Veziva in opornine Flashcards
(115 cards)
1
Q
Veziva, opornine (hrustanec, kost) in kri so sestavljeni iz:
A
Medceličnine (osnovna snov, tkivna tekočina, vlakna) in celic.
2
Q
Embrionalni vezivi (pri zarodku) sta:
A
mezenhim in zdrizovina.
3
Q
Formirano vezivo je:
A
rahlo (intersticijsko) ali čvrsto (fibrozno); ima veliko vlaken in malo celic; lahko je urejeno (ligamenti, kite) in neurejeno (usnjica kože, ovojnice organov).
4
Q
Specializirano vezivo je:
A
- retikularno (mrežasto)
- maščobno tkivo (belo in rjavo); rjavo je termoregulacijski organ in proizvaja toploto; belo je zaloga energije, ima tudi mehansko in varovalno vlogo;
- hrustančevina; trdna in hkrati prožna medceličnina, odporna na pritisk;
- kostnina; trda, kalcinirana medceličnina;
- kri; tekoča medceličnina;
5
Q
Vezivna vlakna so:
A
kolagenska, elastična, retikulinska.
6
Q
Značilnosti kolagenskih vlaken.
A
Iz beljakovine kolagena; najštevilnejša, makroskopsko so bele barve in se pojavljajo v valovitih snopih; z eozinom se obarvajo rdeče.
7
Q
Značilnosti elastičnih vlaken.
A
Iz beljakovine elastina); potekajo posamič ali se med seboj prečno povezujejo. Z barvanjem po Weigertu se obarvajo temno vijolično.
8
Q
Značilnosti retikulinskih vlaken.
A
Iz beljakovine kolagena tipa III; so tanka in tvorijo mrežje; sestavljajo ogrodje limfnih in krvotvornih organov. S srebrenjem po Gömöriju se prikažejo v črni barvi.
9
Q
Kaj je osnovna snov?
A
Brezbarvna prosojna homogena snov. Izpolnjuje prostor med celicami in vlakni. Tvorijo jo glikozaminoglikani, proteoglikani in strukturni glikoproteini, ki povezujejo celice z vlakni.
10
Q
Kaj je tkivna tekočina?
A
Povezana z osnovno snovjo. Podobna je plazmi in ima zelo malo beljakovin.
11
Q
Kako je sestavljena kita?
A
Je iz kolagenskih vlaken. Na površini kite je vezivna ovojnica - peritendineum (neurejeno čvrsto tkivo), v notranjosti med posameznimi kolagenskimi vlakni se nahaja rahlo vezivo - endotendineum.
12
Q
Kaj je mezenhim?
A
Embrionalno vezivo.
13
Q
Kaj je zdrizovina?
A
Galertasto vezivo + amnijski epitelij. V popkovnici, plodovi koži, mladi zobni pulpi. Prva vlakna in fibroblasti.
14
Q
Kaj je pappenheim?
A
Rahlo vezivo v podkožju. RV+kapilare izpolnjujejo prostore med celicami. Difuzija, prehrana.
15
Q
Delitev vezivnih celic.
A
Fiksne ali mobilne.
16
Q
Katere so fiksne vezivne celice?
A
Fibroblasti, fibrociti in maščobne celice.
17
Q
Značilnosti fibroblastov.
A
Aktivne celice, ki sintetizirajo vlakna in osnovno snov.
18
Q
Značilnosti fibrocitov.
A
Manj aktivne celice.
19
Q
Funkcija maščobnih celic - adipocitov.
A
Shranjujejo maščobo, sodelujejo pri metabolizmu energije in tvorbi toplote.
20
Q
Katere so mobilne vezivne celice?
A
Monociti, histiociti, tkivni bazofilci, limfociti, plazmatke in granulociti.
21
Q
Značilnosti monocitov.
A
Krvni makrofagi, nespecifična obramba organizma.
22
Q
Značilnosti histiocitov.
A
Nastanejo iz monocitov, tkivni makrofagi, nespecifična obramba organizma.
23
Q
Značilnosti tkivnih bazofilcev.
A
Izločajo histamin, heparin, leukotriene; na svoji površini imajo receptorje za protitelesa IgE.
24
Q
Značilnosti limfocitov.
A
Odgovorni za specifično obrambo organizma.
25
Značilnosti plazmatk.
Nastanejo iz limfocitov B, sinteza protiteles.
26
Značilnosti granulocitov.
Nespecifična obramba organizma.
27
2 vrsti maščobnega tkiva.
Belo (univakuolarno) - povsod v organizmu in rjavo (plurivakuolarno) - pri zarodku in novorojenčku v pazduhi, na tilniku, ob ščitnici in med lopaticami (nadomesti belo).
28
Funkcije maščobnega tkiva.
Toplotna izolacija, varovalo pred mehanskimi poškodbami, rezervoar energije
29
Katere celice nastanejo iz mezenhimskih celic in so zadolžene za obnovo medceličnine?
Fibroblasti, fibrociti in miofibroblasti.
30
Katere celice nastanejo iz hemopoetske matične celice in imajo obrambno funkcijo?
Makrofagi, monociti, histiociti, tkivni bazofilci, plazmatke, levkociti (monociti, limfociti T, limfociti B), nevtrofilni, eozinofilni in bazofilni granulocit.
31
Kaj je funkcija čvrstega veziva in iz česa je?
Mehanska podpora. Vsebuje malo celic, mnogo medceličnine, zlasti vlaken.
32
Iz česa je hrustančevina?
Iz celic (hondroblasti, hondrociti) in medceličnine, ki je iz vlaken in osnovne snovi (proteoglikano, hialuronska kislina, glikoproteini).
33
Iz česa je kostnina?
Iz celic in medceličnine, ki je iz kalciniranega kostnega matriksa.
34
Kako poteka prehrana hrustančevine?
Z difuzijo iz žil v preihondriju. Sklepni hrustanec se prehranjuje s sinovijsko tekočino iz sklepne špranije.
35
Iz česa izvira hrustančevina?
Iz mezenhima.
36
Vrste hrustančevine.
Hialina, elastična, vezivna.
37
Kaj gradi hialina hrustančevina?
Pred rojstvom večino skeleta, po rojstvu pa sklepne hrustance, ogrodje dihalnih poti, rebrne hrustance in rastni hrustanec.
38
Katere vlakna sestavljajo hialino hrustančevino?
Kolagenska vlakna tipa II.
39
Kaj je teritorij ali hondron?
Hondrocit v lakuni, kapsula in celični dvor tvorijo teritorij ali hondron. (manj kolagena in več hondroitin-sulfata)
40
Značilnost interteritorijske snovi.
Več kolagenskih vlaken in manj proteoglikanov.
41
Kje se nahaja elastična hrustančevina?
V uhlju, zunanjem sluhovodu, ušesni troblji, poklopcu in malih hrus-tancih grla.
42
Značilnosti elastične hrustančevine.
Rumenkast izgled; ni teritorijske zgrabe. Vlakna: kolagenska tipa II in elastična. Osnovna snov: proteoglikani (keratan-sulfat, hondroidin sulfat),
glikoproteini (hondronektin). Voda. Na površini ima perihondrij.
43
Kje se nahaja vezivna hrustančevina?
V medvretenčnih ploščicah, sramnični simfizi ter meniskusu.
44
Kaj sestavlja vezivno hrustančevino?
Čvrsto vezivo in hialina hrustančevina.
45
Značilnosti vezivne hrustančevine.
Ni preihondrija. Osnovna snov: hondroitin-sulfat, dermatan sulfat. Vlakna: prevladujejo kolagenska vlakna tipa I, tudi kolagenska vlakna tipa II. Celice: prevladujejo vretenasti fibroblasti; fibrociti, hondrociti.
46
Funkcije kostnine.
Opora, nanjo se pripenjajo mišice, ščiti organe, skladišči kalcijeve in fosforjeve ione, krvotvorni kostni mozeg.
47
Hrustančne celice so:
Hondrogene celice, hondroblasti, hondrociti.
48
Kaj je hondrocit?
Velika celica z okroglim centralno ležečim jedrom, ki ležijo v votlinicah ali lakunah. Vsako lakuno obdaja kapsula.
49
Kostne celice so:
Osteoprogenitorne, osteoblasti, osteociti, osteoklasi.
50
Značilnosti osteoprogenitornih celic.
Matične celice, izvirajo iz mezenhimskih celic; iz njih nastanejo osteoblasti.
51
Značilnosti osteoblastov.
Poligonalne celice; ležijo na površini kostne medceličnine; aktivni in neaktivni. Sintetizirajo osteoid. Izdelujejo kolagen I.
52
Značilnosti osteocitov.
So v kostnih votlinicah ali lakunah. Med seboj komunicirajo s podaljški, ki so v kanalčkih (canaliculi ossei).
53
Značilnosti osteoklastov.
Velike večjedrne celice. Nahajajo se v vdolbinicah (resorbcijske ali Howshipove lakune), ki jih sami izdolbejo. Razgrajujejo kostnino.
54
Kaj obdaja kostnino na zunanji in notranji površini?
Na zunanji površini jo obdaja periost, na notranji pa endost.
55
Kaj se nahaja v periostu in endostu?
Osteoprogenitorne celice za preskrbo z novimi osteoblasti. V endostu so tudi krvne žile, ki sodelujejo pri prehrani kostnine.
56
Kaj se nahaja v kosteh?
Krvotvorni kostni mozeg.
57
Iz česa je sestavljena kostna medceličnina?
Iz mineraliziranega kostnega matriksa. Sestavljen je iz organskega in anorganskega dela. Organski del tvorijo kolagenska vlakna tipa I, glikoproteini in glikozaminoglikani, anorganski del pa ioni kalcija in fosfata.
58
Kaj je osteoid?
Organski del kostne medceličnine, nezaapnela (nekalcinirana) medceličnina.
59
Makroskopska delitev kostnine.
Kompaktna kostnina na površini in spongiozna (trabekularna) kostnina v notranjosti kosti.
60
Kaj sestavlja periost in endost?
Zunanja fibrozna plast in notranja kambijska plast (osteoprogenitorne celice).
61
Mikroskopska delitev kostnine.
Primarna, nezrela ali prepletena; in sekundarna, zrela ali lamelarna kostnino.
62
Katero vrsto kostnine tvorijo osteoni in iz česa so sestavljeni?
Kompaktno kostnino. Sestavljeni so iz Haversovega in Volkmannovega kanala ter koncentrično razporejene lamele (iz kolagenskih vlaken in osnovne snovi).
63
Kaj se nahaja v Haversovih kanalih, kako so povezani med seboj in s kostjo?
Krvne žile in živci. Med seboj so povezani s prečnimi Volkmanovimi kanali (tudi krvne žile, živci). Z vezivom periosta so na površini kosti.
64
Kako je sestavljena spongiozna kostnina?
V kostnih gredicah (trabekulah) potekajo kostne lamele vzporedno s površino trabekule.
65
Kje se nahaja spongiozna kostnina?
V notranjosti ploščatih kosti in končnih delov (epifiz) dolgih kosti.
66
Iz česa je sestavljena kost?
Kostnina (glavnina)
Hrustančevina (sklepni hrustanec)
Vezivo
Maščobno tkivo
Kostni mozeg (hemopoeza)
Živci in žile
67
Nastanek kosti – osifikacija
Z direktno (dezmalno) osifikacijo iz mezenhima ali z indirektno (sekun-darno ali endohondralno) osifikacijo preko hrustančnega modela. Ko ta propade, ga nadomesti kostnina. Endohondralna osifikacija se prične v sedmem tednu razvoja zarodka.
68
Celjenje zloma.
*zlom → hematom
*vnetje (nevtrofilci, makrofagi, tkiv.bazofilci)
*vdor kr.žil→granulacijsko tkivo (fibroblasti izdelujejo kolagen), veliko žil
*hrustančni kalus
*kostni kalus
*prepletena kostnina→lamelarna kostnina.
69
Kaj je osteoporoza?
Bolezen pri kateri gre za motnjo v sintezi organskega matriksa kostnine.
70
Kaj je rahitis?
Motnja v mineralizaciji kostnine pri otrocih (pomanjkanje D3 - moteno vzdrževanje Ca2+ v krvi)
71
Kaj sestavlja kri?
Krvna telesca, ki se tvorijo v kostnem mozgu in plazma, v kateri so raztopljeni plazemski proteini, elektroliti, hranila, dihalni plini in odpadni produkti.
72
Naloge krvi
* Prenos kisika in ogljikovega dioksida
* Prenos hranilnih snovi, hormonov, encimov
* Prenos odpadnih snovi presnove iz tkiv do ledvic, jeter,
pljuč, znojnic
* Sodelujejo pri uravnavanje strjevanja krvi, tel.
temperature, acidobaznega ravnovesja
* Zaščita pred škodljivimi mikroorganizmi in telesu
tujimi snovmi
73
Sestava krvi
55% krvna plazma (90% voda, 10% organske snovi - plazemski proteini, imunoglobulini in anorganske snovi); 45% krvna telesca (eritrociti, levkociti, trombociti)
73
Vrste kolagenskih vlaken.
kolagen tipa I najbolj razširjen
* kolagen tipa II hialini in
elastični hrustančevini
* kolagen tipa III retikulinska
vlakna
* kolagen tipa IV bazalna
membrana
* kolagen tipa V gladka in skeletna mišičnina
* kolagen tipa IV povsod
* kolagen tipa VII endotelij
krvnih žil
74
Oblika eritrocitov.
Bikonkavne ploščice brez jedra, premer 7,5 μm, 2 μm. Nimajo jedra in orgnelov. Citoplazma 33% hemoglobina.
75
Eritropoetin
V ledvicah, uravnava proizvodjo eritrocitov v kostnem mozgu.
76
Življenska doba in število eritrocitov v periferni krvi
Življ. doba: 80 120 dni razgradnja v
jetrih in vranici. Število v perif. krvi: 4.2-6.3x10*12 /l
77
Funkcija eritrocitov
Prenos O2 in CO2 po krvi.
78
Hemoglobin
Bazična globularna beljakovina: prenaša
kisik. 95% globina=4 polipeptidne verige: alfa, beta, gama, delta), 5% hema=4 pirolovi obroči + Fe (nebeljakovinski del)
79
Kako se Fe shranjuje po razpadu ER? Kako se razgradi hem?
Fe se shranjuje v vranici, v obliki hemosiderina ali feritina. Hem se razdragi v bilirubin (vezan je na
albumin) -> transportira
se v jetra -> izloči v žolču.
80
Povišan bilirubin v krvi
Rumena barva kože in sluznic -> okvara jeter.
81
Znaličnosti levkocitov
Prave celice z jedrom, sodelujejo pri obrambi organizma, življ. doba: krajši čas, število v perif. krvi: 4-10x10+9/L. Večina jih fagocitira tuje delce.
82
Vrste levkocitov
Granulociti: nevtrofilni granulociti (bleda
zrnca), eozinofilni granulociti (roza
zrnca), bazofilni granulociti (modra
zrnca). Agranulociti: limfociti, monociti.
83
Razlika med granulociti in agranulociti
Granulociti imajo specifična zrnca v citoplazmi, agranulociti nimajo specifičnih zrnc v citoplazmi.
84
Naloga nevtrofilcev
Obramba organizma. Fagocitoza bakterij in odmrlih celic, zgodnja faza akutnega vnetja.
85
Značilnosti nevtrofilnih granulocitov
Jedro iz 3–5 režnjičev. Citoplazma: Specifična (lizocim, alkalna
fosfataza, peroksidaza) in nespecifična (azurofilna lizosomi) zrnca ter terciarna
zrnca. Bledo obarvana zrnca. Življ. doba: 6-7 ur v krvi in do 8 dni v vezivu. DKS: 50-75 % levkocitov. Premer: 12-15 μm. Segmentirani in paličasti.
86
Funkcija eozinofilnih granulocitov
Sodelujejo pri alergični reakciji: fagocitoza, afiniteta do kompleksa antigen-protitelo, uravnavanje vnetnega odziva.
87
Značilnosti eozinofilnih granulocitov/ eozinofilcev
Jedro iz 2 režnjičev. Citoplazma: Specifična (rdeče oranžno
histaminaza) in nespecifična (azurofilna
lizosomi) zrnca. Rožnato obarvana zrnca, modro-vijoličasto jedro. Življ. doba 8-12 dni. DKS: 1-5% levkocitov. Premer 12–15 μm.
88
Funkcija bazofilnih granulocitov
Ob stiku z antigenom sprostijo vazoaktivne snovi, kar se kaže v alergiji. Sodelujejo tudi pri vnetju.
89
Značilnosti bazofilnih granulocitov/ bazofilcev
Jedro iz 2 režnjičev. Jedro prekrivajo zrnca. Citoplazma: Specifična (heparin, histamin, levkotrieni) in
nespecifična (azurofilna
lizosomi) zrnca. Modro-vijoličasto obarvana zrnca. Življ. doba: 12-15 dni. DKS: 0-1% levkocitov. Premer 12–15 μm.
90
Funkcija monocitov
Sodelujejo pri obrambi organizma: so makrofagi, ki s fagocitozo uničujejo tujke.
91
Kaj so histiociti?
Tkivni makrofagi.
92
Kaj so monociti?
Krvni makrofagi. (so predhodniki makrofagov in dendritičnih celic)
93
Katere so dendritične celice?
Histiociti, Kupfferjeve celice jeter, alveolni makrofagi pljuč, mikroglija v centralnem živčevju, Langerhansove celice v koži, osteoklasti v kostnini, tujkove velikanke.
94
Značilnosti monocitov
Ledvičasto oblikovano jedro. Jedro leži ekscentrično. Sivomodra citoplazma (rahlo bazofilna) z
azurofilnimi zrnci. Življ. doba: do 10 ur. DKS: 2-8% levkocitov. Premer 12–20 μm.
95
Funkcije limfocitov
Sodelujejo pri obrambi organizma:
–humoralni imunski sistem: obramba pred bakterijami. Limfociti B se pod vplivom antigena pretvorijo v plazmatke, ki tvorijo protitelesa.
–celični imunski sistem - obramba pred virusi in tujimi celicami (limf. T)
96
Značilnosti limfocitov
Mali limfociti: 90% limfocitov (6-9 μm). Veliki limofociti: 10% limfocitov (10-15 μm): aktivirani limfociti ali celice ubijalke. Svetlomodra citoplazma (rahlo bazofilna), jedro okroglo. Življ. doba: nekaj dni do nekaj let. DKS: 20-30% levkocitov.
97
Funkcija trombocitov
Zaustavljanje krvavitve - strjevanje krvi.
98
Značilnosti trombocitov
Majhne okroglaste ploščice brez jedra. Temno modri (močno bazofilen) centralni del (granulomera) in svetlo
moder (bledo bazofilen) pas (hialomera). Življ. doba: 9-12 dni. Število v perif. krvi: 140-340x10*9 /L. Premer: 2–4 μm.
99
Kaj sestavlja krvno plazmo?
Voda, ki je topilo (92%), proteini plazme (pufri) - globulini, fibrinogeni, regulatorni proteini (7%), druge snovi - elektroliti, hranila, dihalni plini in odpadni produkti presnove.
100
Kateri so proteini krvne plazme?
Globulini (37% proteinov plazme):
- α-globulini in β-globulini
- γ-globulini so protitelesa
- transferin, fibronektin, protrombin.
Fibrinogen (4% proteinov plazme).
Regulatorni proteini (>1% proteinov plazme).
101
Naloge globulinov
transportni proteini
humoralna imunost
faktorji koagulacije
102
Naloga fibrinogena
koagulacija krvi (strjevanje krvi)
103
Naloga regulatornih proteinov v krvni plazmi
encimi, proencimi, hormoni in komplement
104
Kateri so elektroliti v krvni plazmi in kakšna je njihova naloga?
Elektroliti: Na+, K+, Ca2+, Cl- , Fe 2+/3+, HCO3- in H+
Naloge: membranski potenciali, acido-bazno ravnovesje, osmotski tlak.
105
Katera so hranlia v krvni plazmi in kakšne so njihove naloge?
Aminokisline, glukoza, holesterol, vitamini, maščobne kisline.
Naloge: energija, gradniki drugih molekul.
106
Katera dihalna plina najdemo v krvni plazmi in kakšna je njuna naloga?
Dihalni plini
- kisik - 2% raztopljen v krvni plazmi, 98% vezan na eritrocite
aerobno celično dihanje
- ogljikov dioksid: 7% raztopljen v krvni plazmi, 27% vezan na eritrocite, 66% se pretvori v HCO3-
odpadni produkt, ki ga celice tvorijo med dihanjem, acidobazno ravnovesje
107
Kateri so odpadni prodrukti presnove v krvni plazmi in kako se izločajo iz krvi?
Laktat, kreatinin, urea, bilirubin, amonijak. Prenašajo se v jetra in ledvice, kjer se izločajo iz krvi.
108
Kje nastajajo krvna telesca po rojstvu?
V kostnem mozgu iz matične celice.
109
Kaj poteka v kostnem mozgu?
Nastanek krvnih telesc, njihovo samoobnavljanje, razmnoževanje in preoblikovanje. Od tam gredo telesca v krvni obtok.
110
Kako imenujemo matično celico za vse vrste krvnih telesc?
Hemocitoblast (pluripotentna matična celica).
111
Kako imenujemo proces nastanka krvnih telesc?
Hemopoeza ali hematopoeza.
112
Kaj nastane iz hemocitoblasta?
Z delitvijo in preoblikovanjem nastaneta bolj diferencirani celični vrsti – mieloična in limfatična multipotentna matična celica.
113
Katera krvna telesca se razvijejo iz mieloične multipotentne matične celice?
Eritrociti, granulociti (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni), tkivni bazofilci, monociti in trombociti.
114
Katera krvna telesca se razvijejo iz limfatične multipotentne matične celice?
Limfociti T in B ter naravne celice ubijalke.
