Teorija Flashcards

(77 cards)

1
Q

Merski sistem

A

Je skupek vseh osnovnih in izvedenih merskih enot. Glavna merska sistema: imperialni in mednarodni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako podajamo veličin, enote in pripone?

A

Veličine: podajamo z simboli npr: p = tlak
Enote: podamo za številčno vrednostjo in so standardne npr: m za dolžino
Pripone: so v povezavi z enotami ali simboli ki predstavljajo lastnosti npr: ∆ = spremembo lastnosti, k – kilo = 10

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katere so številske in veličinske enačbe?

A

Številske enačbe: enačbe v katere vstavljamo veličine v predpisanih enotah za tisto enačbo
Veličinske enačbe: enačbe v katere vstavljamo veličine v osnovnih enotah in tako vemo kakšno enoto ima rezultat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je termodinamika?

A

Termodinamika je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Pojasnite koncept termodinamičnega sistema

A

Termodinamični sistem v fiziki je opredeljen kot del vesolja, ki ga preučujemo, in je ločen od okolice z mejo. Lahko je zaprt ali odprt

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kateri je enostavni, zaprti in odprti sistem?

A

Enostavni sistem je vsak enokomponenti enofazni sistem
Zaprti sistem je sistem v katerem je masa opazovane snovi konstantna
Odprt sistem je sistem kateremu se masa spreminja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kateri je izoliran oz. neizoliran sistem?

A

Izoliran sistem je tisti sistem kateri ne prepušča energije v okolico, neizoliran jo pa prepušča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kateri sistem je zaključen?

A

Zaključen sistem je tisti, ki je zaprt in izoliran

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako definiramo ravnotežno stanje termodinamičnega sistema?

A

Ravnotežno stanje termodinamičnega sistema je stanje v katerem se lastnosti, kot so temperatura, tlak, volumen in gostota ne spreminjajo s časom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je relaksacija?

A

Relaksacija je proces, pri katerem se sistem, ki je izven ravnotežja, vrača v ravnotežno stanje.
Primer: ohlajanje vročega železa toplota se iz železa prenaša v okolico dokler se temperaturi izenačita

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Pojasnite ničelni zakon termodinamike

A

Če sta dva sistema v termičnem ravnotežju z tretjim, sta v ravnotežju tudi med seboj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je termodinamični proces?

A

Termodinamični proces je prehod termodinamičnega sistema iz enega v drugo ravnotežno stanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je veličina stanja in njihova delitev?

A

Veličina stanja z njimi opišemo stanje termodinamičnega sistema Delimo jih:
Prva delitev
* Termične, so merljive
* Kalorične, niso merljive
Druga delitev
* Intenzivne neodvisne od velikosti sistema
* Ekstenzivne sorazmerne z velikostjo sistema

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Pojasnite razliko med intenzivno in ekstenzivno veličino

A

Intenzivne veličine niso odvisne od velikosti opazovanega sistema

Ekstenzivne veličine so pa sorazmerne z velikostjo opazovanega sistema

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Definicija tlaka in kako ga merimo

A

Tlak je definiran kot sila, ki deluje na površino je termična veličina za presojo mehanskega ravnotežja. Merimo ga z različnimi napravami, kot so manometri, barometri,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Definicija temperature in kako jo merimo

A

Temperatura je termična veličina, s katero presojamo termično ravnotežje. Merimo jo s: termometri in termostati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Volumen in specifični volumen

A

Volumen izraža velikost prostora, ki ga zavzema sistem

Specifični volumen predstavlja volumen, ki ga zasede enota mase snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je termodinamični prostor in njegov primer?

A

Termodinamični prostor je abstraktni prostor, v katerem je vsako možno stanje termodinamičnega sistema predstavljeno kot točka.

Primer: Opazujemo enostaven sistem, ki ga lahko narišemo v p-V diagram. Preko enačbe stanja
lahko določimo še T

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Gibbsovo pravilo in št. prostostnih stopenj

A

Gibbsovo pravilo določa število prostostnih stopenj v termodinamičnem sistemu in se izrazi z enačbo: s=k−f+2 kjer je s število prostostnih stopenj, k število komponent in f število faz

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Napišite in razložite termično enačbo stanja

A

Povezuje tlak, temperaturo in volumen. Velja za enostavne sisteme. Enačba stanja je značilnost snovi, ki omogoča uporabo splošnih principov termodinamike in določenih fizikalnih objektih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Boyle-Mariottov zakon

A

Boyle-Mariottov zakon pravi, da se produkt tlaka in prostornine plina pri konstantni temperaturi ne spreminja. Če se prostornina plina zmanjša, se tlak poveča in obratno, pri čemer temperatura ostaja enaka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Gay-Lussacov zakon

A

Gay-Lussacov zakon povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kdaj so plini idealni?

A

Plini so idealni kadar je plin redek. Plini se obravnavajo kot idealni v določenih pogojih, kjer njihovo obnašanje lahko opišemo z enačbo stanja idealnega plina (p⋅V=n⋅Rm⋅T) . Pogoji za idealni plin bi naj bili: nizka gostota, visoka temperature in nizki tlak.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Napišite in razložite plinsko enačbo

A

Plinska enačba je krajše ime za termično enačbo stanja idealnih plinov, in se glasi: 𝑝 · 𝑉 = 𝑚 · 𝑅 · 𝑇 Enačba velja le za idealne pline in z njo ne moremo preračunati vsega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Avogadrov zakon
Vsi idealni plini imajo pri enaki temperaturi, tlaku in volumnu enako število molekul.
26
Katere so nakopičene oz. prehodne energije
Nakopičene energije so vezane na sistem in se ohranijo poljubno dolgo Prehodne energije so pa energije na mejah med sistemi in so izjemno kratkotrajne
27
Kaj je peerpetuum mobile prve vrste?
Je teoretični stroj, ki opravi delo ne da bi za to porabil kakršnokoli energijo
28
Definicija notranje energije in entalpije
Notranja energija (U) je celotna energija, ki jo ima zaprt sistem. Notranja energija je nakopičena v snovi in je ekstenzivna kalorična veličina stanja Entalpija (H) je pa nakopičena energija v snovi pri odprtih sistemih
29
Definicija enkratnega oziroma volumenskega dela
Če je zaprt sistem udeležen v procesu, doživi preobrazbo pride do spremembe volumna
30
Definicija tehniškega dela
Tehniško delo je delo, ki ga dobimo pri preobrazbi odprtih sistemov
31
Kaj je toplota?
Toplota je prehodna toplotna energija. Označimo jo z Q. Toploto opazimo le med relaksacijo in ne pripada ne enemu ne drugemu podsistemu, pač pa procesu.
32
Matematična formulacija prvega glavnega zakona termodinamike za zaprte sisteme
Dovedena prehodna energija poveča nakopičeno energijo. Vsota nakopičenih energij poraste ravno za vsoto dovedenih predhodnih energij.
33
Matematična formulacija prvega glavnega zakona termodinamike za odprte sisteme.
Prvi glavni zakon termodinamike za odprte sisteme je izraz za ohranitev energije, ki upošteva tako notranjo energijo sistema kot tudi energijske tokove zaradi mase in dela, ki vstopajo ali izstopajo iz sistema.
34
Zapiši in obrazloži energijsko enačbo
Imamo jo v tehnično najpogostejšem odprtem sistemu, in potrebujemo upoštevati kinetično in potencialno energijo. S totalno entalpijo dobimo energijsko enačbo.
35
Kaj je totalna entalpija?
Totalna entalpija je termodinamična količina, ki združuje notranjo energijo sistema in delo, potrebno za vzdrževanje prostornine sistema pri določenem tlaku
36
Definicija specifične toplote in njena temperaturna odvisnost
Specifična toplota je količina toplote, potrebna za zvišanje temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija (ali en kelvin)
37
Definicija srednje specifične toplote
Povprečna vrednost specifične toplote med dvema temperaturnima mejama
38
Definicija izohorne in izobarne specifične toplote, njuno razmerje in razlika
Izohora in izobara sta veličini stanja, njun pomen je vloga v kalorični enačbi stanja. 𝑐𝑣 velja pri zaprtih sistemih. 𝑐𝑝 velja pri odprtih sistemih Razmerje: k =𝑐𝑝/𝑐𝑣 Razlika: R = 𝑐𝑝 − 𝑐𝑣
39
Zapiši in obrazloži kalorično enačbo stanja idealnih plinov
U in H sta kalorični količini, pri enostavnih sistemih je
40
Izohora
Pri izohori je konstanten volumen in volumensko delo 0, tehniško delo je praktično neizvedljivo
41
Izobara
Pri izobari imamo konstanten tlak in tehniško delo 0, volumensko delo je W = p∙(V2 – V1)
42
Izoterma
Pri Izotermi imamo konstantno temperaturo, tehniško delo je enako volumskem delu in toploti
43
Izentropa
Izentropa je idealna preobrazba pri kateri je konstantna entropija, izmenjana toplota pa je enaka 0. Izentropa je v praksi nedosegljiva.
44
Politropa
Politropa je idealna preobrazba pri kateri je konstantna specifična toplota
45
Večstopenjska kompresija ali ekspanzija ter tlačno razmerje stopnje
Pri večstopenjski kompresiji ali ekspanziji je proces razdeljen na več stopenj, vsaka s svojim razmerjem tlakov. Tlačno razmerje stopnje je razmerje med končnim in začetnim tlakom v vsaki stopnji.
46
Definicija drugega glavnega zakona termodinamike
Vsi procesi v naravi so ne povračljivi, povračljivi procesi so samo idealizacija mejnih procesov. Služijo nam predvsem za oceno ne povračljivih procesov
47
Kaj je perpetuum mobile druge vrste
Perpetuum mobile druge vrste je teoretični koncept, ki predstavlja napravo, ki bi v celoti pretvorila toploto v delo brez izgube energije in brez povečanja entropije. Takšna naprava je v nasprotju z osnovnimi zakoni termodinamike in je zato nemogoča v praksi.
48
Definicija in primer povračljivih ali obrnljivih procesov
Povračljiv ali obrnljiv proces je idealiziran termodinamični proces, ki se lahko izvaja tako v eno kot v drugo smer, pri čemer se sistem in njegovo okolje vrneta v začetno stanje brez kakršnihkoli sprememb v celotnem sistemu. Je praktično nemogoče.
49
Kaj je kompenzacija?
Kompenzacija je način, ki stanje spravi nazaj v prvotno, a ostale bodo dodatne posledice. Navadno se izkaže da, bomo porabili več dela kot ga dobimo
50
Neobrnljivost procesov in njen vzrok
To so procesi, ki imajo mogočo le eno smer in ne morejo teči v drugo smer. Vzroki so povezani z naravnimi omejitvami in so v nasprotju z 2. glavnim zakonom termodinamike. V naravi obstajajo samo neobrnljivi procesi.
51
Adiabatna dosegljivost stanj v H − p diagramu in poimenovanje preobrazb.
Poimenujemo jih tako:
52
Kaj je entropija?
Entropija je termodinamična količina, ki meri stopnjo nereda ali naključnosti v sistemu.
53
Nariši splošne preobrazbe v T − S diagramu
V tem odražamo drugi glavni zakon termodinamike
54
Zapiši in obrazloži osnovno enačbo termodinamike
Osnovna enačba termodinamike, znana tudi kot prvi zakon termodinamike, je enačba za ohranjanje energije v termodinamičnih sistemih. ΔU=Q−W
55
Definicija izentropnega izkoristka ekspanzije in kompresije ter prikaz v H − S diagramu.
Izentropni izkoristek je merilo učinkovitosti realnih ekspanzijskih in kompresijskih procesov v primerjavi z idealnimi, izentropnimi procesi. Izentropni procesi so teoretični procesi, pri katerih ni izgub energije zaradi trenja, toplote ali drugih nepopolnosti.
56
Kaj je okolica?
Okolica je vse, kar ni del termodinamičnega sistema, a lahko vpliva na sistem in je pod njegovim vplivom.
57
Kaj je največje tehniško delo?
Največje tehniško delo je delo ki ga še lahko dobimo poleg vseh izgub energije v okolico.
58
Kaj je eksergija in anergija?
Eksergija je tisti del energije ki se lahko pretvori in je uničljiva Anergija pa je del energije, ki se nikoli ne more pretvoriti.
59
Definicija anergijskega dela toplote in prikaz v T − S diagramu
Je del toplotne energije, ki ne more biti pretvorjen v delo.
60
Definicija eksergijskih izgub
Vemo da se pri vsakem procesu nekaj energije izgubi oz. eksergija se pretvarja v anergijo. Zato ker noben proces ni obrnljiv, uničene eksergije nikakor več ne moremo povrniti.
61
Eksergijske izgube pri prenosu toplote
Eksergijske izgube pri prenosu toplote se nanašajo na izgubo uporabne energije, ki bi se lahko pretvorila v delo med prenosom toplote med sistemom in njegovo okolico
62
Katere so zahteve za delovno snov za izvajanje termodinamičnega procesa?
Za izvajanje termodinamičnega procesa je ključno, da delovna snov izpolnjuje določene zahteve glede fizikalnih lastnosti in sposobnosti, ki omogočajo učinkovito delovanje procesa.
63
Kaj je kritična in trojna točka delovne snovi?
Kritična točka je specifična temperatura in tlak, pri katerih se tekočina in para delovne snovi preoblikujeta Trojna točka je temperatura in tlak, pri katerih so vsa tri agregatna stanja snovi v ravnotežju
64
Prikaz napetostnih krivulj v p− T diagramu
To so prikazi, ki kažejo, kako se obnaša delovna snov pod različnimi temperaturami in tlaki.
65
Nariši in obrazloži fazni diagram za vodo in vodno paro v p− V diagramu
Na levi strani imamo stanje-voda, medtem ko je na desni stanje-vodna para
66
Definicija mokre ali nasičene vodne pare ter delež suhe pare
Mokra ali nasičena vodna para je mešanica vodne pare in tekoče vode pri nasičenih pogojih Delež suhe pare je razmerje med maso pare molekule in snovi.
67
Definicija uparjalne entalpije
Je količina toplote, ki je potrebna, da snov preide iz tekoče v plinasto stanje, brez spreminjanja temperature.
68
Razdelitev procesov v termodinamiki
Izohori proces (V = konst.), izobari proces (p = konst.), izotermni proces (T = konst), izentropi proces (S = konst.), politropi proces (pVn = konst), entalpija (H), entropija (S)
69
Definicija termodinamičnega izkoristka delovnih, kurilnih in hladilnih procesov
Delovni proces je razmerje med uporabnim delom, opravljenim med procesom, in energijo, ki se vloži v obliki toplote ali dela. Kurilni proces je razmerje med energijo, ki se pretvori v koristno toploto in energijo, ki se vloži zgoraj. Hladilni proces je razmerje med količino toplote, ki jo odstrani hladilni sistem in energijo, ki se porabi za pogon sistema.
70
Definicija desnega krožnega procesa in prikaz v p − V diagramu
Pri desnih krožnih procesih vedno pridobimo delo z vloženo toploto. Delo krožnega procesa je v p-V diagram predstavljeno kot površina med vsemi krivuljami.
71
Nariši in obrazloži Carnotov krožni proces v T− S diagramu
Carnotov krožni proces je najboljši delovni proces med dvema temperaturama. Sestavljen je z dveh izoterm in dveh izentrop. Toploto dovajamo med točkama 2 in 3, odvaja pa se med točkama 4 in 1
72
Termodinamični izkoristek Carnotovega desnega krožnega procesa
Termodinamični izkoristek Carnotovega krožnega procesa je odvisen samo od max in min temperature v procesu. Pove nam da večja kot bo temperaturna razlika med dovedeno in odvedeno temperature večji bo izkoristek.
73
Nariši in obrazloži idealni Ottov krožni proces v p− V diagramu
delani Ottov krožni proces je sestavljen iz dveh izohor in dveh izentrop. Največ se uporablja v bencinskih Ottovih motorjih.
74
Nariši in obrazloži idealni Dieselov krožni proces v p − V diagramu
Idealni Dieslov krožni proces je sestavljen iz dveh izentrop, ene izobare in ene izohore. Uporablja se v Dieslovih motorjih.
75
Katere so glavne razlike med Ottovim in Dieselovim krožnim procesom?
- Vžig – Otto ima vžig z iskro, Diesel ima notranji vžig. - tlak in temperatura – Otto ima skoraj konstanten tlak med izobarnim širjenjem, pri Diesel se tlak zelo poveča. - vrsta goriva. - razmerje stiskanja – Diesel ima večje, kar omogoča večjo učinkovitost.
76
Nariši in obrazloži Joulov ali Braytonov krožni proces v p− V diagramu.
Idealni Joulov krožni proces je sestavljen iz dveh izobar in dveh izentrop.
77
Nariši in obrazloži enostaven Rankinov krožni proces v p− S diagramu
Uporablja se v parnih turbinah za pretvorbo toplote v mehansko delo. Ta cikel vključuje štiri faze: izentropsko stiskanje, izotermno širjenje, izentropsko širjenje in izotermno stiskanje.