vzpon frankovske države pod dinastijo meringov Flashcards
(31 cards)
ozemlje
Nemčija in Francija
kam se selijo Franki
proti Franciji
kaj delajo salijski franki
podrejajo druga germanska plemena
franki (kot plemenska zveza)
- Frankija
- pomembna politična zveza na obeh bregovih Rena
sosedi frankovske države
- langobardi
- Bizantinsko kraljestvo
rodbina meringov
- iz Salijsko-frnakovskea plemena
- prvi: Meroveh (Kralj salijskih frankov)
- prvi merovinski kralj : Klodvik l.
Klodvik l.
rodbina meringov
- 466-511
- vnuk Meroveha
- združi vsa frankovska plemena
- obseg kraljestva: vsa Galija, Germanija, Provansa (razen Bergundije in Saške)
- uvedel Salijski zakonik (agnatsko nasledstvo - samo moški so dediči - zato bratje dobijo oblast)
- prvi pokristnjail: hotel pomoč od boga ker mu njegovi bogovi niso pomagali -> v zahvalo se pokristjanil
krščenje
- 3000+ ljudi
- ne vemo če prostovoljno
Merovniška država
postane največja germnaska tvorba
delitev ozemlja
po salijskem zakoniku
- oslabitev Merovinške države
- zemlja se deli med sinove, šibka ozemlja in spopadi med sabo
- SV: kraljestvo Avstrazija
- SZ: kraljestvo Nevstrija
- JV: Burgundija
- JZ: Akvitanija
zakaj kralj izgublja moč
- ker je podeljeval zemljo v last (alod = trajna last)
- ob njemu je zbrana Aristokracija, ki prejema zemljo in opravlja najvišje javne funkcije
uradniške službe
- snešal: nadzornik uprave kraljeve posesti
- palatinski grof: predstojnik dvornega sodišča
- majordom: upravitelj kraljeve posesti in dvora
ustanovitelj
DINASTIJA PIPINIDOV
Arnulf
Pipin ll.
DINASTIJA PIPINIDOV
- Pipin srednji/ Pipin ll. Herstalski
- l. 680 postane majordom Avstrezije
- zunanja politika: podjarmi Alemane, Frizijce
- rois fainétas (kralj, simbolen)
Karel Martel
DINASTIJA PIPINIDOV
- 686-741
- vlada Avstraziji, Nevstriji, Burgundiji
- l. 732 bitka pri Toursu in Poitierrsu, premaga arabsko vojsko, ki je iz Španije prodirala proti severu
- neorganizirana vojska, težka konjenica in vitezi
- pobudniki fevdalnega sistema (ukine alod, začne fevd)
- razdeli kraljeve in cerkvene oblasti
Pipin mali
DINASTIJA PIPINIDOV
- sin Karla Martela
- odstavi zadnjega merovinškega kralja (Hilderik 3)
- nastanek karolinškega cesarstva
- l. 751 postane Frankovski kralj
- l. 754 vojna z Langobardi (zato da pomaga papežu)
- osvojeno ozemlje Ravenskega eksarhata podari papežu Štefanu ll., on ga v zameno za pomoč mazili (naj bi nakazovalo, da je božja milost z vladarjem)
kaj je osvojil Pipin mali in kako monarhijo razdeli
DINASTIJA PIPINIDOV
- Akvitanijo, Septimanijo
- razdelil med sinova: Karlman in Karel
vzpostavljanje novih odnsov - fevdalizem
- vladar je podeljeval posesti na dva načina:
1. Fevd = vazal v zameno za zemljom vojaška obeznost, prisega zvestobe
2. Alod = podelitev posesti v zasebno last, ni prisege zvestobe - če senior preživi vazala, podeli njegov fevd drugemu
- če vazal preživi seniorja, mora priseči zvestobo njegovemu naslednjiku
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
- 1 sloj = vladar in frankovska rodvno-vojaška aristokracija
- 2 sloj = galsko-rimska aristokracija
- 3 sloj = svobodni frankovski kmetje
1 sloj
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
Osnova moči te aristokracije temelji na zemljiški veleposesti, ki jo obdelujejo koloni ali sužnji
2 sloj
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
V posesti ima del veleposestev
3 sloj
Merovinška družba - razdeljena na 3 dele
Sprva so ti kmetji dobili zemljo zgolj v uživanje, konec 6. stoletja pa to postane njihova lastnina, med kmeti se krepijo / povečujejo razlike
- najhujše breme: vojaška obeznost, vsak plača svojo opremo
- mali kmetje: pogosto se zadolžujejo, lakota, nadlegujejo jih veleposestniki
prejeta posest
benificij/fevd
zemlja v srednjem veku
največje bogastvo
