Vidno zaznavanje Flashcards
(37 cards)
Opiši pot vidnega zaznavanja
Svetloba potuje skozi očesno zrklo do mrežnice. Na mrežnici sta dva tipa celic - čepki (cones) in paličice (rods). Čepki zaznavajo barvo in so locirane bolj centralno na mrežnici (fovealno) medtem ko so paličice bolj na periferiji in zaznavajo informacije o svetlosti/temnosti zaznane svetlobe. Ko se te celice aktivirajo, pošljejo informacije ganglijskim celicam. Skupek ganglijskih celic tvori optični živec, ki potujejo naprej v možgane. Živci se potem prekrižajo v optični kiazmi in informacije potujejo naprej po optičnem traktu to lateralnega genikulatnega jedra (LGN), ki je del talamusa. Iz LGN so informacije deležne optične radiacije (v LGN so informacije zelo skoncentrirane, potem se razvejajo) in potem potujejo najprej v primarni vidni korteks v okcipitalnem režnju, ki informacije potem pošlje v sekundarne režnje. Ta pot se imenuje retikulo - genikulatna - striatna pot (zaradi pomembnih postojank).
Pazi! V desno hemisfero pridejo stvari iz leve strani obeh očes (in ne iz levega očesa), pri levi hemisferi pa desne strani obeh očes.
S katerimi celicami na mrežnici boljše zaznavamo manjše premike v temi?
S paličicami, saj so locirane v perifernem predelu mrežnice prav tako pa zaznavajo spremembe oz. informacije o svetlosti/temi. Tako s paličicami boljše zaznamo neke gibe, sploh v poslabšanih vidnih okoliščinah.
Opiši dve različni poti iz primarnega vidnega korteksa v sekundarne vidne kortekse, iz katerih celic dobijo največ informacij in kaj je njuna funkcija.
Poti sta dorzalna in ventralna. Dorzalna pot potuje po posteriornem parietalnem režnju medtem ko ventralna potuje pot inferiornem temporalnem režnju. Dorzalna, t.i. ‘kako’ pot, je primarno odgovorna za sprejemanje z vidom zaznavane gibe (npr. da lahko dvigneš nek predmet). Največ informacij pride iz paličic. To je vid za ‘akcijo’, ima egocentrično vkodiranje (glede na telo), kratko trajajoče reprezentacije, velikokrat pod nezavednim zavedanjem.
Ventralna, t.i. ‘kaj’ pot pa je odgovorna za procesiranje barv in oblik (prepoznava objektov), večina informacij pride iz čepkov. To je navadno vid za zaznavanje, ima alocentrično kodiranje (glede na objekt, informacije procesiramo glede na nek objekt, se pravi, pri dorzalnem je orientacija glede na svoje telo, če želiš vzeti telefon v roke moraš vedeti kako je glede na tebe, to kako velik je objekt je pa neodvisno od mene), reprezentacije so vzdrževane, običajno se zavestno zavedamo
Funkcije dorzalne in ventralne poti niso popolnoma ločene, prihaja do veliko prekrivanj.
Pacientka DF pred seboj dobi list papirja z oblikami in ne zna pokazati na zahtevano obliko, npr. kvadrat. Ko v roke dobi daljinec za tv ga ne prepozna in ne zna poimenovati a nima težav s tem, da ga prime (njena roka se torej točno dovolj razširi čeprav ne zna povedati širine). Kako so raziskovalci preizkušali njeno vidno zaznavanje in kaj nam pove o vidnem zaznavanju? Kako se imenuje temu ‘nasprotna’ motnja?
Testirali so jo tudi na podlagi orientacije. Predstavili so ji režo in rekli, naj obrne objekt na tak način, da lahko objekt paše v to režo. Drug korak pa je bil, da vstavi objekt v režo. Rezultati so prikazali naslednje.
V prvem koraku je prikazano kako je zaznala ona, zelo naključno je videla orientacijo reže. V drugem poskusu pa je njeno zaznavanje veliko bližje kontrolni skupini. Vidno-motorno vstavljanje je šlo torej podobno kot drugim udeležencem, pri le vidnem zaznavanju pa je imela veliko težav. Imela je poškodovano ‘kaj’ pot; ventralno pot (tudi pri ljudeh je torej to odgovorno za sprejemanje orientacij o objektu). Motnjo imenujemo agnozija oblik in velikosti (je pa veliko podtipov agnozije). Nasprotna motnja je vidna ataksija (ne moreš pravilno seči po predmetih). Za motnji velja dvojna disociacija (vidna agnozija ima težave s ‘kaj’ pot, vidna ataksija pa težave s ‘kako’ potjo; A in B sta neodvisni….recimo no, ni čist 100%).
Zakaj rečemo da je prijemalni gib kompleksen?
Za prijemanje objektov sta potrebni ventralna pot (vid zazaznavo) in dorzalna pot (vid za akcijo); ko:
To je predvsem vidno, ko je potrebno iz spomina priklicati informacije za nadzor prijemalnih gibov;
je potrebno konceptualno znanje za izedbo najbolj pirmernih prijemalnih gibov (npr. Prijem zobne ščetke za ročaj in ne ščetine; otroci so veliko manj dovzetni za iluzije bazirane na konceptualnem znanju).
Opiši teorijo funkcionalne specializacije. Zakaj je pomanjkljiva?
Teorija pravi da dlje kot je določena struktura od primarnega vidnega centra, bolj je specializirana.
V1 in V2 osnovno vidno procesiranje
V3, V3A procesiranje oblike (predvsem objektov v gibanju)
V4 zaznava barv in orientacij
V5 (M5 pri ljudeh) zaznave gibanja
Strogo ločevanje ni možno, saj so možgani zelo kompleksni in prepleteni.
Razloži Müller–Lyerjeva iluzijo.
Ta iluzija prikazuje dve enako dolgi črti, ena izgleda daljša zaradi puščic. Ventralna pot (vid za zaznavanje) je občutljiva na iluzije, dorzalna (vid za akcijo) pa ne. Pri kazanju (sistem za akcijo) je velikost iluzije 5.5%; pri verbalizaciji odziva (sistem za zaznavanje) pa 22.4%.
Razloži Ebbinhausovo iluzijo.
To so izmerili na dva načina: udeleženci naj povejo velikost kroga (pod vplivom iluzije, verbalna realizacija), na drug način pa je bilo da primejo disk (manj pod vplivom, prsti se na enak način razprejo). Iz evolucijskega vidika je to pomembno, saj je naše dejansko gibanje veliko boljše pri ocenjevanju razdalje kot naše vidno zaznavanje. Susceptibilnost sistema za zaznavanje k iluzijam pa je tudi evolucijska prednost.
Razloži iluzijo votlega obraza.
(tisto v snegu). Možgani so navajeni da so obrazi izbočeni, ne vbočeni vidiš da je nos izbočen; vid deluje tako, da upošteva kontekst, saj so obrazi tako zelo dominantna stvar v možganih da si ne morejo predstavljati obraza z votlim nosom.
Udeležencem prikažejo iluzijo votlega obraza. Na sredini votlega obraza je pika. Prosili so jih, da se dotaknejo najbližje pike. Zakaj so pri hitrih gibih pravilno pokazali na konico nosa, pri počasnih pa napačno drugam?
Hitri in počasni gibi si niso ekvivalentni. . Pri počasnih gibih (kjer močneje sodeluje sistem za zaznavanje) gre za integracijo obeh poti, in je zato tudi večji vpliv iluzije
Zakaj so otroci veliko manj dovzetni za iluzije bazirane na konceptualnem znanju?
Ker niso še tako dolgo izpostavljeni informacijam.
Kaj so prednosti in pomanjklivosti zaznavanje-akcija modela? Kako so model modificirali?
Včasih je bil to zelo vpliven teoretičen pristop.
Sistema sta manj neodvisna in v večji interakciji, kot je bilo predvideno v modelu.
Bolniki z optično ataksijo in vidno agnozijo imajo težave z obema sistemoma – ni zelo jasne dvojne disociacije.
Nasprotujoče si ugotovitve glede optičnih iluzij
Zato so model spremenili na dva dorzalna sistema (ena izmed bolj vplivnih teorij, ki do neke mere razloži kompleknost)
➢ dorzo-dorzalni sistem za hitro prijemanje objektov
➢ ventro-dorzalni sistem, ki temelji na znanju, kako objekte primerno prijeti
Barve lahko ločimo na tri parametre: _____________, _______________ in _____________________. Zakaj tudi v temi neko modro skodelico zaznavamo kot modro in ne kot sivo?
Barvo lahko določimo glede na tri parametre: Odtenek, Svetlost in Nasičenost.
Zaradi barvne konsistentnosti. Dovzetnost zaznavnega sistema je torej koristna evolucijska lastnost, saj ne glede na vidne pogoje zaznamo objekt kot določeno barvo (da ne pojemo neke borovnice pa se izkaže da je volčja jagoda)
Povej kaj vse sodeluje pri zaznavanju globine? S katerimi namigi si pomagamo?
Okulomotorni namig: Ciliarne mišice, ki držijo lečo, se morajo bolj napeti in tudi leča se bolj izboči. Ta občutek ki ga imamo, ko gledamo nekaj blizu oz. daleč, že sam ta občutek nam daje namig, če je nekaj bližje oz. bolj oddaljeno.
Monokularni namigi: Procesiranje globine pri monokularnih namigih je dovolj le eno oko (boljše če sta dva). Pomagajo nam tudi:
Tekstura: objekti, ki se raztezajo v daljavo imajo teksturni gradient (npr. ploščice)
Interpozicija: bližji objekti skrijejo dele bolj oddaljenih objektov.
Zameglitev: dvoumno (daleč ali v perifrnem vidu; tudi naš periferni vid nima dobre ostrine iz inata)
Paralaks gibanja: premiki v enem delu retine glede na drugega (predstavljaj si, da se voziš na vlaku, avtu in fokusiraš stvar naprej, tisto kar je daleč se hitreje premika).
Binokularno sorazmerje je ___________________
Je namig, ki temelji na razliki v položaju slike objekta kot videnega z levim in desnim očesom → osnova za stereopsijo.
Stereopsija je ____________________
Je binokularni globinski vid (izberi si objekt v daljavi in hkrati gledaš svoj prst; na levo oko boš videla bolj levo, z desnim bolj desno → kar vidiš ko zapreš eno ali drugo oko; ko se fokusiraš na objekt pa je dvojen). Objekte, ki so mi blizu torej ne vidimo točno tam, kjer dejansko so zaradi očes. Posamezniki z ambliopijo (‘leno oko’) imajo težave s stereoskopskim vidom.
Konstantnost velikosti je __________________________
(tista črno bela slika z možem in ženo ko mož stoji zadaj; če ga dobesedno copy-pastaš je tak mali palček)
…nagnjenost, da se objekti zdijo enako veliki, ne glede na velikost
njihove slike na retini. Slika, ki pade na mrežnico je isto velika ampak zaradi namigov smo sposobni zaznati objekte s konstantno velikost. Amesova soba izkorišča ta trik.
Kako kombiniramo različne namige pri globinskem vidu?
Aditivnost (majhni konflikti med namigi)
Kombinacija vseh namigov
Selekcija (močni konflikti med namigi)
Uporabljene so informacije samo enega namiga, informacije ostalih namigov pa so prezrte.
**
Pripisovanje uteži **(majhni konflikti med namigi)
Bolj zanesljivi namigi (tisti, ki prinašajo konsistentne informacije) imajo večjo težo kot tisti, ki so manj zanesljivi
Zaznava globine je pogosto blizu optimalne
V naravnem okolju: zanašanje na globalno oceno okoljskih struktur (in ne toliko specifičnih namigov)
Razloži učinek globalne prednosti pri prepoznavanju vzorcev
Prepoznavanje vzorcev je sposobnost kategorizacije in identifikacije 2D vzorcev
Dvoumni dražljaji (Navon, 1977) (ne veš na kaj se osredotočiš, na ‘h’ ali ‘s; tista slika H-ja narjena iz s-jev’). ‘H’ je bolj globalen vidik, ožji vidik pa je črka ‘s’. Učinek globalne prednosti → najprej zaznamo to kar je večje; to hitreje prepoznamo kot lokalne stvari. Globalna prednost velja predvsem za nezavedno zaznavanje; enako dobro zaznamo velik h in s; zavestno zaznavo dominira globalna prednost. ‘Povejte kaj je globalna črka’ → v tem primeru je lahko povedati da je to h, ‘s’ ne moti; lokalne značilnosti ne motijo globalnih, lokalne pa motijo globalne (težko odmisliš obliko ‘H’). Načeloma globalne značilnosti dominirajo pred lokalnimi.
Naštej in razloži štiri zakone enostavnosti Geštaltistov.
Zakon bližine (vidimo 3 vzporedne črte; to kar je bližje skupaj zaznamo kot eno enoto; vidni vnos zaznamo kot tri linije krogcev)
Zakon podobnosti (vidimo štiri stolpce; krogci/kvadratki; zakon podobnosti pravi, da tisto kar si je med sabo podobno spet zaznamo kot eno enoto)
Zakon dobrega nadaljevanja (vidiš dve prekrižani črti ali pa dva taka valovita trikotnika; zdiš se ti logično da se ena črta nadaljuje v smeri kamor je začela→ zato prepoznaš to kot 2 črti in ne kot dva trikotnika)
Zakon povezanosti (vidiš nek krog, manjkajoč košček v mislih zaokrožiš)
Segmentacija figura-ozadje je _________________. Na njo vplivajo _________________-
Geštaltska ideja o zaznavanju. Kaj je figura na tej sliki? Če najprej vidiš obraze je to figura in svetla oranžna je potem ozadje ter vice-versa. Na to, kar zaznamo kot figuro in kaj ozadje vpliva več različnih faktorjev. Večinoma kot figuro zaznamo tiste elemente, ki imajo večjo saturacijo barve, manjša območja in konveksne. Če barvo zamenjamo bi morda videli čašo prej.
Geštaltski zakoni enostavnosti so bili deležni dosti kritik, predvsem glede validnosti v resničnem svetu. Geštaltisti so potem dodali še dva nova zakona. Naštej in razloži ju.
1) Sosednji segmetni katerekoli konture imajo zelo podobno orientacijo (postopoma se spreminja ampak zelo počasi in tako zaznamo en objekt, sosednji segmenti konture imajo podobno orientacijo. Tudi z zakonom dobrega nadaljevanja vidimo, da se horizont trave nadaljuje čeprav je prekinjen s strani drevesa)
**
2) Segmenti kontur, ki so bolj narazen, imajo nekoliko drugačno orientacijo**
Pri odločanju o konturah uporabljamo predhodno znanje o realnih objektih.
Gestaltistični zakoni predpostavljajo, da so ti vsi prirojeni.
Na primeru razloži princip uniformne povezanosti.
Npr. imamo mrežo na kateri so v enem stolpcu krogci, v drugem kvadratki in tako naprej. Te krogce, sploh če so iste barve, bomo zaznali kot eno samo enoto (uniformne dele prepoznamo kot celoto). Uniformna povezanost lahko ‘premaga’ Geštaltske zakone združevanja kot so bližina in podobnost.
Na primeru razloži učinek različnosti.
Spomni se slike kvadrata oz. romba iz belih krogcev. Nad ali zraven te oblike je črna pika. Oblika je v obeh primerih ista, le pika je na različnih mestih. Ker je pika različna, na nas vpliva učinek različnosti, in večjo obliko orientiramo glede na tisto, ki je od nje drugačna.
