ZBDS Flashcards
(18 cards)
Profesionalna združenja
Profesionalna združenja:
- Združujejo pripadnike profesije, praviloma v okviru države
- Bibliotekarska združenja povezujejo bibliotekarske strokovnjake, ki delujejo v knjižnicah in sorodnih ustanovah
ZBDS
- Sedež: Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani
- Prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki združuje bibliotekarska in druga strokovna društva ter druge pravne osebe in posameznike s področja knjižnične in informacijske dejavnosti v RS in tujini
- Pospešuje in razvija knjižničarsko stroko in dejavnosti, rešuje strokovna vprašanja, sodeluje pri razvoju knjižnic in knjižničnega sistema Slovenije, zagotavlja profesionalno integriteto knjižničnih delavcev v Sloveniji
- Nastane leta 1983 iz Društva bibliotekarjev Slovenije (DBS) – Samoupravni sporazum o združevanju pokrajinskih bibliotekarskih društev
Cilji ZBDS
Cilji ZBDS:
- “krepiti ugled knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti,
- zastopati družbene in profesionalne interese zaposlenih v knjižničarstvu ter se zavzemati za njihovo profesionalno integriteto,
- zagotavljati najvišjo možno raven profesionalizma v stroki,
- spodbujati in podpirati izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,
- krepiti položaj in spodbujati razvoj vseh vrst knjižnic,
- podpirati svoboden pretok informacij in spodbujati ustvarjanje pogojev za prost in enakopraven dostop do informacijskih virov in informacij vsem državljanom,
- pospeševati razvoj informacijske pismenosti prebivalstva,
- širiti zavest o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega naroda.”
Zakaj Bi Delali Sami?
Raje delajte z nami!
“Knjižničarji smo tukaj od nekdaj, knjižničarji smo povsod (tudi med pisatelji, prejemniki Nobelove nagrade za književnost, med znanstveniki, uspešnimi menegerji itd.) in knjižničarji nismo nikoli vprašanje preteklosti, ko se pojavijo novi mediji ali nove tehnologije.”
“Knjižničarji smo poklic prihodnosti, saj smo specialisti ovrednotenja informacij, mojstri oblikovanja družbenega mnenja in ustvarjalci visokih kulturnih družbenih norm.”
ZBuDi Se!
“Biti član društva bibliotekarjev je čast, privilegij in strokovni izziv, to je sporočilo, ki nam ga zapuščajo predhodniki, ki so prav skozi društveno povezovanje vzpostavili, gradili, ohranjali in razvijali sistem, ki nam je danes zaupan v dediščino.”
“Problem današnjega trenutka je površnost, neodgovornost, amnezija in etičnost delovanja. Da vse to ne bi nadvladalo v knjižničarski stroki in da se v stroki ne bi vedli kot nepotešeni potrošniki, ki nenehno iščejo zunanje vzvode za svojo motivacijo in premike naprej, bo treba slediti novemu sloganu ZBDS:ZBuDi Se!”
Zgodovina
Zgodovina:
- 1896: Avstrijsko bibliotekarsko združenje (Österreichische Verein für Bibliothekswesen)
- En član iz Kranjske
- Strokovne publikacije
Društvo Jugoslovanskih bibliotekarjev
- 1931
- Ljubljanska sekcija ima ob ustanovitvi šest članov: dr. Joža Glonar, dr. Avgust Pirjevec, dr. Melitta Pivec-Stele, dr. Josip Puntar, dr. Joža Rus, dr. Janko Šlebinger
- 1941: deset članov
Razvoj v Sloveniji
- 1946 v Ljubljani: prva konferenca slovenskih knjižničarjev
- 1947 v NUK-u: ustanovni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije (DBS)
- 4.1948: Ministrstvo za notranje zadeve LRS izda odločbo, da DBS lahko začne pravno veljavno delovati
- 1948: prvi redni občni zbor DBS (75 članov)
- 1949 v Ljubljani: ustanovni kongres Zveze bibliotekarskih društev Jugoslavije
- 1950: ustanovljena republiška sekcija za ljudske knjižnice, DBS prvič izda članske izkaznice (136 članov)
- 1951: DBS izda publikacijo SLOVENSKE KNJIŽNICE
- 1960 v Mariboru: prvo strokovno posvetovanje DBS
- 1967 v Celju: 18. občni zbor in strokovno posvetovanje – ustanavljanje samostojnih bibliotekarskih društev na večjih območjih
- > Čopova diploma
- 1974 v Ljubljani: Kalanov sklad
- 1991 ZBDS obvesti IFLA-o o izstopu iz Zveze društev bibliotečnih delavcev Jugoslavije
- 1995 na Bledu: Etični kodeks slovenskih knjižničarjev
- 2004 v Ljubljani: Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva
- 2009: nov statut
Področna društva
ZBDS obsegaosem območnih bibliotekarskih društev:
- Društvo bibliotekarjev Ljubljana,
- Društvo bibliotekarjev Maribor,
- Društvo bibliotekarjev Celje,
- Društvo bibliotekarjev Koroška,
- Društvo bibliotekarjev Gorenjska,
- Društvo bibliotekarjev Pomurje,
- Društvo bibliotekarjev Primorska,
- Društvo bibliotekarjev Dolenjska
Več kot1.300 slovenskih knjižničark in knjižničarjev
Namen združevanja
Namen združevanja
“V Zvezo se društva združujejo z namenom, da pospešujejo razvoj knjižničarske stroke in dejavnosti ter utrjujejo njen položaj v družbi, medsebojno sodelujejo in koordinirajo dejavnosti, obravnavajo ter razrešujejo strokovna vprašanja, ki so skupnega pomena, sodelujejo pri razvoju knjižničarske dejavnosti, knjižnic in knjižničnega sistema Slovenije ter zagotavljajo profesionalno integriteto knjižničnih delavcev v Sloveniji.”
Sekcije v ZBDS
- Stalna delovna telesa
- Sekcije po vrstah knjižnic in po vrsti knjižničarske dejavnosti
- Naloga sekcij: proučevanje in razreševanje teoretičnih in praktičnih vprašanj s posameznih področij knjižničarske/informacijske dejavnosti ter usklajevanje strokovnega dela
- Evidentirano članstvo (pristopna izjava)
- > član sekcije lahko postane član društva ali druge pravne osebe, vključene v ZBDS, ali častni član
- > istočasno član največ treh sekcij
Sekcije v ZBDS
- Sekcija za splošne knjižnice
- Sekcija za šolske knjižnice
- Sekcija za visokošolske knjižnice
- Sekcija za specialne knjižnice
- Sekcija za potujoče knjižnice
- Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino
- Sekcija za izobraževanje in kadre
- Sekcija za mladinsko knjižničarstvo
- Sekcija za promocijo in marketing
- Sekcija študentov bibliotekarstva
Kongresi ZBDS
- 2017, Podčetrtek: Povezovanje. Sodelovanje. Skupnosti
“USTVARIMO DRŽAVO BRALCEV”
-> 70 let ZBDS
-> 60 let revije Knjižnica
-> 30 let Oddelka BINK - 2019, Maribor: KNJIŽNICE – OBVLADOVALKE PODATKOV?
Posvetovanja sekcij
- 2016, Maribor: UPRAVLJANJE ZNANJA V KNJIŽNICAH
- 2018, Maribor: STANDARDI IN KNJIŽNICE
- 2021, na spletu: UPORABNIK V KONTEKSTU SPREMEMB
Nagrade
Nagrade: - Čopova diploma - Čopovo priznanje - Čopova plaketa Matija Čop (1797-1835)
- Goropevškova nagrada
Mag. Branko Goropevšek (1966-2012)
Skladi
- Kalanov sklad Pavle Kalan (1900-1974)
- Stepišnikov sklad
Lovro Stepišnik (1834-1912) - Spominski sklad dr. Bruna Hartmana
Dr. Bruno Hartman (1924-2011)
Revija Knjižnica
- Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti
- 1957 začne izhajati kot glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije
- 1984 postane glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
- Najnovejša znanstvena in strokovna spoznanja s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti, knjigarstva in sorodnih ved
- Tiskana in spletna izdaja
- Prvi urednik: Maks Veselko (1926-2021)
Kdo omogoča izdajanje revije Knjižnica?
Izdajanje revije Knjižnica omogočajo:
- Ministrstvo za kulturo,
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
- NUK,
- člani področnihdruštev bibliotekarjevin ZBDS
