Vprašanja

Question 1

Pojasni naslov “Na poti do lastne sobe” (ur. M. Antić);

Answer 1

• Knjiga se osredotoča na RAZNOLIKE IZKUŠNJE migrantk;
• z njimi želi razbiti stereotipe o migrantih v Slo;
• do lastne sobe, ker preko deljenja zgodb prodobijo glas/svojo sobo.

Question 2

“Na poti do lastne sobe” (ur. M. Antić) predstavi koncept dela in ga umesti v polje socped.

Answer 2

[M. Slatina]
- koncept: identiteta kot pripoved = naracije;
- identiteta ni statična, je dinamična (situiranost identitete - se v različnih trenutkih/krajih različno odvije)
- narativni pogled = identiteta kot artikulacija posameznikove življenjske zgodbe
- naracije so moralne arene, v njih se samopredstavljamo in samopotrjujemo
- samorazumevanje se konstituira in krepi skozi pripoved;
- v naracijah so zapisana razmerja moči: če imaš predstavljeno sani ebi zgodbo (s perspektive močnih) potem se ustvarjajo stereotipi (ena in edina zgodba)
- za socped. so narativne zgodbe pomembne, saj se nas osebne zgodbe še bolj dotaknejo
- prednost uvida prvoosebne izkušnje (izhajanje iz uporabnika, narativni pristop/zagovorništvo).

Question 3

Poveži delo “Na poti do lastne sobe” še s poglavjem M. Velikonje, Novi drugi: ideološke podobe beguncev v sodobni Sloveniji

Answer 3

1. Velikonja govori o tem, kako se jih najprej naredi enotne (nam drugačne), potem pa se jih razlikuje na bolj ali manj sprejemljive;
2. ŠTIRI podobe beguncev v SLO: zločinec, nepovabljen prišlek, nebogljena žrtev, globalni proletarec;

podobnosti: do “sobe” govori o tem, kako so nanje gledali, ko so prišle v Slo, Primer Ivane Đilas (režiserke) - ki ni bila direktorica kranjskega gledališča, saj bi to moral postati Kranjčanv - torej da so grožnja, ogrožajo naša delovna mesta;
- podobnosti poudarek javnega diskurza, ki precej odkrito ksenofob;
- podobnosti: vidimo jih kot drugačne, ali kot grožnjo;

razlike: na poti do lastne sobe prikaže problematiko prvoosebno.

Question 4

Pojasni koncept In-In

Answer 4

Na identiteto NE gledamo kot na nekaj binarnega (ali ali), ampak na nekaj bolj fluidnega spremenljivega, nestatičnega (posameznik ima lahko več kot le eno identiteto…

knjiga Milharčič Hladnik - Zbrane zgodbe priseljencev kako oni gledajo na svojo identiteto. Govori o sestavljenih identitetah, ki so bolj kompleksne, nisi eno ali drugo, ampak oboje ali tudi več.

Question 5

Pojasni koncept medpresečnost

Answer 5

• dopolnjuje In-In koncept, saj opisuje, kako se ti različni vidiki identitete pri posamezniku sekajo, prekrivajo.
• poudarja, da posameznik spada v različne socialne kategorije, s tem pa razlaga kako se ustvarjajo neenakosti med posamezniki zaradi njihovih multiplih identitet. - -
• Avtor Apple, Kuhar, Anthias.
• Sodobni pogledi na identiteto so bližje konstruktivizmu kot pa esencializmu;
• Intersekcionalnost: kako raznovrstne dimenzije socialnih kategorij (rasa, etnična pripadnost, spol, razred,..) različno uokvirjajo življenjske priložnosti posameznika. Socialne kategorije konstruirajo hiearhije in so med sabo presečne, fluidne. Preseki ustvarjajo »križišča«.

Question 6

Pri konceptih In-in in medpresečnost navedi ključne avtorje

Answer 6

IN- IN: Hladnik, Gaber

[jedilna miza] Medpresečnost: **Michael Apple** (kritiziral, da ne moremo gledati realnosti skozi samostojno lečo; kritičen pogled na “sveto trojico moči”: rasa, razred, spol), **Angela Vode** (v našem okolju, učiteljica; kritizirala, da gledamo zatiranje samo skozi eno prizmo, zanemarjamo pa druge vidike), **Kuhar**, **Anthias** (na PPT omenjen), **Judith Butler**, **Crenshaw** (kako patriarhat in rasizem skozi medsebojno sistemsko delovanje omejujeta priložnosti temnopoltih žensk)

Question 7

V čem sta si pojma medpresečnosti in In-in podobna in različna

Answer 7

Podobnosti: oba koncepta kritizirata, da identiteta ni nekaj enoznačnega, nespremenljivega, enostavnega … ampak da je identiteta sestavljena, mnogoplastna.

Razlike: pri in-in bolj to, da lahko izbiramo identitete (da imamo svobodo pri tem), identiteta je bolj občutek sebe, ki se izgrajuje skozi socialne interakcije, je bolj fludina, performativna. In-in koncept tudi kritizira, da so enoznačne in preproste delitve krivične in nepotrebne*jaz bi rekla da se bolj približa queerovski politiki?

Pri medpresečnosti se priznavajo te socialne kategorije - jih ne kritizirajo, ampak samo govorijo kako njihovo prepletanje oblikuje posameznikov družben položaj. Govori bolj o tem kaj nastane, ko so različne identitete med sabo v interakciji, se prepletajo. In- in govori pa bolj o tem, da smo lahko več stv ari hkrati.*bolj blizu identitetni politiki?

Question 8

Na poti do lastne sobe - razmišljaj o vlogi spola v povezavi s knjigo.

Answer 8

V tej knjigi je avtorica zbrala zgodbe ženskih priseljenk, ki so bile prej spregledane. Prej se je govorilo le o moških priseljencih (čefurjih), ženske pa so bile videne le kot pasivne spremljevalke. Knjiga prikaže, da imajo tudi ženske svojo lastno zgodbo, ki so jo oblikovale tekom življenja. Sprašujejo se o svoji identiteti, o svoji umeščenosti v novo okolje in kulturo.
Stereotipna predstava priseljenca je moški, nizka izobrazba, delavec, prihaja iz nerazvitih delov, itd. Ženske so pogosto videne kot samo nekdo, ki se priseli z možem, ker je na primer on delavec ona pa mu sledi. V delu Antić Gaber vidimo, da imajo te ženske svoje zgodbe, službe, svoje razloge za migracije,…

Question 9

Razloži pomen narativne metode v soc. ped. preko izbranega dela si izbereš enega od romanov.

Answer 9

NARATIVNA METODA - pomembna, ker se nas prvoosebne izkušnje še najbolj dotaknejo, bolj kredibilne, saj vsak po svoje doživlja svet (socialni konstruktivizem), gre za subjektivne izkušnje; boljše to, kot pa da bi se posluževali samo javnega diskurza - prejemali info samo od teh, ki so na oblasti, ki imajo družbeno in politično moč …
Razloženo tudi zgoraj: dati uporabniku besedo, skozi jezik in osebne zgodbe spoznamo njegov vsakdan, spoznamo kako doživlja sebe, umik od vsevednega strokovnjaka
Romana? In-in, Na poti do lastne sobe – pokažejo pomen osebnih zgodb, razbijajo stereotipe

Question 10

Iz in-in – katere tri definicije/koncepti identitet in kakšen pomen ima narativna metoda v Lastni sobi + povezava z identiteto.

Answer 10

Avtorica pravi, da lahko identiteto definiramo na 3 načine:
● identiteta kot jaz, ki je izgrajen in nespremenljiv
● ident. kot mnogoplastna, sestavljena - ki jo izgrajujemo skozi spreminjajoče se življenjske okoliščine
● ident. kot občutek sebe; ki je narativno konstruirana, izgrajuje preko dialogov in soc. interakcij
Ostalo razloženo prej: identiteta kot naracija – kot zgodba.

Question 11

6. Pojasni sestavljene identitete in poveži z dvema primeroma iz knjige In-in

Answer 11

Sestavljena identiteta se nanaša na pojmovanje identitete kot kompleksnega in večplastnega konstrukta, ki vključuje različne elemente ali vidike. Namesto da bi identiteto razumeli kot nekaj enotnega ali statičnega, sestavljena identiteta priznava, da ljudje dojemajo svojo identiteto kot nekaj fluidnega. Je nasprotno od binarnosti, ki zahteva samo dve kategoriji: ali-ali (ali si to ali pa ono, ne moreš biti oboje, ali pa še kaj drugega …)
Primer: Goran rekel, da ni enostavne identitete, da ne more kar reči sem/nisem Slovenec; on se opredeljuje za čefurja (ampak širše kot opredeljuje večina čefurje). (Jaz sem čefur iz fužin) – govori o tem, da čefurstvo vključuje tudi to, da navija za Olimpijo.
Anila Zaimi: »čutim, da sem Balkanka, Evropejska, Slovenka, Albanka«. Priseljena iz Albanije.
Max - rojen v Zimbabveju; reče, da je državljan Slovenije, ampak se ne ubada s tem, če je Slovenec ali ne. Bolj z gotovostjo reče, da je Afričan, ali Zimbabvejec … Je mnenja, da smo sposobni imeti sestavljene identitete
Franco Juri: Rojen v Italiji, mesto so poslovenili. »Jaz sem 100 procentno italijan, 100 procentno slovenec, 100 procentno hrvat. Nisem malo tega, malo onega, sem sto, sto, sto vseh,…«

Question 12

7. Razmisli o Goranovem pogledu na migracije in “čefrustvo”. Kaj si iz njegove življenjske zgodbe razbrala o sestavljenih identitetah.

Answer 12

Avtor knjige Čefurji ravs. On je opisoval, kako je bilo, ko so se preselli v Fužine. Tam večinoma čefurji. Da si imel občutek varnosti ne glede na to od kod si prihajal, nihče ni niti spraševal o tem - pač eden od čefurjev. Po vojni to spremenilo - tisto obdobje težko zanj, saj sošolcem težko razložil da četudi je njegov oče Srb - on to ni. Zdi se mu, da je knjiga Čefurji ravs pripomogla k temu, da si ljudje lažje priznajo, da so čefurji. Ljudje si lažje priznajo, da imajo neke “korenine” - saj jih imajo vsi. On rekel, da je samo vprašanje, koliko kolen nazaj je treba it, da se ugotovi, da je nekdo čefur. Kritizira, da se ob čefurstvu pomisli na neke “najslabše” stereotipe: čevapčiči, turbofolk … Ni pa neke čefurske kulture in zavesti - ne berejo se hrvaške ali srbske knjige (tako kot angleške), ali pa da bi šel na kak balkanski koncert. Njegovo poslanstvo je, da bi razširil pojmovanje čefurstva.
Razbrala sem, da za veliko ljudi ni “enostavne identitete”, da bi samo rekel: jaz sem/nisem Slovenec. Eni niso vzgojeni tako, da bi imeli neko nacionalno identiteto. Lahko imaš več identitet. Zase pravi, da je čefur, ampak je čefur iz Fužin = sestavljena identeta.

Question 13

Poveži intersekcionalnost z eno izbrano življenjsko zgodbo iz IN IN ali Na poti do lastne sobe.

Answer 13

Danica Vlajić:
Pri 19 prišla v Slovenijo, hitro začela z učenjem slovenščine, se izobrazila za fizioterapevtko. Ljudje so dobro sprejeli to, da se je kot južnjakinja hitro naučila jezika. Ko je želela kupit stanovanje, so ji rekli, da kot južnjakinja že nima denarja. Otroke je učila slovensko, zbadali so jo, da živi pravi slovensko življenje, ker hodi v hribe, itd. Intersekcionalnost: Južnjakinja, slovenka, izbražena, ženska…
Intersekcionalnost: kako raznovrstne dimenzije socialnih kategorij (rasa, etnična pripadnost, spol, razred,..) različno uokvirjajo življenjske priložnosti posameznika. Socialne kategorije konstruirajo hiearhije in so med sabo presečne, fluidne. Preseki ustvarjajo »križišča«.

Question 14

1. Balibar in evropski rasizem – kako ga opredeli? Neorasizem, opredelitev + ilustriraj na primeru. + drugi avtorji

Answer 14

Balibar govori o tem, da se biološke stereotipe iz časov suženjstva in kolonializma spreminja v kulturne stereotipe. Govori o tem, da prihaja do različnih bojev med skupinami za omejene vire. Različne skupine so v depriviligiranem položaju – te skupine so prepričane, da so druga drugi krivec za ta položaj, med tem pa se ignorira prave težave.
Ule govori o kričavem in prikritem rasizmu. Kričavi; jasno izpostavljen, nasilje. Prikriti; potreba po rasizmu ostaja, izražamo ga na prikrit način –prezir namesto sovraštva.
Zick pa o kritični teoriji rasizma, ki se zavzema za meddisciplinarni pristop, analizira, kako zakonodaja, pravila, družba… oblikujejo socialne koncepte rase in etničnosti. Rasizem je tudi institucionalni – institucije ohranjajo razlike. Predsodki niso individualni, so sistemski in determinirani. Predsodki kot zadovoljevanje socialnih potreb po ugledu.
Pravi, da samo izobrazba ni dovolj, da je pomembno, da z različnimi kulturami pridemo v stik. To je lahko fizičen stik, lahko pa tudi preko branja zgodb.
Evropski rasizem:
- Na podlagi kolektivnega spomina
- Znotraj EU je veliko manjšin med katerimi se ustvarjajo napetosti
- Narava evropske skupnosti: zakonsko opredeljuje različne kategorije tujcev z različnimi pravicami – to med njimi ustvarja napetosti
Evropski rasizem = neorasizem = kulturni rasizem, pomeni;
- Zaradi ovržene biološke razlage rasnega razlikovanja in rasne neenakosti so se diskriminacija in razlikovanja zdaj usmerila na etnične skupine in kulturo
- Spreminjanje bioloških stereotipov v kulturne

Question 15

Kdo je avtor prepadnega mišljenja, opiši koncept. Kako Zadnikar vključi prepadno mišljenje v svoj članek?

Answer 15

De Sousa Santos v knjigi od Zadnikar govori o tem, kako obstaja ločnica med našim, razvitim svetom in ostalimi revnimi državami. Kar je za ločnico nas ne zanima, ni naš problem. Tam tudi ne veljajo naša pravila, pravila civiliziranega sveta, zato sem tam masovno izkorišča vire, delovno silo, onesnažuje…
Govori o predpostavkah o J in S. S kot emancipacija, produktivnost, logika, red. J kot pasivnost, kaos, divjina,..
Zadnikar v svojem delu govori še o filtriranju neuporabnih populacij - “uporabne” sprejmejo, druge pa pošljemo nazaj (to ima kolonialistične temelje). O drugih govori kot o divji naravi, ki jo je treba ukrotiti (nerazviti, ker niso imeli zgodovinske izkušnje moderne in razsvetljenstva). Begunce vidimo kot tiste iz J, iz nerazvitega sveta. V drugi stopnji pa begunce kategoriziramo na tiste, ki so bolj uporabni in še nekako spadajo v naš svet in na tiste, ki niso.

Question 16

Razmišljaj o rasizmu v vzgoji in izobraževanju, kako bi lahko VIZ deloval, da pri otrocih ne bi bilo prepadno mišljenje toliko prisotno?

Answer 16

Pri rasizmu se lahko sprašujemo o tem, kako da neke predstave tekom svojega življenja dobimo, druge pa ne. Odgovor na to lahko vidimo tudi v VIZ, kjer so nam določene predstave predstavljene, druge pa ne. Kot primer tega so Jurij Murij v Afriki, pojmovanje orientalizma, strip Tintin ter na primer pesem od Nika Grafenauerja, ki primerja cigana s tatom. Preko tega učnega gradiva je učencem na primer predstavljena Afrika, kot da so tam umazani, živijo v hišah iz blata, tam živijo razne eksotične živali… spregleda pa se, kako bogato zgodovino, kulturno ima v resnici, da je zelo raznolika, da to ni le ena država… Zaradi tega je pomembno, da v VIZ kritično pregledamo, kakšna učna gradiva uporabljamo in predvsem, kako jih predstavimo, saj popolna cenzura tudi ni rešitev. Pomembno je ta gradiva reflektirati, pokazati, zakaj so nastala, v kakšnem kulturno-zgodovinskem času in se do njih kritično opredelimo. V VIZ je potrebno vnašati globalno učenje, kjer različne epistemologije vnašamo v izobraževanje, ne samo glede vsebine, ampak tudi glede načina dela. UNESCO izdal priročnik na to temo. Pomembno je tudi, da najdemo ravnovesje med spodbujanjem enakotsti in spoštovanjem razlik.

Question 17

Velikonja in Novi drugi; kaj je dvojna matrica izključevanja?
pokaži na primeru
poveži to z esencializmom

Answer 17

Najprej gre za poenotenje, unifikacijo: abstraktni begunci, vsi so enaki in Drugi nam. v tem koraku ni pomembno od kod prihajajo – le da ne pripadajo nam
Drugi korak matrice je diferenciacija, skladna z ogroženostjo, ki naj bi jo pomenili begunci – deljenje na tiste, ki so že nekako sprejemljivi in tiste, ki nikakor niso. Najprej se ločuje »prave begunce« od ekonomskih migrantov in tako dalje – primeri spodaj.
Primer:
Prvi korak: Begunci so socialno – psihološko drugačni od nas – slabši. Ker kradejo, so nasilni, so posiljevalci, itd.
Begunci so drugačni v socialnem pogledu – imajo drugačne navade, višjo rodnost,..
Drugi korak: tisti, ki zares bežijo pred vojnami vs. Tisti, ki samo iščejo delo
Svetlopolti vs. Temnopolti
Kristijani vs. Muslimani ,…. Itd.

ESENCIALIZEM:
diskurz/koncept, ki predpostavlja, da se človek že rodi z nekimi značilnostmi, ki določajo njegovo idenititeto. Vsaka oseba (ali stvar) ima neko bistvi/jedro, ki ga ločuje od ostalih. Gradi na naravnih razlikah in homogenosti - kako so pripadniki neke skupine enaki. Esencialisti verjamejo, da so nekatere lastnosti nespremenljive, v tem pa se razlikujejo od konstruktivistov.
Etnična pripadnost: Prepričanje strokovnih delavcev, da Romom ni pomoči - da je naravno, da so manj inteligentni in leni …

Question 18

Na primeru razloži kričeče in prikrite predsodke po Ule. Poveži ju s problematiko migracije v Evropi danes.

Answer 18

Kričeči predsodki so neposredni in lahko celo agresivni. Primer tega bi bil - ne bom vzel Roma v službo, ker mi bo ukradel vso orodje. Prikriti pa se začnejo pojavljati, ko se v javnosti začne upoštevati politično korektnosti in primer tega je- Nič nimam proti, če so temnopolti zaposleni v vrtcih, samo ne želim, da je v skupini mojega otroka.
Veliko kričavih in priktirih prredsodkov se pojavlja tudi danes glede beguncev in migrantov. Večkrat namreč slišimo, o tem kako je grozno, ko je nekje vojna, ampak zakaj potem prihajajo k nam in ne ostanejo v bližnjih državah. Ali pa ko so naše kolegice želele izvesti projekt v azilnem domu in je bilo veliko kričavega rasizma zaznati v kometarjih, od tega da zakaj se ne ukvarjajo s kako drugo skupino, ki bolj potrebuje pomoč, do groženj z vojno in da bodo z orožjem prišli na dogovorjen dan pred azilni dom.

Question 19

Primordialnost v vprašanju do Romov.

Answer 19

Urh govori o tradicionalnih definicijah etičnosti, ki značilnosti posamezne skupine, v tem primeru Romov, prepoznava kot primordialne, kar pomeni nespremenljive in dane z rojstvom. Rome pogosto definiramo kot skupnost, ki je od večinske družbe ločena s strogimi mejami in da so tako drugačni in nezmožni integracije v našo družbo. Zato so bolj ustrezne modernejše definicije etičnosti, ki pa zagovarjajo, da je etičnost družben konstrukt, ki je rezultat interakcij med najmanj dvema skupinama, ki se med seboj dojemata kot različni. Zanje je etičnost nestalna, torej fluidna, situacijska in nehomogena.
Etične skupine ne obstajajo same po sebi, so vedno definirane v odnosu do druge skupine.

Question 20

Kako se primordialnost v vprašanju do Rojmov kaže s strani različnih institucij

Answer 20

Institucije in sistem nasploh pogosto premešča sovraštvo in za nastali položaj krivi Rome same. Torej se tudi odgovornost za rešitev njihovih težav prelaga na njih. S tem se spregleda glavni razlog za diskriminacijo Romov in sicer kontekst in sistem. Rome obtožujejo za slabe življenjske razmere na primer neizobraženost – druga plat pa je, da jim šolski sistem ni naklonjen, ni poučevanja v njihovem jeziku, vpišejo jih v razred glede na starost ne pa glede na znanje, itd.
Ideja, da je etičnost prirojena in nespremenljiva vpliva na obravnavo Romov s strani institucij na način, da jih dojemajo kot homogeno skupino. Posledično so obravnave neustrezne, saj niso prilagojene dejanskim potrebam posameznikov. Potrebna bi bila pozitivna diskriminacija.
Omenjen diskurz pa vpliva tudi na mišljenje, da so brezupni primeri, da je delo z njimi nesmiselno, saj so taki po naravi in se jih ne da spremeniti- npr., da se jih ne da naučiti slovenskega jezika in se jih zato spusti v naslednji razred brez ustreznega znanja. S tem se povezuje tudi patologizacija romskih otrok, ki se jih takoj umerja v šole s prilagojenim programom in se jim na ta način sporoča, da nimajo enakih sposobnosti kot drugi otroci. Nižja pričakovanja učiteljev do romskih otrok.
Omenimo še kako ne dobijo službe, so stigmatizirani, ohranjajo nevidnost, da bi se zaščitili in kako tudi na CSD-ju nihče ne želi delati s to skupino.
Institucionalna stigma: na tistih, ki v okviru poklica delujejo z Romi

Question 21

Razloži naslov “država želi, da ostanemo Cigani” S pomočjo tega stavka opiši položaj Romov. Poveži trditev z ugotovitvami te knjige (etnizacija, diskriminacija).
b) Pojasni še naslov tega dela, torej Država želi, da ostanemo Cigani oz. ga poveži z glavnimi sporočili tega dela. (dve podobni vpr.)

Answer 21

Ta stavek lahko razložimo s tem, da so potrebne sistemske spremembe na tem področju. Sistem je zdaj neučinkovit, saj Romom ne omogoča, da bi se povzpeli po socialni lestvici navzgor, ampak se jih potiska v marginaliziran položaj. Romi na primer zelo težko dobijo zaposlitev, ker jih nihče noče zaposliti, imajo razne predsodke do romov (Romi kradejo, so umazani, nesposobni). Romi so diskriminirani na različnih življenjskih področjih. Tudi v VIZ, kjer se jih pošilja v OŠ s PP, spregleda pa se, da njihovi intelektualni primanjkljaji ne izhajajo iz njihove etnične pripadnosti, ampak je vzrok v tem, da so socialno in ekonomsko prikrajšani, lahko tudi da ne poznajo jezika (primer učiteljice, ki je dejala, da je učenka gluha, v resnici pa ni znala slovensko in učiteljice ni razumela). Diskriminacija se dogaja z različnimi procesi v družbi (družbene kategorije, magrinalizacija, dehumanizacija, nevidnost in obtoževanje). Vsi ti procesi v družbi prispevajo k temu, da se ohranja podoba Roma, ki jih izključuje.
Izgleda, da država in institucije ne naredijo dovolj za to, da bi se podoba roma kot »cigana« spremenila. Predsodki so institucionalizirani.

Question 22

Kako je v delu avtorice (urednice) Š. Urh predstavljena vednost o Romih?

Answer 22

Š. Urh je napisala delo Država želi, da ostanemo cigani. V tem delu govori o tem, kako je v družbi predpostavljena HOMOGENOST ROMOV oz. KOLEKTIVIZACIJO ETNIČNIH SKUPIN ( celotna skupina je kolektivno odgovorna za dejanja, ki so jih naredili posamezniki npr. kaznivo dejanje) , ko pa gre v resnici za zelo raznoliko manjšino in posamezniki, ki se soočajo z različnimi problemi. Omenja tudi stereotipe o njih: da živijo na račun države, da so nagnjeni h kriminalnosti, temna polt, črni lasje, neprijeten vonj …
O njih vemo precej malo, na kar je vplivala tudi znanost, ki se historično zanje ni preveč zanimala. Antropologi so jih dojemali kot “tujce v lastnem domu”.
Njihova diskriminacija temelji na:
- družb. kategoriziranje (ki lahko vodi do predsodkov)
- marginalizacija (imajo slabše možnosti kot večina)
- nevidnost (ko ljudje izražajo, brezbrižnost ob njih, mediji ustvarjajo podobi o romih)
- dehumanizacija (obravnavanje, kot da so kategorija; npr. “gospod Rom”)
- obtoževanje (da so sami krivi za svoj položaj)
Eden od ključnih dejavnikov ustvarjanja in vzdrževanja diskriminatorskih praks je prav nepoznavanje in nerazumevanje procesov izključevanja. Zato je pomembno vedno znova namenjati prostor analizi izključevanja Romov na vseh področjih vsakdanjega življenja, kajti prav razumevanje etnične realnosti je prvi korak k bolj vključujočim, občutljivejšim pristopom.
Etinični humor: izražanje predsodkov na družbeno sprejemljiv način.

Question 23

Povzemi temeljna spoznanja raziskav o razlikah v govorno - jezikovnem razvoju otrok iz različnih podskupin (ki jih navaja v svojem članku L. Klun)

Answer 23

Bernsien govori o elaborativen (značilen za srednji in višji družbeni razred) in rekonstruktiven jezikovnem kodu (značilen za nižji družbeni razred). Rekonstruktiven JK postane deficitaren šele ob vstopu v šolo, ker ga šola ne priznava kot veljavnega. On je raziskoval kvalitativno.
Kasneje pa so govorni-jezikovni razvoj in povezavo s SES začeli raziskovati kvantitativno. Ugotovilo so 30-milijonski jezikovni prepad - 3-letnik iz srednjega in višjega družbenega razreda, je slišal 30-milijonov več besed v svojem življenju kot pa 3-letnik iz nižjega razreda. Otroci iz nižjega družbenega razreda so tvorili manj kompleksne in krajše stavke. Imeli so težave pri govorno-jezikovnem razvoju in v šoli so bili manj uspešni. Avtorji so govorili, da je njihovo okolje manj stimulativno, manj spodbudno… s tem so krivdno za neuspeh pripisali staršem in načinu vzgoje, spregledali pa so ta je vzrok v SES.
- Otroci iz bolj privilegiranih okolji so bolj govorno kompetentni
- Velike razlike v govorno-jezikovnem razvoju med otroki iz različnih družbenih razredov
- Vpliv ima način vzgoje npr. več branja knjig, več obiskov knjižnice,..
- Izkušnje, ki jih otroci dobijo pred vstopom v vrtec ali šolo imajo velik vpliv na šolsko uspešnost
- SES vpliva na izkušnje in znanje otroka.

Question 24

Pojasni in ilustriraj s primerom “teorijo primanjkljaja” ter “teorijo razlike” in razmišljaj o implikacijah obojega za prakso ter poveži to še s socialno pedagogiko (torej, kateri od pristopov je bližje socialni pedagogiki, zakaj, kaj so potenciali ter omejitve enega in drugega).

Answer 24

Teorija primanjkljaja kljub svoji “dobronamernosti” diskriminira in stigmatizira. Otroku ponuja dodatno, kompenzacijsko izobraževanje, da bo nadoknadil v znanju. Pri tem se usmeri le na otroka in probleme individualizira. Značilno je, da otroke usmerja v določene kategorije, ki so že same po sebi problematične (diskriminirajo, medicinski diskurz, ali so sploh ustrezne), hkrati jih s tem etiketira. Krivda se ne pripisuje strukturni neenakosti.
Teorija razlike pa pravi, da različni otroci v šolo prihajajo z različnim znanjem, veščinami in razvojnimi dispozicijami. V šoli pa je potem veljavna vednost le tista iz srednjega in višjega družbenega reda. S tem so učenci iz nižjega družbenega razreda v depriviligiranem položaju. Šola eno vrsto vednosti priznava, drugo pa izključuje. Teorija razlike na probleme glede kontekstualno in jih vidi kot posledica strukturnih neenakosti, zato je ta koncept bližje socialni pedagogiki. Otroka ne vidi kot problem oz. nekoga, ki ima primankljaj ampak vidi težavo v strukturno povzročeni neenakosti.
Vendar sta oba pogleda nezadostna, saj imata svoje slabosti. Teorija razlike je preveč teoretična in zaradi tega učencem in staršem dejansko ne pomaga, da bi se njihov položaj izboljšal. Otroci se bodo v šoli še vedno morali naučiti snovi. Avtorica Klun zato predlaga sintezo obeh. Pomembno je, da se na probleme gleda celostno, uporabljamo različne teorije, pogledamo vse sisteme, ki so prisotni v otrokovem življenju in vplivajo na njegov problem. Na problem je treba gledati tako individualno kot družbeno in narediti tudi sintezo znanja različnih strok.

Question 25

Poveži zgornji dve teoriji (primanjkljaja in razlike) še s položajem izobraževanja Romov pri nas; poveži to s poglavjem iz dela D. Zaviršek

Answer 25

Uporablja se bolj teorija primanjkljaja. Rome se pošilja v osnovne šole s prilagojenim programom, čeprav njihove težave na učnem področju ne izhajajo iz njih, ampak so posledica slabega socialno in ekonomskega položaja, včasih tudi tega, da jezika ne znajo. Romske otroke se v šolah začne hitro usmerjati, uvrsti se jih v različne kategorije. Dela se le z njimi, individualizacija problemov, oni so krivi z svoj položaj. Spregleda se širši kontekst, ki prispeva k njihovem položaju. Zaviršek piše o tem, kako Romom ni omogočeno, da bi se učili v svojem maternem jeziku, učitelji nimajo zaupanja v njih, da bi jim lahko uspelo, šole se jih želijo čimprej rešiti in jih zato spuščajo naprej, čeprav ne dosegajo standarde znanja, ostanejo nepismeni… Na romsko skupnost se glede kot na zelo homogeno skupnost, v resnici pa so med njimi velike razlike. Zaviršek govori, da bi romski otroci potrebovali tako indvidualno ( učenje branja, pisanja,..) kot skupinsko in vrstniško pomoč (vključevanje v različne skupine) – kar bi predstavljajo integracijo obeh teorij.

Question 26

Iz zgoraj omenjenega poglavja (iz zbornika D. Zaviršek idr.) komentiraj še vidik vključenosti romskih otrok v posebne šole in pa vidik spola. Do obeh vidikov (vključevanja romskih otrok v posebne šole in vidik spola pri romski skupnosti) se še kritično opredeli, navezujoč se na obe teoriji (primnjkljaja in razlike).

Answer 26

Vključenost romskih otrok v posebne šole: Kot že omenjeno, so romski otroci bolj pogosto usmerjeni v šole s prilagojenim programom, kot pa otroci civilov (2010 so jih poslali okoli 10 %, v celotni populaciji pa jih je samo 1,6 %). Če bi upoštevali t. primanjkljaja, bi rekli, da je za to krivo otrokovo nesimulativno okolje in neizobraženi starši. Rešitev je tu: odločba in usmeritev v posebno šolo, označitev otroka - da ima ČVT / gov.-jez. motnja / lažja motnja v duševnem razvoju … T. razlike pa bi bila do te rešitve (vključitev v posebno šolo) bolj kritična, saj vidi težavo v strukturni neenakosti. Zaveda se, da so romski otroci v depriviligiranem položaju, saj trenutni VIZ sistem ne prepoznava njihovih znanj in sposobnosti kot ustrezne. Tega bi se reševala bolj celostno - pogledala še ostale sisteme otroka … Vidik spola: Romska skupnost se spreminja oz. je precej heterogena. Romske ženske postajajo vse bolj aktivne, vendar so marsikje v Sloveniji še vedno vpete v tradicionalne vloge. Še vedno je vidna neenakost med spoloma (tako kot pri civilih). Še vedno se dogaja, da ponekod dekletom prepovedujejo šolanje. To vidijo kot skrb zanje - da jih zaščitijo pred civili. Deklice, ki pa imajo možnost izobraževanja, pa včasih v tem ne vidijo smisla, saj predvidevajo, da ne bodo dobile službe. Odrasle ženske pa so ponekod še vedno videne zelo tradicionalno - njihova vloga je omejena na gospodinjstvo in skrb za otroke. Če bi izhajali iz t. primanjkljaja, bi rekli, da so si same krive …na primer, da jim primanjkuje motivacije. Spregledali bi vrednote njihove okolice, ki izobrazbe nimajo za vrednoto sploh pri deklicah. V romski skupnosti na zaželeno, da se deklice izobražujejo. To, da bi šle v srednjo šolo je za njih upad statusa v družbi. T. razlike pa bi se skušala neenakosti reševat iz tega zornega kota, da bi pogledala, kako širša okolica pripomore k takšnemu pogledu - kaj lahko naredimo kot družba (spodbujanje avtonomije žensk, poudarjanje pomena izobrazbe, delo v skupnosti …). Deklice potrebujejo podporo izven skupnosti – od ljudi, ki cenijo izobraževanje (zagovorništvo, opolnomočenje deklic, da se izobražujejo) Neenakost (Bauman + Wilkinson in Pickett) 1. Povezi dohodkovno neenakost z velikostjo javnega sektorja (nekaj takega?) in prikazi to na primeru. Države z relativno manjšim javnim sektorjem izstopajo v stopnji neenakosti. V državah z večjim deležem javnih uslužbencev neenakost praviloma manjša. Razlog je v tem, da država ne regulira privatnega sektorja in so razlike v prihodkih veliko večje in veliko bolj nepravično razporejene kot znotraj javnega sektorja. Primer tega je Danska, ki ima največji delež zaposlenih v javne sektorju in je med državami z nižjim Ginijevim koeficientom, podoben pojav je pri Švedski, nasprotje pa je Grčija, ki ima med vsemi državami najmanjši procent ljudi zaposlenih v javnem sektorju, njen Ginijev koeficient pa je najvišji. Zmanjšanje javnega sektorja nujno pomeni slabšo dostopnost in kakovost javnih storitev, saj bodo imeli le bogati dostop do kakovostnih storitev, ter posledično višjo stopnjo neenakosti v družbi (Aristovnik, 2012). 2. Kako bi umestil slovenijo po neenakosti ce primerjas z drugimi drzavami? Slovenijo po neenakosti najlažje primerjamo z drugimi državami na podlagi Ginijevega koeficienta. Po podatkih Aristovnika, ima Slovenija najmanjšo dohodkovno neenakost v EU in sicer 0,238. Povprečje EU je 0,305; največjo vrednost, okoli 0,35, pa imajo države, ki so v krizi najbolj varčevale, baltske države ter Romunija in Bolgarija. V primerjavi z drugimi je torej na boljšem mestu, ne pomeni pa, da se ne rabimo s tem ukvarjati, saj če ne analiziramo kaj je vzrok za dobre rezultate in teh dejavnikov vzdržujemo in krepimo, se lahko stanje hitro spremeni, zato je potrebo ostat kritičen in aktiven. V Sloveniji so prisotni dejavniki postopnega večanja neenakosti npr. zmanjševanja socialnih pravic in pomoči. V Sloveniji se manjša javni sektor kar prispeva k dohodkovni neenakosti – Slovenija je na zanesljivi poti v večjo razslojenost (Košak). V Sloveniji revščina narašča najhitreje v EU.

Question 27

Družbena neenakost, kako to vpliva, kaj to pomeni za posameznika in družbo, konkretni primer

Answer 27

Z zmanjševanjem neenakosti lahko izboljšamo kakovost socialnega okolja in s tem kakovost življenja vseh slojev prebivalstva. Neenakost je stanje v družbi, ki družbo močno cepi. Prijatelje si najraje izbiramo med sebi približno enakimi. Če imamo tako manj opraviti z drugačnimi ljudmi, se zaupanje ne more vzpostaviti. Neenakost pa ne krha samo družbenih odnosov in zaupanja, ampak prizadeva tudi položaj žensk. V deželah (ZDA) kjer je neenakost večja, je delež žensk, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali so na političnem položaju, nižji kot drugod. Neenakost pomembno vpliva na kakovost družinskega življenja in odnose ter otrokov razvoj, saj se socialne neenakosti ukoreninijo že v času zgodnjega otrokovega razvoja, ko je najpomembnejše zgodnje učenje. Za slednje je bistvenega pomena spodbudno družbeno okolje, za kar starši ki so revni, preživljajo stres ali nimajo podpore pri drugih, težje poskrbijo. Tudi lastno zaznavanje neenakosti (biti tisti, ki je priviligiran, ali tisti ki izkuša neenakost) neposredno vpliva na kognitivne sposobnosti in učni uspeh otrok. Več neenakosti dokazano pomeni tudi več kriminala saj ljudje iščejo alternativne načine preživetja; manjšo socialno kohezijo saj je ljudi revščine sram in se umikajo iz družbe, manj zdravo življenje. Bolj revni več kadijo, bolj tvegano pijejo alkohol, jedo bolj kalorično in konzervirano hrano, pogosteje se poškodujejo, več težav imajo pri nosečnosti in pri porodu … Šibko zdravje in nasilje sta pogostejša v bolj neenakih družbah. V bistvu skoraj vse težave, ki so pogostejše pri dnu socialne lestvice, so bolj razširjene v neenakih družbah Neenakost vseeno prinaša bolj učinkovito in hitreje rastočo ekonomijo, ker so bogati relativno nižje obdavčeni (procenutalno gledno), s tem pa se neposredno spodbuja ljudi, da gredo v podjetništvo (visoke plače, bonitete).

Question 28

Družbena neenakost . Poveži z miti Baumana

Answer 28

1. mit, ki ga omenja Bauman je, da je ekonomska rast edini način soočanja z izzivi prihodnega sobivanja, edini možni odgovor na “izzive človeštva”. Vendar so ekonomske krize pokazale, da od bogatenja peščice širša družba nima koristi, prej nepovratno škodo, kot sem omenjala že pri prejšnjem odgovoru. 2. mit pravi, da je edini in najboljši način, kako povečati srečo in zadovoljstvo ljudi ta, da da se razvija potrošništvo in se uvajajo vedno novi objekti potrošnje. Torej, da zadovoljimo svoje potrebe preden se te sploh pojavijo. 3. je ideja, da je neenakost med ljudmi naravna, prilagajanje družbenega življenja temu nam bo vsem koristilo - če pa bomo poskusili to spremeniti, bo nastala škoda za vse. 4. mit- rivalstvo (tekmovalnost) je nujni in zadosten pogoj za socialno pravičnost in nadaljevanje družbene ureditve. Namesto tega bi le izboljšalo položaj premožnih in izključilo ter vse bolj degradiralo nepremožne.

Question 29

4. Kako Bauman odgovori na vprašanje: Ali bogastvo redkih pomeni dobro za vse? Njegove predpostavke.

Answer 29

Kapital bogatih ne pride po lestvici nazaj, niti do tistih, ki so blizu elitam, kaj šele do tistih na dnu socialne lestvice. Ekonomska rast je vzrok za ohranjanje in poslabšanje socialnih problemov. Pretirani zaslužki bogatih so uporabljeni za prerazporeditev velikih količin denarja znotraj kroga bogatih, namesto da bi bil ta denar vložen v realno gospodarstvo. Predpostavke - so miti, ki jih Bauman izpostavlja.

Question 30

6. Bauman, Neenakost – Zakaj ljudje sprejemamo neenakost?

Answer 30

Socialna neenakost znotraj bogatih držav se vzdržuje s prepričanjem ljudi v NAČELA NEPRAVIČNOSTI = Prvo načelo: Različne sposobnosti ljudi so določene ob rojstvu – malo ali nič ni v naši moči, da bi spremenili svojo usodo . Dorling: (ostala načela) - Elitizem je učinkovit - Izključevanje je normalno in nujno za »zdravo« družbo; pohlep spodbuja izboljšanja v življenju - Razočaranje je neizogibno – kolektivna beda je povzročena s strani naše prostovoljne podreditve socialni neenakosti (teorija izbire; sami ustvarjamo zgodovino? Ljudje imamo sposobnost izbiranja; nobena količina pritiska ne more popolnoma zatreti človekovih izbir in začrtati našega vedenja, na izbiro vpliva usoda (okoliščine, na katere nimamo vpliva; realne možnosti) in karakter (to kar smo, s čemer lahko vplivamo; izbira med možnostmi).

Question 31

7. Pojasni in reflektiraj, kako sta obe deli na temo neenakosti (Wilkinson in Pickett in pa Bauman) prispevali k tvojemu pogledu na neenakost. Naštej tri glavna sporočila pri vsakem izmed del, ki so zate (strokovno, osebno …) najbolj relevantna.

Answer 31

GLAVNA SPOROČILA: (kaj je zate najbolj relevantno, tako da tukaj lahko napišeš tudi karkoli drugega) Wilkinson in Pickett (Velika ideja): 1. Včasih so se bolj povezovali v skupnostih, bolj poznali; danes pa “brezciljno potujemo po množični družbi” - ves čas izprašujemo našo identiteto, obsedeni s tem, kako nas drugi vidijo. 2. Blaginja (dobro počutje) ne raste več z gospodarsko rastjo - na začetku ja, potem pa se ustavi. Bolj je pomembna socialna hierarhija - kje na lestvici stojiš (kako se odrezeš v primerjavi z drugimi). 3. Namesto, da bi se politika lotila samega zmanjševanja neenakosti, družbene probleme ločeno rešuje in se ne loti izvora! (gašenje požarov) 4. Kako pomembno nam je kako nas drugi vidijo – vpliv na zdravje itd. Bauman (Does the richness of a few benefit us all): 1. Prihodnost nekega otroka v veliki meri določena že ob rojstvu (v katerem družbenem razredu se rodiš, v katerem geografskem prostoru, v katerem časovnem obdobju …) 2. Večina jih reče, da so njhova vrednota enakost, solidarnost, medsebojno spoštovanje … ampak dejanja pa kažejo drugače. Zakaj? (“naravnost neenakosti” - to načelo vkoreninjeno v družbo; potrošništvo, individualizem, prepričanje o prirojeni sebičnosti, obtoževanje poražencev, Drugih, ponovno rojstvo neonacionalizmov …) 3. Javnosti je ekonomska rast predstavljena kot nekaj dobrega in nekaj, kar bo zmnjšalo neenakost (tako dobijo volivce). Ampak v realnosti benefitira samo peščica bogatih, večini pa škodi. Problem ni v proizvajanju denjarja, ampak v tem, kako se porazdeli. Vrh piramide se oža, spodnji del pa širi … 4. Zadovoljenje socialnih potreb s tehnologijo, shoppingom,..

Question 32

Naštej in opredeli 4 tihe, implicitne predpostavke, ki jih Bauman našteje v knjigi. Pojasni zakaj jih obravnava kot laži. Razloži to še s pomočjo knjige Velika ideja in podaj primere. Pojasni tudi povezave med neenakostjo in različnimi vidiki kakovosti življenja ter to ilustriraj na izbranem primeru (lahko iz knjige Wilkinson in Pickett).

Answer 32

1. ekonomska rast je edini način soočanja z izzivi prihodnega sobivanja 2. edini in najboljši način, kako povečati srečo in zadovoljstvo ljudi je ta, da da se razvija potrošništvo in se uvajajo vedno novi objekti potrošnje. 3. je ideja, da je neenakost med ljudmi naravna, prilagajanje družbenega življenja temu nam bo vsem koristilo - če pa bomo poskusili to spremeniti, bo nastala škoda za vse. 4. mit- rivalstvo (tekmovalnost) je nujni in zadosten pogoj za socialno pravičnost in nadaljevanje družbene ureditve. Namesto tega bi le izboljšalo položaj premožnih in izključilo ter vse bolj degradiralo nepremožne. Primeri in knjiga velika ideja: V knjigi avtorja govorita, kako višja stopnja neenakosti vpliva na slabšo kakovost življenja. To prikažeta s primeri: - st. najstniške nosečnosti je višja v bolj neenakih deželah (dostop kontracepcije, dostop do splava, daljše izobraževanje → pozneje družina …) - st. števila umorov je višja, kjer je več neenakosti (koliko imaš za zgubit, statusna tekma, nezadovoljstvo, frustracije …) - st. socialne mobilnosti je nižja v bolj neenakih deželah (kjer je javni šolski sistem, ljudje lažje prehajajo) - problemi z duševnim zdravjem so bolj pogosti v neenakih državah te ugotovitve povejo, da tekmovanje in gospodarska rast in neenakost v dohodkih niso dobra rešitev, ker so povezani z vsemi temi negativnimi stvarmi. Neenakost torej ni naravna, ni koristna. Ljudje imamo potrebo po socialnih stikih, po druženju, odnosih,..

Question 33

Izhajajoč iz zgoraj omenjenega dela in tudi dela avtorja Baumana oz. predavanj komentiraj naslednjo tezo iz knjige: “Gospodarska rast in naraščanje povprečnega dohodka sta nehala pomembneje prispevati k blaginji bogatih dežel.”

Answer 33

Bogastvo se kopiči na vrhu, bogati postajajo še bolj bogati, revni pa še bolj revni (Bauman). Problem je, kako je to bogastvo razdeljeno znotraj naroda, saj z večjo gospodarsko rastjo bogatijo le tisti, ki so že itak bogati s tem pa se samo povečuje neenakost, ki prispeva k socialnim problemom v družbi. Na začetku obstaja povezava med gospodarsko rastjo ter zdravjem in srečo ljudi, kasneje pa so to umiri. Infekcijske bolezni zamenjajo bolezni preobilja. Rast materialnega bogastva v teh državah prispevata k depresiji in anksiozosti. Za razliko od najrevnejših dežel – tam je nujno potrebno zvišati življenjski standard. Tam je gospodarski razvoj za blaginjo ljudi še vedno zelo pomemben – naraščanje materialnega bogastva je tam povečano na primer z daljšanjem dobe življenja.

Question 34

Upor v demokraciji (Balluch) 1. Kaj so konfrontacijske kampanje, nastej vsaj tri oblike akcij; kako jih Balluch poveze z demokracijo? 2. Balluchovo razmisljanje o konfrontacijskih kampanjah povezi s socialno pedagogiko (oziroma nekak prenesi to na SP)

Answer 34

Bistvo konfrontacijske kampanje je da se postavi po robu nedemokratičnemu vplivu moči posameznikov. V demokraciji bi namreč naj imel glas vsakega posameznika na volitvah enako moč, v realnosti pa imajo posamezniki z več finančnimi sredstvi možnost izvajati večji pritisk na parlament. Pri konfrontacijskih kampanjah imamo torej običajno opraviti z bistveno močnejšimi političnimi nasprotniki, proti katerim se obnese le javni pritisk. Težko pa je sprožiti javni pritisk za spremembe, ki veliki večini ne prinašajo nobenih osebnih koristi. Dobršen del pritiska bo torej moral izhajati iz prizadete manjšine ali tistih altruističnih aktivistov, ki so se pripravljeni angažirati za druge.Dobro izvedena konfrontacijska kampanja torej mobilizira javno mnenje ob sočasni postopni eskalaciji akcij oz. konflikta (a pri tem ne smemo izgubiti spoštovanja do nasprotne strani), ki se vzajemno pogojujejo. Ne da bi pri tem izgubila pripravljenost na dialog s političnim nasprotnikom. Preden dejansko zaženemo konfrontacijsko kampanjo proti določenemu problematičnemu stanju, torej potrebujemo: - Dejstvene dokaze za problematično stanje; - Izvedljivo alternativo; - Občutljivost javnosti za temo; - Široko koalicijo zaveznikov; - In čim bolj izoliranega nasprotnika. Dejavnost kampanje mora zaobjeti čim več ljudi in organizacij, saj s tem postane očitno, da večji del – vsaj kritične – civilne družbe stanje razume kot problem. Dokler ga zmorejo politični nasprotniki izolirati od večine, konflikt ne bo eskaliral. Zaobjeti mora vse sloje prebivalstva in najbolje tudi geografsko vse dele dežele. TIPPING POINT: Umetnost vodenja uspešnih konfrontacijskih kampanj je v tem, da se razvije občutek za tipping point, točko, do katere pod danimi okoliščinami lahko gredo akcije, da bi ustvarile maksimalen pritisk, ob enem pa ne bi izgubile naklonjenosti prebivalstva. - Zato se mora eskalacija odvijati postopoma in kontinuirano. Različne oblike političnega protesta: - Glasna in razgreta demonstracija - Trajna demonstracija - Demonstracija pred domom - Bojkot - Raziskave pod krinko - Divje plakatiranje in grafit - Motenje prireditev in lova (sabotaže lova) - Blokada - Zasedba - Run-in, walk-in, lie-in, sit-in, talk-in, pray-in - Javna osvoboditev - Javno poškodovanje stvari. POVEZAVA S SP? Avtor omeni tudi manjšine, ki nimajo sploh toliko moči, da bi lahko vstopili v konflikt kot enakovredni nasprotnik. Te kampanje opozarjajo na neenakosti v družbi, ki so posledica neenake razporeditve moči. Tisti na visokih položajih vplivajo na politiko recimo. Poudarja povezovanje skupnosti. Neki v tem smislu?

Question 35

kako razumemo razmerje med radikalnostjo akcij in njihove uspesnosti?

Answer 35

Dobro izvedena konfrontacijska kampanja torej mobilizira javno mnenje ob sočasni postopni eskalaciji akcij oz. konflikta (a pri tem ne smemo izgubiti spoštovanja do nasprotne strani), ki se vzajemno pogojujejo. Ne da bi pri tem izgubila pripravljenost na dialog s političnim nasprotnikom. TIPPING POINT: Umetnost vodenja uspešnih konfrontacijskih kampanj je v tem, da se razvije občutek za tipping point, točko, do katere pod danimi okoliščinami lahko gredo akcije, da bi ustvarile maksimalen pritisk, ob enem pa ne bi izgubile naklonjenosti prebivalstva. - Zato se mora eskalacija odvijati postopoma in kontinuirano.

Question 36

Kako Balluch razume demokracijo?

Answer 36

Bistvo konfrontacijske kampanje je da se postavi po robu nedemokratičnemu vplivu moči posameznikov. V demokraciji bi namreč naj imel glas vsakega posameznika na volitvah enako moč, v realnosti pa imajo posamezniki z več finančnimi sredstvi možnost izvajati večji pritisk na parlament Balluch pravi, da je demokracija v nevarnosti. Obstajajo številne propagande ki vzbujajo strah pred terorizmom in organiziranim kriminalom. Pod krinko tega se opravičuje to, da je nadzor v državi vedno strožji, opravičuje se policijsko vohunjenje. Ti ukrepi se interepretirajo kot zaščita, v realnosti pa gre za načrtno jemanje temeljnih pravic.

Question 37

Kako bi lahko (Izhajajoč iz del Wilkinson in Pickett) z demokratičnimi orodji, ki jih je predstavil Balluch, naslovili vprašanje neenakosti?

Answer 37

Kaj je mišljeno z d. orodji? → mogoče: volitve, referendumi, svoboda medijev, aktivizem - konfrontacijske kampanije in akcije Se bom osredotočila samo na konfrontacijske kampanije, ki so bile bolj v ospredju tega dela … V družbi neenakost narašča. Smo vse bolj pasivni in se zatekamo k načelu “naravnosti neenakosti” (Bauman). Čeprav večina govoril, da so njihove vrednote: enakost, solidarnost, medsebojno spoštovanje … dejanja kažejo drugače. Iz Balluchovega dela se lahko navežemo, da je za spremembo vedenja potrebno več kot samo sprememba stališča. Družbena gibanja (konfrontacijske kampanije) morajo poleg ozaveščanja delati tudi na tem, da ponujajo t. i. oporno infrastrukturo: info o alternativnih izbirah, stik z istomislečimi, društva … In pa to, da dosežemo spremembe tudi s tem, da izvedemo javni pritisk na te, ki imajo politično moč - da jih prisilimo, da se zberejo skupaj in pridejo do kompromisa. Med ljudmi je treba krepiti tudi občutek skupne identitete in soodvisnoti z ljudmi. Na tiste s politično močjo pa je potrebno z aktivizmom vplivati tako, da bodo imeli voljo po večji enakosti družbe. Da ne bodo samo gasili požarov in se ločeno lotili družbenih problemov - ko pa skoraj vsi izvirajo iz večanja neenakosti.

Question 38

Identitetna politika vs queer - poveži z intimnim državljanstvom

Answer 38

IDENTITETNA POLITIKA- (konec 70. in začetek 80. let): drsenje nazaj v esencialistične kategorije, verjetno kot posledica institucionalizacije gejevskega in lezbičnega gibanja in lobiranje za pravice homoseksualcev ter komercializacije homoseksualne kulture. Predpostavka, da imajo geji in lezbijke skupno neko naravno “bit”, predstavlja izhodišče za nastanek podobe manjšinske skupine (zato se identitetni model imenuje tudi etnični model), ki na tej osnovi zahteva pravice, saj je bilo izoblikovanje jasne kolektivne identitete nujno potrebno za dosego političnih ciljev, izmed katerih je bil eden najpomembnejših odprava diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti. Identitetna politika je zaslužna za to, da je bila homoseksualnost legitimirana in da so bili homoseksualci prepoznani kot družbena skupina (ki so ji kršene določene pravice). Vendar pa se je ta politična strategija kmalu izkazala za nezadostno, kar velja v celoti razumeti kot izraz tistega, kar je pravzaprav rdeča nit celotne razprave knjige: problematičnost identitete. Predstave o gejih in lezbijkah kot posebni, ločeni, unificirani skupini. Prizadevanje za pravice homoseksualcev, oblikovanje politike manjšinskih pravic. Izoblikovanje KOLEKTIVNE IDENTITETE je bilo nujno za dosega političnih ciljev. QUEER- Najbolj radikalen konstruktivističen pristop k obravnavanju seksualnosti. Svojo nalogo vidi v destabilizaciji zatiralskih hegemonskih diskurzov in v dekonstrukciji “resnice”, ki jo ti diskurzi producirajo (zlasti na področju seksualnosti)- načini govorjenja o realnosti, ki definirajo, kaj je o svetu mogoče razumljivo misliti in reči in kaj ne. Prevprašuje, čigave norme so vpisane v “normalnosti”, in opozarja, da ne obstaja zgolj izbira med patološkostjo in normalnostjo. V tem kontekstu je relevantno tudi njihovo prizadevanje za ukinitev ideje (vnaprej dane) fiksne in koherentne identitete - tj. prizadevanje za dekonstrukcijo identitete -, ki jo nadomesti ideja, da je subjekt (oz. v grobem: identiteta) skonstruiran retrospektivno kot posledica ponavljajočih vzorcev vedenj oz. performansov oz. je vedno dinamičen produkt prepleta raznolikih subjektnih pozicij, različno relevantnih glede na kontekst, vsaka izmed katerih je oblikovana znotraj nestabilnih diskurzivnih struktur. V povezavi s tem je bil uveden koncept intersekcionalnosti (medpresečnosti), ki opisuje skupek več osebnih okoliščin, na podlagi katerih je lahko nekdo diskriminiran. Kliče k ponovnemu razmisleku o identitetah, ki so ves čas odprte, se spreminjajo, se prepletajo. Queerovski aktivizem je aktivizem manjšinskih pravic.

Question 39

Intimno državljanstvo: univerzalen in diferenciran model intimnega državljanstva

Answer 39

Univerzalistični pristop = vsi državljani in državljanke smo tudi seksualni državljani in državljanke. Obstoječi okvir državljanstva želi spremeniti na tak način, da bi bile tudi homoseksualcem podeljene pravice, ki so podeljene heteroseksualcem Diferenciran pristop = ne prizadeva si za integracijo gejev in lezbijk znotraj obstoječega sistema, ki temelji na heteroseksualnih normah. Zakaj bi si prizadevali za pravice znotraj sistema, ki vidi homoseksualnost kot deviantno in s tem utrjuje, da je samo heteroseksualnost »normalma«. (Young): družbeno pravičnost, kot osrednjo vrednoto koncepta državljanstva, bomo dosegli ne z odstranjevanjem razlik, pač pa s spoštovanjem in promocijo teh razlik. V univerzalnem modeli torej veljajo univerzalne pravice, ki pa so slepe na razlike med posamezniki in skupinami, spregledajo neenak izhodiščni položaj. Zato diferenciran model pravi, da si določene skupine zaslužijo posebne pravice, specifične pravice. Različne skupine bi naj tudi bile vključene v oblikovanje politik in posebej pomembno je, da imajo zatirane/marginalizirane skupine možnost predstavitve svojih interesov.

Question 40

R. Kuhar v svojem delu definira zasebno in javno. (in istospolno usmerjenost.) Kako z enim in drugim konceptom poveže temo spolne usmerjenosti? Ilustriraj tudi na primeru.

Answer 40

JAVNOST - obstajala naj bi ena javna sfera, do katere naj bi imeli vsi državljani dostop. Tam naj bi razpravljali o skupnih vprašanjih, skupnem dobrem … Javno vidi identiteto kot nekaj na čemer delamo, je odvisna od družbene pripadnosti ZASEBNOST - sfera, kjer se lahko pos. razvije kot avtonomno bitje in svobodno deluje brez vpletanja drugih oz. države; da se spoštuje avtonomija posameznika Veliko razprav o teh dveh konceptih in različni pogledi na delitev (npr. feministična gibanja so govorila o tem, da delitev in ločnica med javno in zasebno sfero služi za ohranjanje patriarhata …). Bistvo: da ne ukinemo ločnice med njima, ampak da redefiniramo razmerje. Zasebnost je pomembna za udejanjanje intimnosti in da imamo sfero, kamor se lahko “skrijemo” oz. vanjo spustimo samo izbrane ljudi. Dostop do javnosti torej ni povezan s tem, da izkazujemo seksualna dejanja v javnosti, ampak da imamo pravico participirati v njej kot sekualna oseba - torej tudi kot istospolno usmerjena oseba. Koncept intimno državljanstvo naj bi povezovalo javnost in zasebnost → tista področja, ki se zdijo zasebna (neke intimne izbire, kot so izbira partnerja, kaj delamo s telesi, izbira identitete …), a so v bistvu povezana z javno sfero, ki te izbire strukturira in jih regulira.

Question 41

Poveži koncepte zasebno/javno v kontekstu (isto)spolne usmerjenosti še s konceptom državljanskih pravic.

Answer 41

Državljanske pravice so povezane s tem, kateri “tip normalnega državljana” je uveljavljen v družbi. Če je to hetero moški (heteronormativnost) - potem bodo določene skupine v družbi na to prikrajšane. Med drugim tudi osebe, ki so istospolno usmerjene, ali osebe, ki zavračajo binarni sistem. Imamo različne modele državljanstva, ki različno opredelijo, kakšne naj bi bile te pravice. LIBERALNI: univerzalnost pravice → da ni pomembno, kakšen status imaš, katere etničnosti si, spolna usmerjenost … nosilec pravice je posameznik KOMUNITARNI/REPUBLIKANSKI: pravice so dodeljene članom neke skupnosti (države), ampak se morajo aktivno udeleževat pri oblikovanju skupnega dobrega (v bistvu predpostavljajo, da morajo vsi ustrezati določenemu tipu državljana …) Oba modela nezadostna. Prvi ne upošteva, da nimajo vsi enakih izhodišč in da ni ustrezno, da so za vse enaki pogoji. Potrebne še specifične pravice (za določene skupine). Tako je bolj ustrezen DIFERENCIRAN model, ki upošteva razlike med člani (različno spolno usmerjeni imajo drugačna izhodišča) in zagotavlja predstavništvo za zatirane ter stremi, da se jih vključi v oblikovanje politik.

Question 42

Kako Kuhar opredeli intimno državljanstvo? Vključi javno in zasebno v zgornjo opredelitev. Lahko si pomagaš s trditvijo Weeksa iz iste knjige.

Answer 42

Weeks: Intimni_a državljan_ka v zaščiti svoje intimnosti vstopi v javnost prav zaradi poskusa zaščite dejanske možnosti imeti zasebno življenje in udejanjati zasebne izbire. Intimno državljanstvo = državljanstvo, ki je bilo sprva usmerjeno zgolj na javno sfero, vse bolj zadeva tudi vprašanje zasebnosti – vprašanje seksualnih pravic, ki so določenim posameznikom zagotovljene, nekaterim pa ne.

Question 43

Marshallova opredelitev državljanstva iz Kuhar. Kaj pomeni, da je državljanstvo spolno, etnično, (še eno) “definirano”?

Answer 43

Marshall pojmuje državljanstvo kot status, ki je podelje polnopravnim članom in s tem pridbijo pravice in dolžnosti. Pravice in dolžnosti niso univerzalne, ampak se razlikuje od družbe do družbe, saj vsaka družba zase definira, kaj je idealni državljan. Sprašuje se, ali je državljanstvo le maska, ki zakrije neenakosti, saj je ugotovi, da sta se kapitalizem in koncept državljanstva razvijala sočasno. Kapitalizem je sistem neenakosti, drž pa sistem enakosti. Pove, da je kljub zagotavljanju civilnih in političnih pravic v 20. stol, državljanstvo proizvajalo neenakosti, ki so izhajali iz neenakosti v izobrazbi in s tem zaposlovanje. Opredeli tudi tri sklope pravic, ki so se skozi čas oblikovala. Civilne (npr. svoboda govora), politične (npr. volilna pravica) in socialne (vezano na socialno državo) pravice. Deležen je bil številni kritik, ker se je osredotočal le na razredne razlike, spregledal pa še druge vidike (etničnost, spolna usmerjenost, spol). Feministke mu očitajo, da je državljanstvo obravnaval iz moške perspektive, kar kaže da je drž spolno zaznamovana kategorija, saj je naštet sklop pravic velja za moške, ne pa tudi za ženske. reflektira torej zgolj moško zgodovino. Kako pa nadgradi prejšnje koncepte bi pa navezala na Marshalla - on je upošteval samo razredne razlike → kako lahko pripadnost nekemu družbenem razredu vpliva na to, kako lahko uveljavljaš svoje pravice (ki naj bi bile univerzalne za vse člane, ampak v realnosti ni tako). No, Kuhar je pa nadgradil tako, da se ne nanaša samo na razredne razlike, ampak poudari, da je odvisno tudi od spola, spolne usmerjenosti. Rekel, da je državljanstvo tudi spolno in seksualno označena kategorija.

Question 44

Kaj je intimno/seksualno državljanstvo (po Kuharju)? Kako nadgradi prejšnje koncepte državljanstva in naštej prejšnje koncepte.

Answer 44

Skupek prejšnjih dveh vprašanj Sinfied je povedal, da državljan nikoli ne pomeni isto kot »prebivalec«, saj vedno obstajajo tisti, ki so prisotni, niso pa popolni državljani (etnične manjšine, seksualne manjšine, sužnji, kriminalci). S tem je pokazal, da državljanstvo s tem, ko definira kdo spada v to skupino, hkrati tudi izključil tiste, ki se ne skladajo z definicijo in so outsiderji, deviantni. Hobbes je prvi tematiziral odnos med posameznikom in politično skupnostjo. Državljana je postavil v pasivni položaj, saj mora izkazovati popolno podporo monarhu. Andreson ključno vlogo vidi v tisku, saj so se začele s tem ustvarjati zamišljene skupnosti. Rousseau je menil, da je izobraževanje tisto, ki bo krepilo nacionalnost in nacionalno zavest.

Question 45

Weeks omenja 4 paradokse seksualne identitete

Answer 45

1.Problematizacija predpostavke o identiteti kot fiksni in uniformni, čeprav je v realnem življenju ravno nasprotno – nefiksirane in raznovrstne identitentne pozicije. Identiten ne smemo razumeti ko končnih 2.Identitete se tičejo posameznika, so torej zasebne, a obenem izpričujejo družbeno pripadnost in na njej vseskozi delamo. Pomembno vlogo pri tem ima naše telo, ki je kot sidrišče naše definicije identitete (sprašujemo se ali je homoseks. Prirojena ter ali je naše vedenje v skladu z našimi fizičnimi atributi) 3.Identitete si zasidrane v zgodovini in hkrati naključne 🡪 seksualne ID (identitete) niso odraz resnice o telesu, ampak so produkt zgodovine in relacij moči. Definicije ID so vseskozi v nastajanju in razgradnji 🡪 zato so naključne in nestabilne. 4.ID je (nujna) fikcija. Rabimo jo, da se v njej prepoznamo in potrebna je zaradi reprezentacije v političnem prostoru.

Question 46

Značilnosti queerovske politike v treh točkah po Meeks

Answer 46

1.Gre za prevpraševanje dominantnih predstav o seksualni morali in normalnosti. V nasprotju z identitetno politiko (prizadeva si za vstop in deljenje centra normalnosti skupaj z dominantno skupino) si queerovska politika prizadeva za zamenjavo tega centra. 2.Unificiran subjekt s koherentno ID zamenjan s pluralnostjo različnih identitetnih pozicij (to je moteče za dominantne koncepte reprezentacije, ki se zanašajo na unificirano in fiksno ID). 3.Queerovska politika je oblika produktivnega upora proti dominantnim konceptom seksualnosti, želja, užitkov. Kaže se v konstituciji novih užitkov, stilizacij telesa, oblikah skupnega življenje, novih seksualnih željah. Glavni cilj queerovske politike je v kljubovanju dominantnim predstavam normalnosti 🡪 dekonstrukcija diskurzov, ki proizvajajo normalnost..

Question 47

3-je valovi gejevske in lezbične politike?

Answer 47

1. Asimilacijska politika (začetek cca. leta 1900): poskus premikanja meje sprejemljivega tako, da bo vključevala tudi homoseksualno željo in dejanja. Gre za politiko normalizacije oz. politiko ugajanja (družbi), ki temelji na esencialističnem razumevanju seksualnosti. 2. Transformacijska politika (začetek z 1969): boj proti normativnemu sistemu vzajemno izključujočih seksualnih in spolnih norm in zahteva po opustitvi binarnih razmerij (heteroseksualnost/homoseksualnost in moški/ženska). Gre za politiko (radikalnega) upora, ki sloni na konstruktivističnem razumevanju seksualnosti. 3. Identitetna politika (konec 70. in začetek 80. let): drsenje nazaj v esencialistične kategorije, verjetno kot posledica institucionalizacije gejevskega in lezbičnega gibanja in lobiranje za pravice homoseksualcev ter komercializacije homoseksualne kulture. Predpostavka, da imajo geji in lezbijke skupno neko naravno “bit”, predstavlja izhodišče za nastanek podobe manjšinske skupine (zato se identitetni model imenuje tudi etnični model), ki na tej osnovi zahteva pravice, saj je bilo izoblikovanje jasne kolektivne identitete nujno potrebno za dosego političnih ciljev, izmed katerih je bil eden najpomembnejših odprava diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti.

Question 48

Liberalni in komunitarni model državljanstva

Answer 48

Liberalni model vidi državljanstvo kot skupek norm, ki določajo odnos med posameznikom in državo. Razlike med državljani ne bi smele igrati nobene vloge, saj imajo enako pravice, status, obveznosti. Državljan je tako poimenovan kot tujec in ne kot član skupnosti. Država jamči pravice, posameznik pa je nosilec le-teh. koncept temelji na tem, da so pravice pomembnejše od višjega skupnega cilja skupnosti. Morala je stvar zasebnosti, vsak posameznik sam določa kaj je dobro in kaj slabo. Komunitarni model je nastal kot kritika liberalnega modela, saj državljana opredeli kot tujca. Ta model poudarja, da se morajo posamezniki združiti v moralno skupnost, saj izven tega enakost, pravice, dolžnosti ne morejo obstajati. Zagovarja skupne standarde, kaj je dobro in kaj je slabo (morala). Oba modela sta teoretična in poskušata prepletati razumevanje državljanstva kot pasivnega na eni strani in aktivnega na drugi strani.

Question 49

Pojasni koncept “državljanstvo” izhajajoč iz temeljnih avtorjev in avtoric, ki jih navaja Kuhar in na podlagi Ballucha.

Answer 49

Kuhar v knjigi definira tudi aktivno in pasivno državljanstvo. Ballucha lahko tako povežemo z aktivnim državljanstvom. Poudarja, da je pomembn aktivizem, v smislu konfrontacijskih kapmanj, s strani državljanov. S tem se naslavlja na neenakosti, ki so prisotne v družbi in si prizadeva k sistemskim spremembam. Pomembna je država, ki ima monopol nasilja, s tem ščiti posameznikove pravice, skrbi za to, da se zakoni izvajajo in upoštevajo temeljno človekove pravice. Pod to pravico spada npr. tudi pravica do demonstracij, svobode govora, ki sta pomembni, da aktivizem sploh obstaja. Državljan torej ne sme biti samo pasiven nosilec pravic in dolžnosti, saj znotraj zakona obstajajo tudi neenakosti.

Question 50

Razloži esencializem in konstruktivizem skozi pojme/primere etnične pripadnosti in spola

Answer 50

ESENCIALIZEM - diskurz/koncept, ki predpostavlja, da se človek že rodi z nekimi značilnostmi, ki določajo njegovo idenititeto. Vsaka oseba (ali stvar) ima neko bistvi/jedro, ki ga ločuje od ostalih. Gradi na naravnih razlikah in homogenosti - kako so pripadniki neke skupine enaki. Esencialisti verjamejo, da so nekatere lastnosti nespremenljive, v tem pa se razlikujejo od konstruktivistov. Etnična pripadnost: Prepričanje strokovnih delavcev, da Romom ni pomoči - da je naravno, da so manj inteligentni in leni … Primer spola: Prepričanje, da se rodiš kot homoseksualec. Čeprov a je to okej? Al je bolj spolna usmerjenost … Mogoče bolje: Prepričanje, da se lahko rodiš samo kot moški ali ženska - to je neka naravna stvar, ki je neodvisna od družbenega konteksta. Skladnost biološkega in družbenega spola. KONSTRUKTIVIZEM KONSTRUKTIVIZEM - diskurz/koncept, ki govori o tem, da je identiteta odvisna od družbenega konteksta, da je odraz določene kulture in časa, nefiksnost identitet, spremenljivost skozi življenjsko zgodovino. Konstruiramo skozi izkušnje, socialne interakcije … Etnična pripadnost: Prepričanje, da imajo romski otroci težave v šoli, ker njihova znanja, spretnosti niso uveljavljena v trenutnem VIZ sistemu → družbeno konstruirano; v njihovi skupnosti so to znanja drugače sprejeta (pogled razlike) Spol: spol je družbeno konstruiran pojem, ki ni nujno povezan z biološkim spolom. To pomeni, da družba in kultura aktivno oblikujejo in definirajo, kaj pomeni biti moški ali ženska. Konstruktivizem poudarja, da so družbene vloge, ki jih pripisujemo moškim in ženskam, rezultat družbenih konstrukcij. To vključuje pričakovanja o vlogah in odgovornostih v družbi, kot so stereotipi o tem, kakšno vedenje je primernejše za moške ali ženske (npr. na Škotskem “normalno”, da ima moški oblečeno krilo - je del njihove kulture; pri nas je to “čudno”)

Question 52

eno od teh “pokritiziraj”: kako se kažejo razlike aplikacije esencializma in konstruktivizma

Answer 52

Če prevzamemo esencialistično držo, smo obsojeni na pasivnost in ohranjanje družbenih neenakosti. V družbi velja splošno načelo, da je neenakost normalna, da je del družbe, da ne moremo nič pomagat … To ni v redu, saj s tem ne dosežemo nobenih sprememb. Isto na področju Romov: “kaj boš, takšni so” → da nanje gledaš kot manjvredne in jih kriviš za svoj položaj, ne pogledaš pa širšega konteksta - kako je družba oz. te, ki imajo politično moč - ustvarila te pogoje Konstruktivistične ideje so postale same sebi največji sovražnik. Ko so poenostavljene jih lahko razumemo, kot da si ljudje sami izbirajo svojo seksualno usmerjenost to pa vodi v homofobijo. Konkretno: Recimo na področju Romov: esencialisti bi rekli, da so si sami krivi za svoj položaj, da so leni (to je v njihovi krvi), da so manj inteligentni (zato jim ne gre v šoli) …Konstruktivisti pa bi pogledali širše, opozarjali na neenaka izhdišča, da romskim otrokom ni dostopen pouk v njihovem jeziku .. Istospolna usmerjenost: esencialisti bi rekli, da se rodiš gej/lezbijka. Ravnajo se po heteronormativnosti - da je normalna hetero usmerjenost, na homoseksualce pa gledajo kot deviantno manjšino. Konstruktivisti pa bi rekli, da je istospolna usmerjenost del identitete, ki je fluidna, ne-fiksna in da je odvisno od tega, kako družba opredeljuje to, da te privlači isti spol

Question 53

3. Multikulturno/večkulturno prepričanje in enakopravno/egalitarno prepričanje - opiši značilnost obeh. Kako bi pri delu z ljudmi ravnal v obeh primerih?

Answer 53

Večkulturni pristop priznava razlike med posamezniki in pravi, da je potrebno te razlike tudi ohranjati, posebej pri manjšinskih skupinah (jezikovne, kulturne razlike). Ne smemo tega ignorirati, saj imajo različni ljudje različne izhodiščne položaje, ki vplivajo na to, kako uspešni bodo v družbi (učna uspešnost, posledično izobrazba in zaposlitev). Pri tem pristopu se z različnimi ljudmi ravna različno, saj imajo različne potrebe, ki izhajajo iz njihovega položaja. Pri enakopravnem pristopu pa razlik med ljudmi ne priznavamo, z vsemi se dela enako, ni kakšnih posebnih pravic za različne družbene skupine. Pri tem pristopu bi se ravnalo z ljudmi, kot da so sami krivi za svoj slab položaj, individualizacija družbenih problemov in dekoteksualizacija problemov.

Question 53

Marshallova opredelitev državljanstva (iz Kuharjeve knjige). b) Kaj bi pomenilo, da je državljanstvo spolno, etnično … definirano? in kaj je drugorazredno državljanstvo

Answer 53

To pomeni, da ja odvisno od družbe, kako opredeljuje “tip državljana”. V hetereonomnih družbah, bo v ospredju bel straight guy, potem je možnost, da bodo nekateri v družbi prikrajšani za svoje pravice oz. jih ne bodo mogli uveljavljati na enak način. Npr. v nekaterih družbah istospolne osebe še vedno nimajo pravic do civilne poroke. To, da je etnično definirano, bi lahko dali za primer, da Romi (kot etnična manjšina) kljub temu, da so državljani Slovenije, še vedno nimajo istih pravic, kot “mi” → romski otroci nimajo pravice izobraževanja v maternem jeziku (v teoriji naj bi, ampak nimajo - pač gre za kršenje otrokovih pravic) Ta izraz je uporabil R. Kuhar v svojem delu Intimno državljanstvo. Drugorazredno državljanstvo je pozicija, ki je skupna gejem, lezbijam, transspolnim osebam … in nenazadnje tudi drugim manjšinam v družbi: hendikepirani, Romi, priseljenci … Njihove intimne izbire niso heteronormne (to zej specifično za LGBTQ). Državljanstvo je torej tudi spolno in seksualno označena kategorija (pa tudi etnična).

Question 54

Taylor in tri prakse izključevanja.

Answer 54

● Etnično čiščenje (npr. napriznavanje manjšin, njihova prisilna asimilacija v večinsko skupnost in ne priznavanje njihove različnosti) ● Tujci znotraj skupnosti (znotraj države prepoznani kot tujci, kot »ne-naši«, recimo migranti) ● Izključenost kot posledica pritiska v enotno šablono (pritisk, da je potrebno imeti enoten način življenja, nepriznavanje alternativnih načinov bivanja)

Question 55

Kaj pomeni etnizacija delovne sile?

Answer 55

To se je dogajalo v Nemčiji, kjer so sprejeli le priseljence, ki so bili primerni za delovno silo, ostale pa so poslali nazaj. Gre za to, da se za priseljence rezervirajo slabša delovna mesta, ki so slabo plačana s tem pa se ohranja njihov slabši SES