektrostatski filter (površina membrane je negativno nabita). Spremembe v strukturi glomerularnega filtra se izkažejo v povečani količini proteinov v urinu. Na glomerularno filtracijo (GFR) vpliva več dejavnikov: arterijski (hidrostatski) tlak, tlak v Bowmanovi kapsuli in onkotski tlak. (neto filtracijski tlak) = (hidrostatski tlak v glomerularnih kapilarah) – (onkotski tlak plazemskih beljakovin) – (hidrostatski tlak v Bowmanovi kapsuli). Onkotski tlak v filtratu je nič, saj je količina beljakovin v filtratu zanemarljivo majhna. Glomerularna filtracija (GFR) je odvisna od neto filtracijskega tlaka in od filtracijskega koeficienta (Kf, prepustnost filtra). V kapilarah v glomerulih znaša hidrostatski tlak približno 55 mmHg, kar je približno dvakrat več, kot v drugih kapilarah. Tlak PBS je 15 mmHg. Neto filtracijski tlak je 10 mm Hg. tlak glomerulski kapilari tlak Bowmanovega pro. osmozni tlak. Tlak v glomerularnih kapilarah se lahko spreminja, če se spreminja premer aferentne in eferentne arteriole, kar uravnava simpatično živčevje in vazoaktivne snovi. Aferentna arteriola: Konstrikcija zmanjša, vazodilatacija pa poveča glomerularni hidrostatski tlak. Eferentna arteriola: Učinek vazokonstrikcije je odvisen od pretoka. Zaradi šibke vazokonstrikcije naraste glomerularni hidrostatski tlak in glomerularna filtracija. Močna vazokonstrikcija, zmanjša se pretok prek glomerularnih kapilar, pade glomerularna filtracija. Če pride do obstrukcije (ledvični kamni) tubulov, naraste tlak v Bowmanovi kapsuli in pade glomerularna filtracija. Če pade onkotski tlak plazme, se poveča GFR.

Question 27

Jukstaglomerularni aparat

Answer 27

Prek povratne zveze uravnava perfuzijo in stopnjo filtracije v glomerulu. Če se poveča pretok v Henlejevi zanki, se aferentne arteriole zožijo. Na stiku ascendentnega tubula z mestom vstopa aferentne in izstopa eferentne arteriole je kupček celic macula densa (ascendentni tubul). V steni aferentne arteriole so gladke mišice preoblikovane (granularne celice, mešički renina). Ekstraglomerularne mezanglijske celice, omogočajo komunikacijo med celicami macule dense v steni tubula in med granularnimi celicami v steni aferentne arteriole. S tem se lahko zmanjša filtracija v glomerulu. V mirovanju je pretok krvi skozi ledvice 20 do 25% minutnega volumna srca. Perfuzija ledvic je razmeroma velika v primerjavi z drugimi organi, ki so dobro prekrvavljeno (srce, možgani, jetra). Zakaj je potrebna dobra prekrvavitev ledvic? Potrebna je za vzdrževanje velike hitrosti filtracije plazme v glomerulih. (Metabolične potrebe ledvic predstavljajo približno 8 % celotne telesne metabolične porabe). Najbolj je prekrvavljen korteks ledvic, kjer so glomeruli. Če se arterijski tlak spreminja med 80 do 180 mmHg se glomerularna filtracija spreminja le malo zaradi avtoregulacije pretoka krvi skozi ledvice. Če arterijski tlak naraste, se aferentne arteriole zožijo. Na tak način se vzdržuje enaka stopnja filtracije v glomerulu. Mehanizem avtoregulacije odpove, če arterijski tlak pade pod 80 mmHg.

Question 28

Napiši en glukokortikoid in ga opiši - kortizol

Answer 28

Izločajo jih celice iz režnjaste cone skorje nadledvične žleze. Primer glukokortikoida je KORTIZOL: izloča se na specifične dražljaje, stres (hipo- glikemija, -termija, travma, težko fizično delo, psihični stres, akutna in kronična napetost). Transportira se v plazmi s kortikosteroidnim vezavnim globulinom (80 %), 15 % veže na albumin, 5 % je prostega. Njegova sekrecija je pod nadzormo CRH (kortikotropin releasing hormone) iz hipotalamusa (pod nadzorom višjih centrov v možganih). Cirkadiano:najvišja koncentracija na koncu noči, tik preden se zbudimo, najnižja okoli polnoči (cirkadiani ritem sproščanja CRH in ACTH). Njegovi učinki so prvenstveno usmerjeni na jetra, skeletne mišice in maščevje. Ima katabolične učinke (pospešuje razgradnjo). Pri visokih koncentracijah ima tudi protivnetne učinke in deluje imunosurpresivno.

Question 29

Dva mehanizma potovanja krvi po venah:

Answer 29

· Zaklopke v steni nekaterih ven. Omogočajo enosmeren pretok krvi (preprečujejo zadrževanje krvi v spodnjih okončinah, prispevajo k prilivu krvi v desno srce ob kontrakciji skeletnih mišic). · Dihanje prispeva k pospešenemu vračanju krvi v desno srce. Ko se diafragma spusti, se cel abdomen stisne, stisnejo se tudi abdominalne vene. To povzroči izliv krvi po venah v desno srce. Med vdihom se zniža intratorakalni tlak in poveča venski priliv.

Question 30

Kaj je izokinetična sila, kako jo merimo, zakaj jo merimo?

Answer 30

Izokinetična vadba se nanaša na gibanje s konstantno hitrostjo ne glede na uporabljeno silo. Mišice se pri izokinetični kontrakciji krčijo in krajšajo s konstantno hitrostjo. Izokinetična vadba omogoča mišicam, da dosledno pridobivajo moč skozi celoten obseg gibanja. Eden od primerov izokinetične vadbe je sobno kolo, ki se odziva na nenehno premikanje noge uporabnika. Upor, ki ga ponuja sobno kolo, se lahko spreminja, medtem ko hitrost gibanja okončin in nadaljnjih vrtljajev na minuto ostane enaka. Merimo z izokinetičnim dinamometrom - stalna hitrost z gibanjem pod različnimi koti in v različnih silah. Meritev lahko uporabimo za optimizacijo rehabilitacije in nadzor nad napredkom.

Question 31

Načini gibanja prebavil: peristaltika, tonična kontrakcija, segmentacija

Answer 31

-Peristaltika je ritmično gibanje, kjer pride do krčenja po sredini da se hrana premika naprej. Začne se v požiralniku, kjer je primarna zavedna, sekundarna je nezavedna. (tanko in debelo črevo, požiralnik, distalni del želodca, za potiskanje hrane) -Segmentacija je manj usmerjen način gibanja prebavne cevi, kjer poteka mešanje vsebine. (tanko in debelo črevo, za mešanje, pospešuje absorbcijo) -Tonična kontrakcija sfinktrov, če spodnji sfinkter požiralnika popusti (debelost, napačen položaj telesa…) pride do refluksa (gastroezofagealni refluks), ki povzroči pekoč občutek. Zgornji sfinkter ima gladke in skeletne mišice zato ga lahko nadzorujemo. Pilorični sfinkter se odpre ko je vsebina želodca pripravljena na izstop v dvanajstnik, to se nadzira z receptorji T, pH, konsistence… (sfinktri in proksimalni del želodca – omogoča enosmerno potovanje hrane)

Question 32

Kaj je hematokrit in policitemija

Answer 32

· Policitemija: relativno ali absolutno povečanje števila eritrocitov. Relativna: zmanjšan volumen plazme zaradi dehidracije. Absolutna: povečanje števila eritrocitov – bolezen policitemija vera. Sekundarna policitemija zaradi bivanja na višini. Kronična izpostavitev nižjemu parcialnemu tlaku kisika stimulira eritropoezo. S tem se poveča viskoznost krvi (neugodno za delovanje srca). · Hematokrit: Razmerje med volumnom eritrocitov, in celotnim volumnom. Moški: 45 ± 5%, ženske: 42 ± 5 %. Spreminja se s starostjo, odvisen od spola, z regije telesa. Arterijska kri malo nižji od venske krvi. Določamo iz venske krvi, ki jo izoliramo s silikonizirano brizgo (zmanjša poškodbo celic in zmanjša aktivacijo trombocitov), antikoagulant, centrifugiramo 10 minut pri 1500 g. Po centrifugiranju vedno nekaj plazme ostane še med celicami (4 %), pomnožimo stolpec s celicami s 0,96. Hematokrit se spremeni pri boleznih: število eritrocitov (policitemija 75%, anemija 25%), volumen plazme ali pa vpliv na oboje.

Question 33

Razloži in nariši z grafom, kaj se dogaja s plevralnim in alveolarnim tlakom med dihanjem.

Answer 33

VDIH: Kontrakcija diafragme poveča volumen torakalne votline in pljuč ->povečanje alveolov. Plevralni tlak bolj negativen, tlak v alveolih pade pod atmosferskega. To povzroči povečanje transpulmonarnega tlaka, kar povzroči pretok zraka v alveole. Pretok zraka se zaključi, ko je tlak v alveolih = atmosferskemu. Pred izdihom je pretok zraka =0. Tlak v alveolih = atmosferskemu, plevralni tlak= -5 cm H2O- Transpulmonarni tlak je vedno + (zadržuje napihnjenost pljuč). IZDIH: dihalne mišice se relaksirajo. Transpulmonarni tlak pade, volumen pljuč in alveolov se zmanjša, alveolarni tlak naraste nad atmosferskega. Zaradi gradientov tlaka pride do izdiha.

Question 34

Nastajanje urina

Answer 34

Glavne stopnje nastajanja urina so glomerularna filtracija, tubularna reabsorbcija in tubularna sekrecija. Zaradi visokega arterijskega (hidrostatskega) tlaka prihaja v glomerulu do filtracije plazme. GLOMERULARNA FILTRACIJA: Filtrat teče v urinski prostor Bowmanove kapsule. Prehajajo majhne molekule z molekulsko maso pod 10.000, velike plazemske beljakovine ne prehajajo. Proces je razmeroma neselektiven (izločki in koristne snovi, ki se kasneje reabsorbirajo). Odvisna je od neto filtracijskega tlaka (arterijski hidrostatski-55 in tlak v Bowmanovi kapsuli -15mmHg) ter filtracijskega koeficienta. TUBULARNA REABSORBCIJA: selektiven proces, različni deli reabsorbirajo različne snovi TUBULARNA SEKRECIJA: Premik snovi prek tubularnega epitelija, v nasprotni smeri reabsorbcije EKSKRECIJA: proces, s katerim se snovi izločijo z urinom. Če se neka snov reabsorbira, je količina snovi, ki se filtrira v glomerul večja kot tiste v ekskreciji.

Question 35

Kakšne so motnje v delovanju ščitnice in bolezenski znaki

Answer 35

HIPOTIROIDIZEM: Razvije pri znižanem sproščanju T3 in T4. okvara lahko na ravni hipofize, hipotalamusa ali ščitnice. Znaki: zebe, miksedem, zabuhlost obraza, utrujenost (Hašimotov tiroiditis). HIPERTIROIDIZEM: raven hormonov T3 in T4 je višja od normalne. Znaki: tahikardija, slabo prenaša vročino, hipersenzitivnost na zunanje dražljaje. Lahko vzrok avtoimunska bolezen (tvorjenje Ab proti TSH receptorju- telo misli da je premalo hormona, zato se izloča še več T3 in 4) npr. Bazedow-ova bolezen = Gravesova.

Question 36

Nariši EKG in napiši, katere faze AP sovpadajo z dogajanjem EKG-ja:

Answer 36

Val P: Depolarizacija atrijev QRS kompleks: Depolarizacija ventriklov Val T: Repolarizacija ventriklov.

Question 37

Med ketogenezo v jetrih nastajajo ketonska telesca. Navedite najmanj 1 snov, ki sodi v to skupino in navedite po 1 fiziološko in 1 patofiziološko stanje, ko je nastajanje ketonskih telesc povečano.

Answer 37

Mehanizem varčevanja glukoze z uporabo lipidov. Glukagon stimulira od hormonov odvisno lipazo in s tem lipolizo. Poleg tega, da so proste maščobne kisline uporabne za nastanek energije z oksidacijo, se lahko preoblikujejo v ketonska telesa. Glukagon stimulira nastajanje ketonov v jetrih. Različna tkiva, predvsem pa srce in skeletne mišice uporabljajo ketonska telesa za oksidacijo. Ta mehanizem prispeva, da se koncentracija glukoze v plazmi poveča. Med ketonska telesa spada npr. acetoacetat, aceton itd. Fiziološko stanje, pri katerem je nastajanje ketonskih telesc povečano je npr. stradanje, saj so zaloge glikogena porabljene ali pa pri namenskem neuživanju ogljikovih hidratov. Patofiziološko stanje pa je sladkorna bolezen.

Question 38

Hitrost sedimentacije je povečana, ko

Answer 38

Pri vnetnih procesih se poveča vsebnost proteinov v plazmi, kar poveča hitrost sedimentacije krvi. Hitrost sedimentacije krvi se poveča pri akutnih in kroničnih vnetnih procesih (revmatoidni artritis, tuberkuloza, alergijske reakcije), poveča pa se tudi pri policitemiji (povečano število eritrocitov).

Question 39

Eksokrine žleze želodca izločajo:

Answer 39

Inzulin, glukagon ali bikarbonat. Sekrecijska aktivnost eksokrinih žlez poteka prek celic, ki izločajo različne izločke (voda, anorganske soli: npr. bikarbonatni ioni, organske primesi: prebavni encimi (žleze slinavke, želodec, eksokrini pankreas), žolčne soli, žolčni pigmenti, holesterol, ki se izloča iz jeter in mucin, ki nastaja v vseh predelih gastrointestinalnega trakta. V želodcu se poleg bikarbonata izloča še pepsin in HCl in pa intrinzični faktor.

Question 40

Pnevmotoraks

Answer 40

Če pride do luknje v plevralni prostor, se plevralni tlak izenači z atmosferskim in pljučno krilo lahko kolabira (pnevmotoraks).

Question 41

Aldosteron

Answer 41

Steroidni hormon (mineralokortikoid) skorje nadledvične žleze. Izloča iz klobučaste plasti (zone glomeruloze), izločanje uravnavata: povečana koncentracija K+ in angiotenzin II. Aldosteron poveča zadrževanje Na+ in hkrati poveča ekskrecijo K + v ledvičnih tubulih in ima tako pomebno vlogo pri uravnavnju bilance tekočin v telesu. Vpliva na zvečan krvni tlak in minutni volumen srca.

Question 42

Intrinzični refleksi v enteričnem živčnem sistemu so

Answer 42

nevroni so del stene prebavne cevi. Iz želodca se izloča intrinzični dejavnik, ki v tankem črevesu omogoča absorpcijo vitamina B12, tudi drugi prebavni hormoni (delno peristaltika).

Question 43

Toplotna izčrpanost

Answer 43

Ekstrinzično uravnavanje pretoka, minutni volumen je omejen: toplotna izčrpanost - v koži so žile maksimalno dilatirane (s tem se odvaja toplota iz telesa), zato je pretok do tkiv, kot so možgani, kompromitiran. Drug primer je preusmeritev pretoka krvi do skeletnih mišic med intenzivnim mišičnim delom. V takem primeru se pretok prek mišic poveča do 15 l/min, kar seveda pomeni, da je omejen pretok prek drugih tkiv.

Question 44

Zaporedje dogodkov v ledvicah

Answer 44

filtracija, tubularna reabsorpcija in tubularna sekrecija

Question 45

V katerem predelu nefrona se voda reabsorbira?

Answer 45

V proksimalnem, distalnem tubulu in Henlejevi zanki. Pa tudi v zbirnem vodu (ADH).

Question 46

Pretok v pljučih je v primerjavi s pretokom v sistemskem obtoku:

Answer 46

Enak

Question 47

Vezava aktina in miozina je odvisna od:

Answer 47

Kalcija in ATP

Question 48

Pulzni tlak

Answer 48

Razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom. Arterijski tlak se pulzirajoče spreminja. V fazi sistole srca se med utripom volumen krvi (utripni volumen) iztisne v aorto. V tej fazi srčnega ciklusa je tlak največji. Aorta in arterije se raztegnejo zaradi povečanega tlaka. Med diastolo pa se raztegnjene arterije ponovno relaksirajo, ker se tlak zniža. Elastične lastnosti aorte in arterij vplivajo na dušenje pulzirajočega tlaka. Pulziranje je dlje od srca manj izrazito in izzveni. Razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom je pulzni tlak (120/80 mmHg, pulzni tlak 40 mm Hg). Se spreminja, posledica spremenjenih kontraktilnih lastnosti srca, elastičnih lastnosti aorte in arterij. Odvisen od utripnega volumna in od podajnosti stene arterij. Utripni volumen se lahko spreminja od utripa do utripa; voljnost, oziroma elastičnost aorte in arterij se lahko spreminja le na dolgi rok. Ateroskleroza: podajnost žil se zmanjša, poveča se pulzni tlak. S starostjo se poveča pulzni tlak, kar je znak “otrdevanja” arterij.

Question 49

Eritropoetin

Answer 49

Hormon, ki Stimulira eritropoezo. Pri padcu parcialnega tlaka kisika v arterijski krvi pride do aktivacije ledvic, ki prično sproščati eritropoetin. Ta potuje v kostni mozeg, kjer stimulira proces diferenciacije. Ob maksimalni stimulaciji (hipoksija) se lahko poveča eritropoeza za 5 do 6 krat. Dializni bolniki prejemajo rekombinantni eritropoetin (ki se sicer izdeluje predvsem v ledvicah).

Question 50

Sildenafil (VIAGRA) inhibira delovanje fosfodiesteraze 5 , kar vpliva na:

Answer 50

Ne razgradi se cGMP na GMP. Povzroči vazodilatacijo le v prezračenih delih pljuč. Ta znotrajcelična signalna pot povzroči relaksacijo gladkih mišic žil, kar povzroči erekcijo (le ob vzdraženju) in vazodilatacijo v pljučih (stalno). Učinek prek stimulacije proteinske kinaze G (PKG), odpiranja kalijevih kanalov, in manjšanja koncentracije kalcijevih ionov.

Question 51

Ekstrinzičen mehanizem uravnavanja

Answer 51

kratki in dolgi refleksi. Ekstrinzično uravnavanje pretoka: Minutni volumen je omejen: toplotna izčrpanost. Drug primer je preusmeritev pretoka krvi do skeletnih mišic med intenzivnim mišičnim delom. V takem primeru se pretok prek mišic poveča do 15 l/min, kar seveda pomeni, da je omejen pretok prek drugih tkiv.

Question 52

Darovalec ima krvno skupino B prejemnik pa A. Do kakšne reakcije pride?

Answer 52

Transfuzija: donor skupina B, recipient skupina A, dve reakciji: Anti-A protitelo v plazmi donorja s skupino B reagira z antigenom A recipienta (manjše aglutinacije). Anti-B v plazmi recipienta reagira z antigenom B donorske krvi (burna aglutinacija). V plazmi recipienta je velika količina protitelesa anti-B, burna reakcija z antigenom B krvi donorja. Transfuzijsko reakcijo spremljajo znaki (v dveh urah) slabosti, občutki nelagodja, težavno dihanje, bolečina v prsnem košu in vratu, ki lahko vodijo v šok. Glede na količino donorske krvi lahko resni zapleti v delovanju ledvic, srca, pljuč, jeter in možganov s smrtnim izzidom v nekaj dneh.

Question 53

Nevtrofilci

Answer 53

prva linija obrambe pri vdoru piogenih (gnojnih) bakterij v telo. So najštevilčnejši levkociti, zelo mobilni in aktivno fagocitirajo. Večina granul nevtrofilcev so lizosomi, vsebujejo hidrolitične encime, nekatere pa vsebujejo proteine fagocitine (antibakterijske proteine). Nevtrofilci so prvi, ki se pojavijo na mestu vdora tujka in naredijo gnoj. Propadajoči nevtrofilci sprostijo hidrolitične encime, ki imajo lahko škoden vpliv na okoliška tkiva, prispevajo k stimulaciji bolečine in lokalnega vnetja.

Question 54

Endokrini in eksokrini izločki pankreasa

Answer 54

Eksokrini pankreas izloča tekočino v tanko črevo, vsebuje prebavne encime. Bikarbonat, ki nevtralizira kislino. Langerhansovi otočki so skupki celic, ki predstavljajo endokrini pankreas. Glukagon (alfa), inzulin (beta), somatostatin (delta), pankreasni polipeptid (F).

Question 55

Kateri del hipofize izloča hormone? · Luteinizirajoči hormon · Folikle stimulirajoči hormon · Prolaktin · Kortikotropin · Vazopresin = ADH · Somatotropin

Answer 55

· Luteinizirajoči hormon (anteriorna) · Folikle stimulirajoči hormon (anteriorna) · Prolaktin (anteriorna) · Kortikotropin (anteriorna) · Vazopresin = ADH (posteriorna) · Somatotropin (anteriorna)

Question 56

Katere in koliko plazemskih proteinov vsebuje plazma?

Answer 56

· Odpadne produkte fibrina · Imunoglobuline · Amine · Transferine · Proteine HDL 60% albumini, 40% globulini ( alfa-1 globulini, Alfa-2 globulini, Beta-1 globulini, γ- globulini)

Question 57

Za žleze slinavke v ustih velja, da:

Answer 57

· So iz celic, ki iz plazme črpajo natrijeve in kalijeve soli v izloček · Iz plazme izločajo žolčne soli, ki se nato skladiščijo v žolčniku · So iz skupkov eksokrinih žleznih celic, ki so povezane med seboj s sistemi cevk · Izločajo izoosmolarno raztopino · Izločajo hipoosmolarno raztopino (glede na krvno plazmo)

Question 58

Izberi pravilno trditev: · Rumena barva kože je lahko znak okvare jeter zaradi zvečane koncentracije bilirubina v plazmi · Enako, samo da v urinu · Rumena barva kože je posledica zvečane presnove bilirubina v urogenitalnem traktu · Rumena barva kože se pojavi, kadar se bilirubin konjugira z glukuronsko kislino · Z glukuronsko kislino konjugirani bilirubin se izloča prek žolčevodov v črevo

Answer 58

· Rumena barva kože je lahko znak okvare jeter zaradi zvečane koncentracije bilirubina v plazmi · Z glukuronsko kislino konjugirani bilirubin se izloča prek žolčevodov v črevo

Question 59

Aspartam je umetno sladilo, in ga ne smejo uživati ljudje z:

Answer 59

Fenilketonurijo

Question 60

Lokalna hipoksija tkiva

Answer 60

vazodilatacija, ki vodi v hiperemijo

Question 61

Eritropoeza

Answer 61

Nastane v rdečem kostnem mozgu (medenična kost, ploščate kosti lobanje). V patoloških stanjih tudi izven medule kosti (v vranici in v jetrih). Dnevna izdelava približno 230x109 eritrocitov. Kapaciteta se lahko poveča do 6 krat. Življenjska doba: 4 mesece. Eritropoeza se začne z matično celico, iz katere nastanejo kolonije, celice se preobrazijo do stopnje, ko izgubijo jedro (retikulocit). Retikulociti in zreli eritrociti se izplavijo iz kosti v kri. Razmerje med retikulociti in eritrociti je 1:100 (sorazmerno eritropoezi). Po dnevu in pol se sproščeni retikulociti preobrazijo v eritrocite. Za eritropoezo je potrebnih več snovi: aminokisline, železo, baker, vitamin B2 (riboflavin), vitamin B12 (cianokobalamin), piridoksin in folat. Pomanjkanje vodi v anemije, npr. makrocitna (megaloblastna) anemija. Železo je med najpomembnejšimi. 3,2 g železa v telesu je vezanega na hemoglobin. 0,2 g na mioglobin in 0,4 na citokrome. 1,6 g na feritin, jetrni protein. Skladiščeno železo se lahko takoj uporabi za potrebe sinteze hemoglobina. Prenašanje železa v plazmi omogoča transferin, veže železo, ki se absorbira v prebavnem traktu ali pa se sprosti iz depojev in ga transportira v kostni mozeg, kjer nastajajo eritrociti. Eritropoetin Stimulira eritropoezo. Pri padcu parcialnega tlaka kisika v arterijski krvi pride do aktivacije ledvic, ki prično sproščati eritropoetin. Ta potuje v kostni mozeg, kjer stimulira proces diferenciacije. Ob maksimalni stimulaciji (hipoksija) se lahko poveča eritropoeza za 5 do 6 krat. Dializni bolniki prejemajo rekombinantni eritropoetin (ki se sicer izdeluje predvsem v ledvicah).

Question 62

Razlike med Einthovnovimi odvodi in Wilsonovi?

Answer 62

Einthovnovi so 3, so bipolarni odvodi, ki se merijo na levi, desni roki in levi nogi. Wilsonovi so prekordialni odvodi, 6 jih je, so bipolarni, bolj natančni kot Einthovnovi.

Question 63

Avtoregulacija pretoka

Answer 63

dopolni

Question 64

Kaj so HDL in LDL?

Answer 64

HDL so lipoproteini (alfa-1 globulini). Prenašajo lipide iz periferije v jetra, preprečujejo kopičenje holesterola v stenah žil. LDL so lipoproteini (beta-1 globulini), ki prenašajo lipide iz jeter na periferijo in pospešujejo kopičenje holesterola v stenah žil (ateroskleroza). Oboji spadajo med globuline, pomembno ravnotežje

Question 65

gastroezofagealni refluks

Answer 65

popustitev spodnjega sfinktra požiralnika

Question 66

Kaj izločajo parietalne celice želodca

Answer 66

HCl, intrinzični faktor za absorpcijo vitamina B12

Question 67

Kako po odvzemu krvi izoliramo le levkocite

Answer 67

z dodatkom antikoagulanta in centrifugacijo pri čemer se posedejo eritrociti in nad njimi plast levkocitov - buffy coat

Question 68

katero lepilo bi kirurg lahko uporabil za utrditev šivov na rani

Answer 68

fibrinogen, agar, celuloza

Question 69

posledice izločanja glukagona

Answer 69

razgradnja proteinov, večja koncentracija nekega ketonskega telesa - acetoacetat, glukoneogeneza

Question 70

razlike v antigenih, ki določajo krvne skupine

Answer 70

monosaharidi na površini

Question 71

kako obstrukcija pljuč vpliva na prevodnost žil v pljučih

Answer 71

vazokonstrikcija neprezračenih delov pljuč in slabša oksigenacija krvi

Question 72

Bazedowa bolezen

Answer 72

Hipertiroidizem, povečano izločanje T3 in T4, nastajajo protitelesa proti TSH, tahikardija, slabo prenašanje vročine, hiperobčutljivost na zunanje dražljaje.

Question 73

Nekomu v krvi odkrijejo razmerje med eritrociti in retikulociti 20:1. Kaj nam to pove?

Answer 73

Retikulociti so nedozoreli eritrociti, ki dozorijo v krvi v cca 2 dneh. Normalno predstavljajo 1 % eritrocitov. Če ima človek malo retikulocitov lahko pomeni da ni zadostne sinteze eritrocitov - anemija. Če jih imamo preveč imamo povečano eritropoezo. V našem primeru je retikulocitov 5 % od vseh eritrocitov. 5% je preveč retikulocitov. To pomeni, da je pot diferenciacije preveč aktivna, verjetno je pred tem posameznik krvavel, se s čem zastrupil, bil na krvodajalski akciji ali kaj podobnega.

Question 74

Opiši en intrinzični refleks v prebavilih.

Answer 74

Iniciacija refleksa izpraznitve ob vstopu blata v rektum preko premika mase in zvišanja rektalnega pritiska. To povzroči peristaltično valovanje debelega črevesja in rektuma in relaksacijo sfinktra.

Question 75

Kako se kažejo težave pri človeku, pri katerem ne pride do sistole atrijev?

Answer 75

Na elektrokardiogramu ni vala P oz atrijske depolarizacije, to povzroči nekoordinirano krčenje srca onemogoči črpalno funkcijo srca, zaradi česar človek lahko umre. Ukrep v takem primeru je defibrilacija srca.

Question 76

Kakšen je pomen alfa-amilaze v slini. Kaj bi bilo drugače, če je ne bi imeli.

Answer 76

Njena naloga je hidroliza škroba in glikogena ter deluje antimikrobno. Če je nebi imeli ne bi mogli škroba razgradit kar lahko povzroči drisko in zmanjšano zaščito pred mikrobi.

Question 77

Kaj omogoča plato akcijskega potenciala?

Answer 77

ravnovesje izhoda Ca2+ in vhoda K+ ionov

Question 78

Kako osrednje živčevje vpliva na respiratorno aritmijo?

Answer 78

Respiratorna aritmija je sprememba pulza srca vsakih 5-10s zaradi ritma dihanja. Vagus, ki oživčuje srce leži blizu dihalnega centra v podaljšani hrbtenjači, zato dejavnost dihalnega centra draži vagus. Poleg tega samo dihanje sproži spremembo tlaka v torakalni votlini na kar se odzove tudi srce. Če dihamo normalno lahko torej vidimo nihanje pulza na vsake 5 sekund. Ko pa zadržimo dih je pulz bolj enakomeren in ne zaznamo več respiratorne aritmije, saj dihanje ne vpliva več na delovanje vagusa. Z meritvijo variabilnosti srčnega ritma lahko ovrednotimo funkcionalnost avtonomnega živčnega sistema (ljudje s pacemakerjem ali presajenim srcem nimajo variabilnega srčnega ritma).

Question 79

Zakaj istočasno merimo galvanski odziv na površini roke in noge?

Answer 79

Telo deluje kot prevodnik, če namestimo elektrode enakomerno stran od srca lahko izmerimo napetost srčnega toka preko razlik v napetosti izmerjenih na udih. S tako namestitvijo lahko zaznamo vektorje, ki potekajo po frontalni ravnini in določimo njihovo velikost?

Question 80

Kako bi s spirometrijo dokazali restriktivno pljučno bolezen?

Answer 80

Z dihalnim aparatom bi izmerili forsirani ekspiratorni volumen in izmerili koliko zraka je bilo izdihanega v 1s. Nato bi izračunali Tiffeneaujev indeks. Ta nam pove kolikšen delež totalne vitalne kapacitete lahko izdihnemo v 1s. TI=FEV(1s)/FEV. Če je TI večji od 80-90% pomeni, da je vitalna kapaciteta posameznika majhna, je prostornina pljuč zmanjšana. To pa je posledica restriktivnih bolezni: edem, voda v pljučih, operacije pljuč itd.

Question 81

Kako nastavimo filtre za meritev alfa valov pri EEGju?

Answer 81

High-Pass na okoli 8Hz oz. manj. Low-Pass na 13Hz oz. več. Mains filter (odstranimo motnje iz električnega omrežja okolice) Vklopimo še anti-alias po potrebi.

Question 82

Naštej vsaj 3 metode za vrednotenje skeletnih mišic.

Answer 82

a.) sistemi za analizo gibanja (s kamerami – spremljamo gibanje; s točkometri – štetje korakov pri hoji ali na hrbet à skok à merimo pospešek v odvisnosti od časa) b.) PRITISKOVNA PLOŠČA (na tehtnici: skok s katerim merimo maksimalno silo odriva in silo s katero pademo) c.) MEHANOMIOGRAFIJA; podvrsta je TENZIOMETRIJA (zaznavanje oblike mišice ob stimulaciji à ko se skrči je kratka in debela in obratno. Trebušček mišice, ki nastane je proporcionalen s silo. Merimo tudi koliko časa traja da se mišica skrči. S to metodo izvemo delež med hitrimi in počasnimi vlakni. d.) ELEKTROMIOGRAFIJA oz. EMG: mišična aktivnost povzroči neko električno aktivnost, ki jo merimo. Poznamo igelno in površinsko. Mi smo omenili dinamometer, tenziometer in EMG.

Question 83

Slika pulznega utripa. Označeni so bili 4.vrhovi

Answer 83

Sistolični vrh, dikrotični vozel (zaprtje aortne zaklopke) prej je lahko še predikrotični vrh, diastolični vrh.

Question 84

Kako učinkuje baroreceptorski refleks na pulz, če izgubimo večje količine krvi?

Answer 84

Če je volumen krvi zaradi krvavitve nižji, pomeni da bo tlak nižji kar bodo zaznali baroreceptorji in povzročili stimulacijo simpatika, ki bo povišal frekvenco srčnega utripa.

Question 85

Kam smo namestili elektrode pri merjenju alfa valov?

Answer 85

Eno elektrodo smo dali na čelo (ozemljitev), pozitivno na previs iniona (zadaj na glavo) negativno pa na sence.

Question 86

Katera elektrofiziološka metoda bi bila najbolj primerna za zaznavanje REM faze spanja?

Answer 86

Elektroencefalogram (EEG) oz. polisomnografija.

Question 87

Če znižamo utripni volumen srca, kaj se zgodi s frekvenco in kaj s perifernim tlakom?

Answer 87

Frekvenca naraste, v periferiji pa bo prišlo do vazokonstrikcije zato bo upor večji in pretok manjši, pretok je sorazmeren z tlakom tako da se bo tlak zmanjšal

Question 88

Sistolični tlak je 130 mm Hg, diastolični pa 70 mm Hg, ko človek leži. Koliko je srednji arterijski tlak? Koliko je sistolični tlak 1 m pod srcem?

Answer 88

srednji arterijski tlak: 90 mmHg sistolični tlak 1m pod srcem: 166 mmHg

Question 89

Kaj se zgodi s frekvenco in amplitudo utripanja srca pri normalnem dihanju, apneo in med stiskanjem trebušnih mišic.

Answer 89

Med stiskanjem trebušnih mišic se frekvenca utripa poveča in amplituda pade. Pri apnei/prenehanju dihanja se frekvenca zniža in amplituda ostaja enaka. Pri normalnem dihanju sta frekvenca in amplituda variabilni, predvsem zaradi respiratorne aritmije.