TIPOGRAFIJA IN REPRODUKCIJA 3 Flashcards
(115 cards)
1
Q
Kaj je grafični proces?
A
Grafični proces je zaporedje izbranih tehnoloških operacij potrebnih za grafični izdelek.
2
Q
Naštej glavne dele grafičnega procesa.
A
Grafični proces ima tri glavne dele:
1. Grafično pripravo,
2. Tiskanje z oplemenitenjem in
3. Dodelavo
3
Q
Kaj so predloge?
A
Med predloge uvrščamo slike in rokopis.
4
Q
Kaj se dogaja v grafični pripravi?
A
- Priprava slikovnega in tekstovnega materiala
- Oblikovanje izdelka
- Priprava izdelka za tisk
- Izdelava filmov (konvencionalni tisk)
- Izdelava tiskarskiih plošč
5
Q
Kaj je pomembno pri tisku z oplemenitenjem?
A
- Tisk se izdela v različnih tehnikah tiska (konvencionalni tisk)
- Šštevilo odtisov (naklada)
6
Q
Kaj se dogaja v grafični dodelavi? in kje se dogaja.
A
- Oblikovanje odtisov v končni izdelek (časopis, revije, knjige, brošure,…)
V Knjigoveštvu in kartonožerstvu.
7
Q
Kaj je reprografski proces?
A
Je tehnološki proces, ki vključuje grafično pripravo do nastanka odtisa.
8
Q
Kaj sestavlja reprografski proces? In kaj moduliramo v njih.
A
Reprodukcijski (slikovno gradivo) in tipografski (tekstovno gradivo) proces.
9
Q
Kako se oboje združi? *
A
Oboje se združi s prelomom tiskovine, ki mu sledi razporejanje strani, izdelava tiskovne forme in tiskanje.
10
Q
Katera je strojna oprema pri Grafičnem procesu?
A
- Grafične postaje* (računalnik)
- Skenerje
- Digitalne fotoaparate
- Tiskalnike (izdelava poskusnih
odtisov*) - Kopirne in razvijalne naprave
(kopiranje in razvijanje ofset plošč*) - CTP naprave
11
Q
Za kaj se uporablja programska oprema pri Grafični pripravi?
A
Postavitev in prelom strani
Zajem in obdelava bitnih slik
Izdelavo vektorske grafike
Za izdelavo in pregled PDF datotek Elektronsko montažo in upravljanje s CTP datotekami.
12
Q
Kaj je rokopis?
A
Rokopis je katerakoli oblika pisane besede, ki jo želimo ohraniti s tiskanjem. Lahko je pisan z roko, pisalnim strojem, lahko je tudi tiskan. Danes je pripravljen izključno v digitalni oblliki. *.doc, *.rtf
13
Q
Kakšne so slike za reprodukcijo?
A
Reflekcijske (oddajajo barvne dražljaje),
Transmisijske (prepuščanje barvnih dražljajev) in
Digitale (numerično kodiranje barv in tonov v slikovnih točkah)
14
Q
Kaj je predloga?
A
Posreduje nam jo naročnik in jo obdelamo tako, da lahko izdelamo tiskovno formo za določeno tehniko tiska. Ne smemo je poškodovati ali preoblikovati. Lahko jo dobimo v analogni ali digitalni obliki. Analogno s skeniranjem pretvorimo v digitalno. Priporočljivo je da izdelamo kopijo, da imamo original vedno shranjen v prvotni obliki. Vse spremembe, popravke delamo na kopiji originala.
15
Q
Kako razdelimo slike po vsebini?
A
enotonske enobarvne, enotonske večbarvne, večtonske enobarvne, večtonske večbarvne.
16
Q
Kako razdelimo slike po dimenziji?
A
Pravilo je, da je prvi zapis števila širina in nato višina. Na podlagi tega jih delimo v ležeče in pokončne.
17
Q
Kako slikam spreminjamo velikost?
A
Pravilo je, da jih pomanjšujemo ali povečujemo le sorazmerno, kar pomeni, da hkrati spreminjamo širino in višino
18
Q
Barvni model za TISK in SPLET
A
Tisk - CMYK, Splet - RGB
19
Q
Ločljivost za TISK in SPLET
A
Tisk - 300 ppi, Splet - 72 ppi
20
Q
Vektorski slikovni formati za TISK in SPLET
A
Tisk - .ai, eps, Splet - svg
21
Q
Bitni slikovni formati za TISK in SPLET
A
Tisk - tif, psd,jpg, pogojno iz raw, Splet - jpg, gif, png.
22
Q
Naštej vrste tiska in njihove predstavnike.
A
- Visoki - fleksotisk in knjigotisk
- Globoki - rastrski glovoki tisk in linijski globoki tisk
- Ploski - Mokri in suhi ploski tisk, ofsentni tisk
- Prepustni - sitotisk
23
Q
Opiši in naštej primere za VISOKI TISK
A
(embalažne folije, etikete, valovita lepenka, …)
Tiskovne površine so izbočene, proste pa vbočene.
24
Q
Opiši in naštej primere za GLOBOKI TISK
A
Tiskovine, embalaža, oglasni panoji, nalepke, valovita lepenka
Tiskovne površine so vbočene, proste pa izbočene.
25
Opiši in naštej primere za VISOKI PLOSKI
(knjige, revije, časopis, embalaža, katalogi, plakati, ...)
Tiskovine in proste površine so skoraj v isti ravnini.
26
Opiši in naštej primere za PREPUSTNI TISK
(tisk na tekstil in ostale materiale, embalaža, etikete, umetniški tisk, ...)
Proste in tiskovne površine so v isti ravnini.
27
Kaj je ločljivost?
Ločljivost (resolution) je merilo za jasnost, ostrino in podrobnosti, ki jih vidimo. Z njo označujemo število slikovnih elementov (pixlov oziroma elementarnih pik) na dolžinsko enoto, ki so vidni pod določenimi pogoji.
28
Katere vrste ločljivosti poznamo?
- optična ločljivost (ločljivost očesa) (lpi) - upodobitvena ločljivost (dpi)
- zaslonska ločljivost (ppi)
- slikovna ločljivost (ppi)
- ločljivost pri skeniranju (spi)
29
Kaj je bit?
BIT je osnovna, najmanjša enota informacije oz. mera, za količino informacije v
računalništvu.
30
Kaj je barvna globina?
določa število različnih barvnih učinkov, ki jih lahko v digitalnem sistemu upodobi en piksel.
31
Kaj je optična ločljivost?
Optično ločljivost poznamo pri človeškem očesu, objektivih, fotomaterialih, snemalnih vezjih, fotografskih in televizijskih kamerah, skenerjih, na splošno pri vseh napravah za snemanje motiva.
32
Kako opisujemo ločljivost očesa?
Ločljivost očesa opisujemo s številom črt ali drugih elementov, ki jih na primerni opazovalni razdalji pod običajnimi svetlobnimi pogoji, oko še loči med seboj, izraža s številom še vidnih linijskih parov na centimeter oz. milimeter (lpi).
33
Od česa je odvisna ločljivost očesa?
- dejanske sposobnosti oziroma napake očesa,
- barve slikovnih elementov in ozadja na katerem se nahajajo,
- opazovalne razdalje,
- jakosti in barve svetlobe.
34
Kaj je geometrična ločljivost?
geometrična ločljivost pove, koliko fotoelementov ima snemalno vezje. Izraža se s številom pikslov na dolžinsko enoto (ppc, ppi). 3504 x 2336 = 8 milijonov slikovnih točk (8 MPx).
35
Kaj je snemalna ločljivost (digitalne kamere in skenerja)
Snemalna ločljivost je ločljivost, s katero naprava snema motiv ali predlogo. Izraža se s številom slikovnih elementov, ki naj jih naprava posname na dolžinsko enoto (ppc/ ppi) ali s številom slikovnih elementov na širino in višino naslovne mreže.
36
Kaj je upodobitvena ločljivost?
Upodobitvena ločljivost (dpi): predstavlja ločljivost s katero lahko upodobitvena naprava (npr. tiskalnik) upodablja besedilo ali slike.
37
Kaj je reprodukcijska ločljivost?
Reprodukcijska ločljivost pove, koliko razpoznavnih linijskih parov določena naprava (tiskalnik, televizor, monitor bodisi tiskarska tehnika) lahko upodobi na izbrano dolžinsko enoto ali površino. Je pogoj, da rastrske reprodukcije sploh ustvarijo iluzijo tonov.
38
Kaj je Zaslonska ločljivost?
predstavlja ločljivost slike na zaslonu računalniškega monitorja ali televizijskega sprejemnika. Na zaslonu običajno znaša od 72 do 100 ppi.
39
Kaj je slikovna ločljivost?
predstavlja ločljivost slike v digitalnem zapisu, ki se lahko uporabi za prikaz na zaslonu ali upodobaljanje v drugih sistemih. Slika z veliko ločljivostjo vsebuje več slikovnih točk (torej so na zaslonu manjše) kot slika enakih dimenzij, vendar z manjšo slikovno ločljivostjo.
40
Kaj je ločljivost pri skeniranju?
predstavlja ločljivost slike pri skeniranju na skenerju ali v digitalni fotografiji in pomeni samples per inch oziroma število prebranih vzorcev slike na dolžinsko enoto palec oz. inch.
41
Kaj je INTERPOLACIJA?
Interpolacija je matematična operacija s katero na osnovi dveh ali več znanih vrednosti izračunamo oz. določimo vmesne vrednosti med njima. Uporablja se v grafični pripravi, digitalni fo- tografiji, videu ... za navidezno povečanje ločljivosti (spremeni se število točk, ki sestavljajo sliko).
42
Opiši postopke interpolacije.
1. privzeta je bikubična (Bicubic) interpolacija, ki je med vsemi najnatančnejša in najpočasnejša,
2. poznamo še metodo najbližjih sosednjih točk (Nearest neighbor), ki je sicer hitrejša, a manj zanesljiva, ter
3. bilinearno metodo (Bilinear), ki je po hitrosti in zanesljivosti nekje vmes.
43
Kaj je vektorska grafika?
Predmeti, prikazani z vektorsko grafiko, so sestavljeni iz matematično opisanih krivulj in črt, zato zahtevajo datoteke relativno malo pomnilnika in niso vezane na določeno mrežo prikaza.
44
Kaj so bitne slike?
Bitne slike, ki jim rečemo tudi bitmape, so sestavljene iz pravokotne mreže slikovnih točk. Bitne slike zahtevajo več prostora na disku in v pomnilniku kot vektorska grafika.
Za zmanjšanje velikosti datotek so razvili različne programe za stiskanje podatkov.
45
Kaj je stiskanje podatkov?
Stiskanje lahko poteka z izgubo ali brez izgube podatkov o sliki, kar vpliva na njeno kakovost. S stiskanjem se zmanjša velikost datoteke. Imamo dve vrsti stiskanja brezizgubne in izgubne.
46
Opiši brezizgubno stiskanje podatkov.
Pri brezizgubni se lahko podatke po dekom- presiji podatke obnovi v natančno take kot so bili pred kompresijo.
47
Opiši izgubno stiskanje podatkov.
Pri izgubni pa se nekateri podatki izgubijo in jih ni mogoče povrniti v prvotno stanje (tipični primer so stiskanje fotografij, na primer JPEG). Pri izgubnih metodah so datoteke precej manjše. Izgubne metode so uporabne za stiskanje zvoka, slik in videa.
48
Naštej in opiši načine stiskanja.
RLE (Run Length En- coding), je eden najpreprostejših post- opkov,
LZW (Lempel - Ziv - Welch), postopek stiskanja LZW je v primerjavi s postopkom RLE je mnogo bolj natančen.
49
Opiši JPEG.
Postopek JPEG je uveljavljen in učinkovit način stiskanja bitnih slik, ki omogoča, da močno skrčimo obseg slikovnih podatkov, ki jih shranimo v datoteko. Ta format uporablja izgubno stiskanje podatkov, da zmanjša velikost slike
50
Opiši PNG.
PNG je format, ki se pogosto uporablja za stiskanje slik brez izgube. Za razliko od JPEG-a, ki uporablja izgubno stiskanje, PNG uporablja brezizgubno stiskanje. To pomeni, da se slika stisne brez izgube podatkov, kar ohranja visoko kakovost slike. PNG je primeren za slikovne datoteke, ki vsebujejo grafiko, ikone, transparentnost ali slikovne elemente z ostrimi robovi.
51
Opiši GIF.
GIF je format, ki se pogosto uporablja za stiskanje animiranih slik ali kratkih video posnetkov brez zvoka. GIF uporablja izgubnosti skanje z zmanjševanjem števila barv na sliki. Podpira tudi prosojnost, kar omogoča uporabo slik s prelivi ali delno transparentnostjo.
52
Opiši MP3.
MP3 je format za stiskanje avdio podatkov. Uporablja izgubno stiskanje za zmanjšanje velikosti zvočnih datotek. MP3 dosega visoko stopnjo stiskanja z odstranjevanjem manj pomembnih zvočnih podrobnosti, ki jih človek ne zazna. Kljub izgubi nekaterih podatkov MP3 format zagotavlja dobro kakovost zvoka.
53
Opiši MPEG.
MPEG je skupina standardov za stiskanje avdio in video podatkov. Formati, kot so MPEG-1, MPEG-2, MPEG-4, itd., se uporabljajo za stiskanje in predvajanje video posnetkov z izgubo podatkov. MPEG formati so zelo razširjeni in podpirajo stiskanje video datotek z različnimi kakovostmi in ločljivostmi.
54
Opiši WMA.
WMA je format za stiskanje avdio podatkov, ki ga je razvil Microsoft. Uporablja izgubno stiskanje za zmanjšanje velikosti avdio datotek. WMA format je bil zasnovan za visoko stopnjo stiskanja ob ohranjanju kakovosti zvoka, vendar ima omejeno podporo na nekaterih napravah in platformah.
55
Opiši BMP.
Format BMP je značilen za okolje Windows, neprimeren pa je za izmenjevanje datotek z drugimi operacijskimi sistemi. Format BMP podpirajo vsi programi za obdelavo slik v okolju Windows.
56
Opiši TIFF.
Format je med najbolj priljubljenimi formati, saj zagotavlja zelo dobro izmenjavo podatkov med različnimi programi in platformami (npr. PC in MAC). To je bitni slikovni format, ki podpira RGB, CMYK, LAB, sive tone in indeksirane barve. Pri ustrezni ločljivosti je primere format za visoko kakovostne tiskovine.
57
Opiši TIFF.
GIF format je 8-bitni format za platformi Mac in PC in je zlasti namenjen za internet. Spominsko je nezahteven in omogoča hiter prenos dokumentov po računalniških mrežah, po drugi strani pa zagotavlja zelo slabo barvno kakovost in ni primeren za uporabo v grafični dejavnosti.
58
Opiši PDF.
PDF je najbolj znan in uporaben navzkrižni format. Dokumente v tem formatu lahko uporablja vsaka aplikacija v vsakem operacijskem sistemu oz. na vsaki računalniški platformi, ki ga podpira. PDF je format za izmenjavo datotek med uporabniki. Datoteke v PDF formatu lahko vsebujejo besedilo, grafiko, video in zvočni zapis. Format PDF je operacijsko (Windows, Mac OS, Unix) in aplikativno (QuarkXpress, FreeHand, Illustrator, CorelDraw, InDesign ...) neodvisen format.
59
Opiši razvoj PDF-ja
Začel se je z razvojem jezika PostScript. PDF so najprej razvili za pisarniško komuniciranje, šele kasneje so ga prilagodili za grafično pripravo in tisk, v glavnem za pregledovanje dokumentov PostScript.
60
Opiši zgradbo PDF dokumenta.
1. zapis za upodobitev na zaslonu,
2. plastnica s fonti,
3. digitalne slike iz pikslov in obrisne grafike iz krivulj,
4. plastnica s spremenljivimi prvinami, denimo za naslavljanje ali personaliza- cijo,
5. plastnica z zvočnimi avdio in video elementi.
61
Opiši izdelavo PDF dokumenta.
PDF dokumente izdelamo enostavno, pri nekaterih programih je funkcija izdelave PDF datotek vključena v sam uporabniški program. (Predvideva se, da bodo postopno vsi proizvajalci programske opreme podprli neposredno izdelavo).
62
Opiši stiskanje pri PDF formatu.
PDF podpira stiskanje podatkov, kar omogoča zmanjšanje velikosti datoteke brez izgube kakovosti. Stiskanje lahko vključuje stiskanje slik, besedila in drugih elementov, kar omogoča učinkovito shranjevanje in prenos datotek.
63
Opiši interaktivnost pri PDF formatu.
PDF omogoča vključevanje interaktivnih elementov, kot so povezave, zaznamki, izpolnjevanje obrazcev, polja za vnos podatkov, komentarji, itd. To omogoča uporabnikom, da sodelujejo z dokumenti, izvajajo interakcije in prilagajajo prikaz po svojih potrebah.
64
Opiši interaktivnost pri PDF formatu.
PDF podpira različne metode zaščite dokumentov, vključno z gesli, omejitvami tiskanja, urejanja, kopiranja ali izvajanja makrov. To omogoča avtorjem, da omejijo dostop in nadzorujejo uporabo svojih dokumentov.
65
Kaj je WORKFLOW oz DELOGROG
Delokrog je opisovanje, organiziranje in spremljanje postopka izdelave izdelka.
66
Naštej točke delovnega procesa.
1. Sprejemanje naročil
2. Grafično oblikovanje (tipo in repro modulacija), poskusni odtis
3. Tisk (konvencionalni, digitalni)
4. Dodelava
5. Skladiščenje
6. Odprema tiskovin (transport)
67
Kaj je briefing?
posvetovanje s stranko ali oddelkom za marketing, kjer se pri- dobijo zahteve, cilji, vizualni koncept in vsebina projekta. Naročnik poda navodila o želeni estetiki, sporočilu, ciljni publiki in drugih pomembnih podrobnostih.
68
Kaj je Načrtovanje in konceptualizacija?
izdelovanje konceptov in idej za oblikovanje. Izdelava skice, zbira navdiha in razvoj vizualne zasnove, ki ustreza ciljem projekta.
69
Kaj je Oblikovanje in razvoj?
po potrditvi koncepta se izdela končne grafič- ne elemente. Oblikovalci uporabljajo programsko opremo za oblikova- nje, kot so Adobe Photoshop, Illustrator in InDesign, za izdelavo vizu- alnih elementov, vključno z logotipi, slikami, besedilom, barvno paleto, tipografijo in drugimi grafičnimi elementi.
70
Kaj je Produkcija?
v tej fazi se izdela končni izdelki. To vključuje pripravo datotek za tiskanje ali digitalno objavo, preverjanje pravilnosti barvnih nastavi- tev, prilagajanje velikosti in ločljivosti slik, ustvarjanje datotek v pravilnih formatih ter pripravo tehničnih specifikacij za tisk ali digitalno distribucijo.
71
Kaj je Preverjanje in pregled?
pred izdajo ali tiskom se opravi pregled in pre- verjanje končnih izdelkov. To vključuje preverjanje pravopisa, gramatike, pravilnosti postavitve, preverjanje ujemanja barv, preverjanje skladnosti z navodili naročnika in zagotavljanje visoke kakovosti končnega izdelka.
72
Kaj je Tiskanje ali digitalna distribucija?
po pregledu in odobritvi se datoteke pošljejo tiskarni ali objavijo digitalno. Pri tiskanju se izberejo prave ti- skarske tehnike, materiali in postopki. Pri digitalni distribuciji se datote- ke pravilno optimizirajo za objavo na spletnih mestih, družbenih omrež- jih ali drugih digitalnih platformah.
73
Kaj je Končna obdelava in dostava?
po tiskanju ali objavi se izdelki končno obdelajo (npr. rezanje, vezava, pakiranje) in dostavijo naročniku ali ciljni publiki.
74
Kaj je skeniranje?
Skeniranje je postopek, pri katerem se fizični dokument, slika ali druga vizualna vsebina pretvori v digitalno obliko. Je postopek, pri katerem s pomočjo naprave (skener) slikovne predloge digitaliziramo, jih pretvorimo v ustrezno število pikslov.
75
Kaj je skener?
Je naprava, ki je namenjena analiziranju in zajemanju slikovnih predlog in besedila.
76
Kakšni skenerji so se in se danes uporabljajo?
Analogni in digitalni.
77
Opiši bobnasti skener.
Predloga je pri skeniranju pritrjena na steklen boben, ki se vrti z enakomerno hitrostjo. Ob valju se pomika snemalna glava, ki z mikroskopsko optiko usmerja barvne dražljaje skozi razklonski optični sistem (polpropustna zrcala, prizma) prek RGB filtrov na fotopomnoževalko (PMT, photomultiplyer), kjer se barvni dražljaji pretvorijo v električne signale. SE NE UPORABLJAJO VEČ!
78
Opiši ploski skener.
Pri ploskih skenerjih je predloga položena na ravno stekleno ploščo, ob kateri se pomika nosilec s svetlobnim virom, optičnim sistemom in CCD elementi, ki so prekriti z RGB barvnimi filtri.
79
Kako skeniranje poteka pri transmisijskih predlogah?
Pri transmisijskih predlogah leži predloga med svetlobnim virom in nosilcem. Skeniranje na ploskem skenerju je analogen diskreten proces, kjer se zajamejo električni signali z vsake točke (senzorja na CCD elementu) v prečni smeri glede na gibanje CCD elementov, vzdolžno pa se opravi vzorčenje pred digitalizacijo.
80
Opiši delovanje CCD TIPALA (CCD element – Charge-couplet device)
Način delovanja spominja na človeško oko. Vsak CCD je sestavljen iz milijonov foto-diod, ki svetlobno valovanje spreminjajo v elekrični naboj. Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese v naslednjo obdelavo. Tipalo je kot črno-bel film, da bi ločil barve so celice pobarvane z rdečo, modro in zeleno barvo. Njaveč je zelenih tipal, da pridobimo kontrast, tudi človeško oko je najbolj dojemljivo za zeleni del spektra. Ko tipalo zajame svetlobo in se le-ta spremeni v električne impulze, impulze računalniški algoritem pretvori v digitalno obliko in jo shrani v pomnilno enoto. Pri pretvorbi mora tipalo za določitev ene barve prebrati 4 točke, da lahko zmeša pravi odtenek.
81
Opiši delovanje A/D PRETVORNIKA
Naloga analogno/digitalnih pretvornikov je pretvarjanje analognega signala v binarna števila. Pri tem se analogni signal v celoti ne pretvori v digitalni signal, ampak se temu signalu izvede odvzem vzorcev v določenih časovnih zaporedjih. Odvzeti in shranjeni vzorci pa so zapisani v digitalni obliki. Pri digitalnem skeniranju ta modulira zgolj digitalne signale, zato analogni signali najprej potujejo v analogno-digitalni pretvornik, ki jih digitalizira v ustrezen tonski obseg oziroma po svetlosti v rdečem (R), zelenem (G) in modrem (B) kanalu razvrsti v eno od normiranih območij. Šele tako kodirano sliko procesni računalnik lahko modulira in po potrebi pretvori v barvni prostor CMYK ali LAB.
82
Kaj je ŠUM pri skeniranju?
Šum je odstopanje barv posameznih pikslov v fotografiji; podobno kot zrnatnost pri analogni fotografiji. V celoti je krivo CCD tipalo, saj napačno obdela signale, ki prehajajo nanj. Šumi spreminjajo realne barve najmanjših elementov fotografije, ki jih predstavljajo piksli in zaradi sprememb v intenzivnosti le teh zmanjšujejo ostrino fotografije in posledično privedejo tudi do izgube podrobnosti.
83
Kaj vpliva na ločljivost pri skeniranju?
1) vrsta predloge: črne črte na prazni beli podlagi so pri skeniranju običajno nazobčane, zato morajo biti takšne ilustracije (črtne, enotonske, enobravne predloge) skenirane z veliko ločljivostjo, ki je lahko tudi 1200 spi [dpi] ali od 600–1200 spi [dpi].
2) velikost predloge končne reprodukcije,
3) medij objave.
84
Na kaj moramo biti pozorni:
- pretvorbo iz linij/cm v linij/inch
- zaokorževanje razultata
85
Kaj moramo upoštevati za velikost skeniranja?
V praksi velja, da za velikost skeniranja slike 1:1 zadostuje 300 ppi. V kolikor želimo sliko povečati za npr. 10×, potrebujemo vsaj 10× zmogljivejše tipalo. Splošno pravilo je, da naj bo slikovna ločljivost 2× večja od gostote rastra oz. frekvenca skeniranja naj bo 2× večja od frekvence rastra.
86
Kakšna je enačba za primerno velikost skeniraja?
Primerna ločljivost skeniranja = F × faktor povečave × gostota rastra Najpogosteje F = 2
87
Od česa je odvisna kakovost skeniranja?
- ločljivosti (večja ločljivost omogoča kakovostnejše povečave), * barvne globine,
- vrste algoritma za pretvorbo električnih impulzov,
- kakovosti CCDtipala – koliko šuma ima tipalo.
88
Kaj omogoča Programska oprema pri skeniranju?
- povečavo ali pomanjšavo predloge,
- barvno korekturo,
- izrez fotografij,
- nastavitev ločljivosti,
- nastavitev kontrasta,
89
Kaj je rastriranje?
Rastriranje je tehnologija, s katero se pretvarjajo večtonske predloge v rastrske reprodukcije.
90
Kaj je rastrska pika?
Rastrska pika je najmanjši tiskovni element; uporablja se za simulacijo svetlosti pri reproduciranju večtonskih originalov in oblikuje tonske vrednosti.
91
Kaj je rastrska elementarna točka?
Rastrska (elementarna) točka je najmanjša točka, ki jo izhodna naprava še lahko fizično upodobi (angl. spot, dot, print dot, mark, device pixel). Glede na lastnosti rastrskih pik oziroma reprodukcij razlikujemo amplitudno, frekvenčno in kombinirano rastriranje.
92
Opiši amplitudno rastrirajne.
- gostota (frekvenca) rastrskih pik je konstantna, določena z linijaturo rastra,
- spreminja se velikost rastrskih pik (amplituda), ki vpliva na doseženo rastrsko
tonsko vrednost,
- frekvenca, pogostost rastrskih pik je enaka; umiki so enakomerni,
- pike se razlikujejo po velikosti, center pa je enako oddaljen od sosednje pike.
- Kadar imamo AM, sukamo raster barvnih izvlečkom pod različnimi koti, saj s tem preprečimo nastanek
93
Naštej prednosti amplitudnega rastriranja.
- je tradicionalno uveljavljena,
- ne povzroča težav v tisku.
94
Naštej slabosti amplitudnega rastriranja.
* pri nižjih linijaturah je oteženo upodabljanje podrobnosti, velike rastrske pike so lahko moteče,
* pri zelo zahtevnih reprodukcijah lahko nastane moare (moiré).
95
Kaj je MOARE (Moiré)?
Je zelo opazna vzorčasta struktura večbarvnih rastrskih polj. Pojavi se, ko se v pravilnih periodičnih presledkih menjajo območja, kjer se tiskajo
rastrske pike ena na drugo s tistimi, kjer se tiskajo druga poleg druge.
96
Opiši frekvenčno rastriranje.
- velikost (amplituda) rastrskih pik je konstantna,
- ne uporablja rastrskih pik, ampak elementarne točke, razporejene po naključnem vzorcu,
- spreminja se gostota rastrskih pik (frekvenca), ki vpliva na doseženo rastrsko tonsko vrednost.
97
Prednosti frekvenčnega rastriranja.
- reprodukcija je podobna fotografiji,
- omogoča boljše upodabljanje podrobnosti,
- zmanjšana je možnost nastanka moaréja,
- sukanje rastrov ni potrebno,
- boljše upodabljanje nasičenih barv.
98
Slabosti frekvenčnega rastriranja
* zahtevna izdelava TF, v praksi samo na CtP sistemih,
* zahteva brezhibne tiskarske stroje in prilagoditev procesat iska.
99
Opiši kombinirano / hibridno rastriranje
- V zadnjem času se pojavljajo različne oblike kombiniranega rastriranja, s katerimi se skuša eliminirati slabosti AM in FM rastriranja.
- za upodabljanje prelivajočih se tonov uporablja amplitudno rastriranje,
- za upodabljanje podrobnosti in najsvetlejših tonov pa frekvenčno rastriranje.
100
Kaj spremenimo z rastrom da nam omogoča tiskanje?
Z rastrom spremenimo večtonske vrednosti v enotonske, kar nam kasneje omogoča tiskanje. Pike, ki oblikujejo rastrske tonske vrednosti so rastrske pike, so različnih oblik in procentualnih vrednosti.
100
Kako sukamo raster?
- pri enobarvnem tisku običajno uporabljamo kot rastra 45°
- pri štiribarvnem tisku pa moramo upoštevati različne kote rastra med procesnimi
barvami (razpon vsaj 30°, ker drugače pride do moarea).
101
Kaj moramo upoštevati pri sukanju rastra ko uporabljamo štiribarvni tisk?
Da bi prišlo do optičnega mešanja barvnih učinkov, morajo biti rastrske strukture barvnih izvlečkov pod natančno določenimi koti.
Koti so izbrani tako, da dominantno barvo tiskamo pod kotom 45°, preostali dve temni barvi pod diferencialnim kotom 30° do dominantne barve, rumeno pa 15° do ene od teh barv.
102
Kaj je rozeta?
Pravlino zasukane rastrske pike, ki tvorijo simetrične mikrovzorce.
103
Opiši linijaturo rastra.
- Navezuje se izklučno na aplitudno rastriranje.
- Pove nam, kolikšna je gostota rastrskih pik s katero je upodobljena reprodukcija.
- Linijatura rastra je gostota rastrskih pik.
- Merimo jo s številom linij (rastrskih črt) na tekoči centimeter.
Rastrske pike so med seboj vse enako oddaljene. Štiri sosednje sestavljajo elementarni rastrski kvadrat s stranico l. Če je stranica dolga, so rastrske pike na reprodukciji velike in redke, če je kratka, so goste in majhne.
104
Od česa je odvisna linijatura rastra?
- tehnike tiska,
- kvalitete tiskovnega materiala,
- kvalitete tiskovne forme,
- pogojev pri tisku.
105
Katere linijature rastra poznamo?
- grobi (21–40 linij/cm),
- srednji (48–60 linij/cm),
- fini (70–120 linij/cm).
106
Katere so najpogostejše linijature rastra?
V ofset tisku:
- za časopisni tisk 34 ali 40 linij/cm
- za tisk na naravne neglajene in neprema- zane papirje od 40–60 linij/cm
- za tisk na premazane papirje 60–80 linij/cm (v la- boratorijskih razmerah tudi več kot 120 linij/cm)
V knjigotisku se dosega max. 54 linij/cm V fleksotisku:
- na valovite kartone in za zahtevano nižjo kakovost do 40 linij/cm
- pri tiskanju na folije tudi več kot 60 linij/cm
107
Kaj je Raster Image Procesor (RIP)?
RIP je ključni element v procesu priprave datotek za tiskanje in zagotavlja optimizacijo slike, pravilno barvno upravljanje in natančno obdelavo za dosego visoke kakovosti tiska, je strojna ali programska oprema, ki se uporablja v grafični industriji za pretvorbo vektorskih in rastrskih slik v obliko, primerno za tiskanje.
108
Kaj je tonski obseg?
Razmerje med ločljivostjo izhodne enote (DPI) in gostoto rastra (LPI) določa natančnost upodobitve in tonski obseg, to je število tonov, ki jih je mogoče natisniti.
109
S katero formulo izračunamo število tonov?
(izhodna ločljivost / gostota rastra) na kvadrat + 1 = tonski obseg : Za dobro reprodukcijo morajo rasterske pike upodobiti najmanj 256 tonov.
110
Kaj je barvni obseg?
Barvni obseg (colour gamut) je omejeno območje barvnih učinkov, ki jih lahko upodobi posamezna tiskarska tehnika oziroma upodobitvena tehnologija.
111
Kaj je barvni prostor?
Barvni prostor (colour space) je navidezen prostor, v katerem lahko številčno opisan barvni učinek grafično ponazorimo s točko.
Na splošno delimo naprave na:
- vhodne
- izhodne
- zaslon
112
Naštej in opiši odvisne barvne prostore.
- sivinski prostor (enobarvni monitorji in ČB tisk)
- RGB barvni prostor (monitorji, optični čitalci) - odvisen od vhodne naprave (procesno odvisen)
- CMYK barvni prostor (tiskalniki in tiskarski stroji) - najpogostejše uporabljen v tisku (je močno procesno odvisen od izhodne naprave)
113
Naštej in opiši neodvisne barvne prostore.
- CIELAB in CIEXYZ:
neodvisna barvna prostora, pri katerih pride do preslikave iz barvnega prostora RGB vhodne naprave prek veznega barvnega prostora (PCS) v barvni prostor CMYK izhodne naprave.
114
Kaj omogočajo neodvisni barvni prostori?
Neodvisni barvni prostori, kot sta CIE LAB in CIE XYZ, omogočajo natančno in dosledno opisovanje barv ne glede na uporabljeno napravo ali tehnologijo, medtem ko so odvisni barvni prostori, kot sta RGB in CMYK, prilagojeni določenim napravam in njihovim zmožnostim pri prikazu ali tiskanju barv.
