Zemljino površje Flashcards
(145 cards)
1
Q
Kaj sestavlja notranjo zgradbo zemlje
A
Lahko jo ponazorimo z mehko kuhanim jajcem:
Zemljina skorja (jajčna lupina - > 1% mase Zemlje)
Plašč (beljak-> 80% mase)
Jedro (rumenjak - > 19%)
2
Q
kaj sestavlja Zemljino skorjo
A
sial -> kontinentalna skorja = granitna plast (do 70 km)
sima -> oceanska skorja = bazaltna plast (do 12 km)
3
Q
kje je najtanjša debelina zemljine skorje in kje najdebelejša
A
najtanjša je pod oceani, pod gorami pa najdebelejša
4
Q
ravnotežju v Zemljini skorji med lažjimi litosferskimi ploščami in težjo gostejšo astenosfero rečemo
A
izostazija
5
Q
kaj sestavlja litosfero
A
sial, sima in krofesima (zemljina skorja in zgornji del plašča)
6
Q
kakšno debelino ima litosfera
A
100 km
7
Q
razloži od kje je sial dobilo ime
A
Si = silicij, Al = aluminij
8
Q
razloži od kje je sima dobila ime
A
Si =silicij, Ma = magnezij
9
Q
zemljino jedro
A
zunanje jedro - tekoče ag. stanje
notranje jedero - trdno ag. stanje
NiFe
10
Q
kaj sestavlja zemljin plašč
A
zgornji del plašča -> KroFeSiMa (krom, železo, silicij, magnezij) in astenosfera (plastična = tekoča - mehka)
11
Q
kakšne vrste gibanja litosferskih plošč poznamo
A
vertikalno (vzrok: izostazija)
horizontalno (vzrok: tokovi magme v astenosferi)
12
Q
kaj je izostazija
A
ravnotežje v Zemljini skorji med lažjimi litosferskimi ploščami in gostejšo astenosfero. plošče se gibljejo glede na obtežitev
13
Q
kaj je glavna spojina v granitu in koliko % je ima
A
granit ima 80 % SiO2 (kremena)
14
Q
na kaj je razdeljena litosfera
A
na številne litosferske plošče, ki se pomikajo po astenosferi (zaradi plastične podloge)
15
Q
zakaj se litosferske plošče premikajo
A
zaradi magmatskih tokov v zemljinem plašču
16
Q
kakšne teorije tektonike plošč imamo
A
wegenerjeva teorija (kontinenti se premikajo in učasih so bili povezani - pangea)
teorija o tektoniki plošč
17
Q
kdaj je bila pangea in na kaj se je delila
A
v obdobju mezozoika,
na severno lavrazijo in južno gondvano,
pramorje tetis
okoli ocean phantalosa
18
Q
kaj je teorija o tektoniki plošč
A
da imamo več litosferskih plošč -> velike
-> male
19
Q
naštej velike litosferske plošče
A
Tihooceanska, Severnoameriška, Južnoameriška, Afriška, Euroazijska, Indoavstralska, Antarktična plošča, plošča Nasca
20
Q
naštej male litosferske plošče
A
Kokos, Karibska, Juan de Fuca, Jadranska, Egejska, MAloazijska, Arabska, Iranska, Filipinska plošča
21
Q
kakšne posledice je imelo premikanje litosferskih plošč
A
razmikanje plošč - konstruktivni stik
približevanje plošč
prelomi
22
Q
razmikanje plošč
A
zaradi globinskih tokov v plašču
na šivih nastaja novo oceansko dno v obliki podmorskih hrbtov (nastajajo gorovja). razpoke polni tekoča balzatna lava (potresi, vulkani)
S in J amerika se oddaljujeta od Evrope in Afrike -> sredi atlantika nastaja srednjeatlantski podmorski hrbet (2-5cm/leto)
hrbti v pacifiku in indijskem oceanu (vzhodnopacifiški greben - 10 cm nove skorje na leto)
23
Q
približevanje plošč - a) oceanska + oceanska
A
se približujeta, upogneta navzdol
globokomorsi jarek (vulkanski otoški lok):
- kurilski jarek + otočje kurili
-japonski jarek + japonska
- filipinski jarek + otočje filipini
- marianski jarek + mariani
24
Q
približevanje plošč - b) oceanska + kontinentalna (konzervativni stik - subdukcija)
A
gorovje, veliko vulkanov -> jarek
tanjša oceanska se upogne in podrine (skorja se tali, zaradi napetosti ob tem nastajajo potresi in vulkani) pod debelejšo celinsko pod kotom 45 ° v astenosfero.
posledica teh močnih bočnih in navpičnih pritiskov je OROGENEZA (oros = gora, geneza = razvoj) ali gorotvorni proces ali gibanje
andi (pl. nazca in J-ameriška pl.)
25
približevanje plošč - c) kontinentalna+ kontinentalna - kolizija
trčita dve kontinentalni plošči
ker sta debeli in relativno lahki, nobena ne potone pod drugo -> čelno trčita
na stiku nastajajo ogromni pritiski, ki povzročijo, da se sedimenti nagubajo in dvignejo v najvišja gorstva, plošči pa se zvarita skupaj
himalaja: indoavstralska in evrazijska plošča, pred 10 mio. leti, pritiski se nadljujejo še danes - potresi
najmlajša orogeneza je ALPIDSKA (terciar - 65 mio. let nazaj) -> nastala so mladonagubana gorstva: skalno gorovje, andi, pireneji, atlas, alpe, apenini, dinarsko gorstvo, karpati, balkan, pondsko g. (turčija), kavkaz, himalaja
26
prelomi
so stiki med lit. pl., kjer te drsijo druga ob drugi
prelom Sv. Andreja: loči tihooceansko ploščo od severnoameriške (1000 km od kalifornijskega zaliva do San Franciska), pogosti potresi
27
zemeljske ere
predkambrij, paleozoik, mezozoik, kenozoik
28
predkambrij
4,6 mrd. let
zemeljski pravek, čas od nastanka Zemlje kot planeta do časa, ko se začne v morju močneje razvijati življenje in nastanejo prvi fosili. ohranijo se zametki celin (magmatske in metamorfne kamnine), to so današnja jedra kontinentov v obliki ščitov (višavja) in plošč (nižavja)
29
jedra kontinentov (2 obliki)
ščiti
plošče
30
ščiti
kanadski, gvajanski, brazilski, afriški, baltski/baltiški, indijski, avstralski
31
plošče (mlajše ussedline)
ruska, sibirka,arabska
32
paleozoik
570 mio. let
razcvetelo se je življenje v morju, razvilo se je tudi na kopnem. kontinentni so se združili v enoten prakontinent Pangeo, ki pa je že proti koncu paleozoika začela razpadati
33
periode paleozoika
kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon (premog), perm
34
orogeneze v paleozoiku
kaledonska (starejši paleozoik - silur) - KALEDONIDI (npr. skadinavsko gorovje, škotsko višavje ...)
hercinska (mlajši paleozoik - karbon) - sredogorja Z in srednje Evrope (npr. kastiljsko g., centralni masiv, ardeni ...). pomembna zaradi rudnega bogastva, zlasti črnega premoga!
35
vrste premoga!!!
šota, lignit, rjavi premog, črni premog, antriacit!!!
36
kako je nastal črni premog
toplo in vlažno podnebje; bujna pragozdna vegetacija; gigantske praproti, preslice in pečetnikovci. iz njih nastane v anaerobnih okoljih (v obrežnih močvirjih, v vznožjih hercinskih gorstev)
37
kaj se je iz paleozoika ohranilo v sloveniji
premo-karbonske skrilavice in peščenjake (golovec, grajski grič, rožnik, šišenski hrib ...)
38
mezozoik
245 mio let
relativno mirno obdobje, razpadanje pangee, med evrazijo in afriko se razteza velikansko sredozemsko pramorje TETIS; tu se odlagajo debele skladovnice sedimentnih kamnin, tudi apnenci in dolomiti naših Alp in Dinarskega gorstva
fosili prvih ptic in dinozavrov
proti koncu mezozoika se začne alpidska orogeneza
39
obdobja v mezozoiku
trias, jura, kreda
40
kdaj se začne alpidska orogeneza
na koncu mezozoika in začetek kenozoika
41
katere orogeneze poznamo!!!!!
kaledonska, hercinska, alpidska!!!!!
42
kenozoik - novi zemeljski vek
65 miljon let
terciar, kvartar
43
terciar
alpidska orogeneza doživi višek, nastanejo danes najvišja gorstva - mladonagubana gorstva
morje tetis se počasi umika, morski zaliv sega do Panonske kotline - panonsko morje
nastaja rjavi premog in lignit
44
kvartar
2 mio
plestocen: obdobje menjavanja ledenih in medledenih dob ( 4 ledene dobe/14 led. dob), alpe pokrite z ledeniki
holocen ali geološka sedanjost (10 000 let): podnebje se normalizira, človek, naplavine ob rekah
45
iz česa so kamnine
iz mineralov
46
povej iz katerega minerala je določena kamnina
apnenec ..... CaCO3 - kalcit
dolomit ....... CaMg(CO3)2 - dolomit
granit .......... SiO2 - kremen
47
kaj so rudnine
minerali, ki imajo gospodarski pomen
48
glede na kaj ločimo kamnine
starost, način nastanka, kemijsko sestavo, fizikalne oz. mehanske lastnosti, propustnost vode
49
starost kamnin v sloveniji
mezozoik, terciar, kvartar, paleozoik
50
vrste kamnin po nastanku v sloveniji
sedimentne kamnine (93 %), metamorfne kamnine (4 %), magmatske kamnine (3%)
51
magmatske kamnine se delijo na kaj
globočnine
predornine
52
globočnine
strjevanje magme v Zemljinin notranjosti: granit, tonalit (granodiorit - tlakovanje pločnikov) (na pohorju)
53
prodornine
strjevanje lave na površju -bazalt (črne barve)
najodpornejše kamnine so globočnine. obsežna območja na svetu, ki so zgrajena pretežno iz granita so ščiti. magmatske kamnine imajo kristalno strukturo (so plastovite)
54
vpliv magmatskih kamnin
relief: manjše strmine, zaobljen relief
propustnost vode: nepropustne
55
sedimentne kamnine (usedline)
nastale so z usedanjem delcev, bodisi na kopnem bodisi (predvsem) v morju (sedimentacija). sedimentne kamnine prepoznamo po plastovitosti oz. slojevitosti (so se nakladale plast za plastjo)
v sloveniji prevladujejo sedimentne kamnine -> apnenec ( kredski, jurski ...); -> dolomit
apnenec - topen v vodi (kemično preperevanje - korozija)
56
delitev sedimentnih kamnin glede na nastanek
mehanske ali klastične
kemične
biokemične ali organske
57
mehanske sedimentne kamnine
zunanji dejavniki delce preperelih kamnin odnesejo in drugje odložijo
delijo se na nesprijete in sprijete
58
nesprijete in sprijete sedimentne kamnine
grušč (ostro grobat) ...... breča
prod (zaobljeno) ............ konglomerat
pesek ............................... peščenjak
glina ................................ glinovec (črne barve - kem preperev.)
lapor (terciarna gričevja, SV gričevja, goričko, slo gorice - med muro in dravo; haloze, predalpe, pohorje, kozjak, vinske trte)
fliš ->
tuf: -je sprijet vulkanski pepel (gradbeni material)
- nastane z usedanjem vulkanskega prahu (kamnolom Peračica/Brezje)
fliš: menjava plasti različnih kamnin: -peščenjak (JZ slo - Šavrini, Brkini, Vipavska brda, Goriška brda)
-lapor ...
59
kako so nastale kemične sedimentne kamnine
z izločanjem mineralnih snovi iz vodnih raztopin
60
katere so kemične sedimentne kamnine
apnenec: sprijeto apnenčasto blato
dolomit: sprijeto apnenčasto in dolomitovo blato
siga (CaCO3): v kraških jamah, kapniki
61
kako nastanejo biokemične sedimentne kamnine
z usedanjem ostankov organizmov v morju
62
kako nastane biokemični apnenec in kakšne vrste apnenca so
nastane s fosili: koralni apnenec, školjčni apnenec, lehnjak (travertin) (plitvička jezera, jezersko) (10 % HCl)
63
opiši nastanek metamorfnih kamnin
nastale so s preobrazbo oz. metamorfozo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin, globoko pod površjem, kjer so močni pritiski in visoke temperature.
64
naštej metamorfne kamnine in opiši kako so nastale
marmor: nastal s preobrazbo apnenca ali dolomita (josipdol, kamnolom lipica/hotavlje/lesno) (brdo/podpeč -> to ni marmor, samo apnenec)
gnajs: s preobrazbo granita
65
naštej notranje oz. endogene procese
orogeneza, vulkanizem, potresi
66
naštej zunanje oz. eksogene procese
preperevanje (mehanični, kemijsko, biološko), erozija, denudacija (denu = razlaganje), akumulacija
67
kako uplivajo eksogeni procesi na kamnine
oblike se neprestano spreminjajo, kamnine fizikalno ali mehanično razpadajo, nastali drobir pa vode, led in veter odnašajo z višin v nižavja, kjer se odlaga.
68
kaj sta glavni gibali eksogenih procesov
sončno sevanje in zemeljska gravitacija
69
kaj je preparevanje in pod kakšnim vplivom nastane
mehanska in kemična sprememba kamnin, ki nastane pod vplivom atmosferilij (temperetura, voda s kislino in kisik) in humunskih kislin (razpad organskih snovi) - končni produkt je preperina
70
kaj je mehansko preperevanje, kaj je vzrok zanj in kje je najintenzivnejši
razgradnja kamnin brez spremembe mineralne zgradbe. vzrok: temp. spremembe - kamnine pokajo, se drobijo - mraz to pospeši (led v razpokah in se razširi). najintenzivnejše je v puščavah, v visokih gorovjih, v subpolarnih območjih
71
kemično preperevanje: kako deluje
voda, obogatena s kislinami, kamnine raztaplja ali jih spreminja v drugačne mineralne spojine.
72
od česa so odvisene kemične spremembe
od količine padavin, toplote (najintenzivnejše v vlažno-tropskih območjih)
73
katera kamnina je najbolj znana za raztapljanje in kako se imenuje
apnenec, korazija: več je CO2 , hitrejša je
voda dobi CO2 iz zraka, še več pa iz prsti in organizmov v njej. v vodi raztopljen apnenec se izloča kot kalcit na 2 načina:v kraških jamah - SIGA (pogoj: izhajanje CO2 iz razpršenih kapljic); na prostem iz rečne vode - LEHNJAK
74
kako poteka biološko kemično preperevanje
korenine v razpokah izločajo kisline, mikroorganizmi (bakterije), alge, mahovi in lišaji s svojimi kislinami delujejo na živo skalo. pomembne tudi druge živali (deževniki, krti ...), ki z rovi odpirajo pot zunanjim vplivom. močno zlasti v morju: vpliv morrskih organizmov zlasti na apnenec
75
kaj je mehansko biološko preperevanje
mehanski vpliv korenin
76
kaj je denudacija
ploskovno odnašanje (lat. denudo = razgaljam)
77
kaj je vzrok za denudacijo
težnost
78
katere oblike denudacije poznamo
odplakovanje, gorski podori, melišča, zemeljski plazovi in usadi, solifukcija
79
kaj je odplakovanje (denudacija)
voda odnaša fine delce preperine in prsti (kalna voda z njive), najmočnejše v mehiki neodpornih kamninah - fliš v Sloveniji - Istra, brkini, goriška brda; najintenzivnejše po daljši suši, zlasti v območjih brez gozdne odeje in z malo padavin (le občasni nalivi): stepe, prerija, savanska in monsunska območja
nastane povsem nerodoviten svet BADLANDA, z globokimi erozijskimi žlebovi rabzradana pokrajina, kjer je voda odnesla vso prst
80
kaj pospešuje odplakovanje
prekomerno krčenje gozda, nepravilna obdelava tal (terase)
81
ogrožena območja odplakovanja
brazilski pragozd, savanska afrika ... dezertifikacija, notranjost indije
82
kako še drugače rečemo odplakovanju
erozija prsti
83
kaj je sahel
prehodno območje med travnato savano in puščavo. poteka južno od sahare od atlantika do indijskega oceana. pomankanje padavin ... ni možno gojiti ... dolgotrajne suše
84
kaj so gorski podori
odlommi se izpodkopana skalnata stena, tudi ob potresu; največji v alpah - podor dobrača na koroškem
85
kaj so melišča
padanje in nabiranje grušča ob vznožju strmih sten, zlasti v visokih gorovjih z malo padavin -apnenčasta gorovja
86
kaj so zemeljski plazovi in usadi
zdrsnejo plasti sipkega materiala, prepojene z vodo, pogosto v morenskem gradivu, laporju, dolomitu, ilovicah; slovenske gorice, polhograjski dolomiti
87
kaj je solifukcija
počasno, komaj opazno polzenje odtajene vrhnje plasti po permafrostu (stalno mrzla tla), naklon manjši kot 2°, pijani gozdovi, problem gradnje, piloti - voda jih zabetonira, zmrzne, globalni problem: taljenje permofrosta - močvirja, sproščanje metana - toplogredni plin
88
kaj je erozija
odnašanje in brazdajoče delovanje
tekoče vode .... rečna ali FLUVIALNA erozija
ledu .................. ledeniška ali GLACIALNA
vetra ................. vetrna ali EOLSKA - KORAZIJA
morja ................ morska ali ABRAZIJA
89
kaj je akumolacija
ko preneha transport, se prične kopičenje gradiva ali akumolacija, nastajajo akumulacijske oblike: rečne delte (mississippi), morrene (pri ledenikih), vršaji (stožčaste naustine ob izstopu ozkih dolin v široko glavno dolino), sipine ali dine, plaže ali žala
90
kateri so vulkanski produkti (prodirajo)
plinasti ... vodna para, plini - CO2, H2S, SO2
tekočih ... tokovi lave, vulkansko blato (H2O + vulkanski pepel)
trdnih ..... vulkanski pepel = prah, bombe (večji kosi skal/magme, ki jih vrže v zrak), lapili (majhni koščki raztrgane kamine)
91
kako se še z drugo besedo reče izbruh
erupcija
92
naštej dele vulkana in ga nariši
magmatsko ognjišče ali talilnik, kanal ali kamin, krater - žrelo (kaldera - razširjen krater), stranski krater ali parazitski vulkan, žile, piroklastični tok (+magma -> lava)
93
kje so vulkanska območja
aktivni stiki med litosferskimi ploščami
94
kaj so prednosti in slabosti pri življenju zraven vulkana
hitro razpadanje vulkanskih produktov -> rodovitna prst -> gosta poselitev -> veliko žrtev
95
naštej aktivne ali žive vulkane in koliko jih je
500 vulkanov, 20 - 30 naj bi jih vsako leto izbruhnilo
Vezuv, Etna, Stromboli, Sv. Helena, Kilimandžaro, Havaji, Fuji-san
96
ugasli ali odmrli/speči vulkani: kateri je najbolj znan in jih malo opiši
lahko ožive; krakatau - najmočnejši izbruh v zgodovini, Sundski preliv (Indonezija), leta 1883, 80 km visok oblak pepela, 30 m tsunamiji, 36 000 žrtev, 300 m globoko kotlino je zalilo morje, slišijo več kot 100 km daleč
97
novi vulkani: kateri je
paracutin: 1943, sredi njive s koruzo, Mehika (600 m) ...
98
lastnosti lave
ob izbruhu ima 1100 °C
1) redka bazaltna
2) gosta granitn
99
kaj je redka bazaltna lava, značilnosti in nariši vulkan, ki ima tako lavo
izpod oceanske skorje, temna bazaltna, redka, hitro tekoča, mirna, brez eksplozije, le do 300 m visoki curki lave, ki se na široko razliva v okolico
kata lava je v ŠČITASTIH ALI HOMOGENIH vulkanih (npr. Havaji -> mauna loa - najvišja gora; mauna kea, kilauea)
100
kaj je gosta granitna lava (sijal nastane iz tega), značilnosti in nariši vulkan, ki ima tako lavo
izpod kontinentalneskorje, težko tekoča, židka, hladnejša, z več vode kot bazaltna, se hitro strdi, voda in plini se blizu površja sporščajo, eksplozivna erupcija; visok oblak pepela
plastoviti vulkani - stratovulkani ali vulkani vezuvskega tipa. včasih silovita eksplozija odtrga vrh stožca - KALDERA ali močno razširjen krater, kjer nastane nov stožec ali KAPA. kaldera nastane tudi, če se vrh sesede v izpraznjen talilnik npr. kaldera Vezuva meri 3,5 km,
101
kaj so še drugi vulkanski pojavi ali POSTVULKANSKI pojavi
fumarole: uhaja vodna para; solfatare: SO2, H2S; mofete: CO2; gejzirji: izbruhi vroče vode in pare v časovnem zaporedju (do 70 m visoko) - yelowstonski park, islandija gejzir STROKKUR na islandiji: najbolj znan, do 40 m visoko, na 4 - 8 min
102
kaj so prednosti vulkanizma
rodovitna prst, ki nastane na vulkanskih kamninah (filipini in indonezija- ruž)
vulkanske kamnine uporabljajo v gradbeništvu, kot gradbeni in okrasni kamen
različni minerali nahajališča zlata, srebra, bakra, žveplov salfatar
geotermalna energija: ogrevanje stanovanj in rastlinjakov, bazenov, proizvodnja električne energije
turizem
103
kaj so slabosti vulkanizma
lava in tekoči strupeni plini
vulkanski prah in pepel, ki lahko popvzroči začasne podnebne spremembe
vulkanske bombe
blatne poplave - vulkansko blato
potresi - podmorski izbruhi -> tsunamiji
človeške žrtve in velika materialna škoda
104
vrste potresov glede na vzrok
tektonski, vulkanski izbruh, umetni, udorni
105
učinki potresa
magnituda ppotresa (moč)
globina hipocentra (najnevarnejši 5 - 30 km)
vrsta tal (granit - bolje, pesek - počasneje potuje-dlje časa in bolj nevarno)
oddaljenost od epicentra
gostota poselitve
vrsta gradnje
ozaveščanost ljudi
106
kaj je potres
nenadno in sunkovito tresenje zemljine skorje, ki nastane zaradi premikanja tektonskih plošč.
107
kaj je HIPOCENTER
izhodišče ali žarišče potresa (5 do 30 km lahko 700 km)
108
kaj je EPICENTER ali nadžarišče
točka kjer potresni sunek doseže površje
109
kako se imenuje naprava za merjenje moči potresa
SEIZMOGRAF nariše seizmogram
110
kako določamo MAGNITUDO (velikost - količino sproščene energije)
z 9-stopenjsko Richterjevo lestvico, učinke potresa pa z 12-stopenjsko evropsko makroseizmično lestvico - EMS
111
kako nastanejo najmočnejši potresi
na robovih tektonskih plošč, ko plošče drsijo druga b drugi. ob drsenju nastaja močno trenje, napetost v kamninah pa naraščajo, dokler te ne počijo in pride do hitrega zdrsa, ki ga občutimo kot potres. skozi tla se širijo potresni valovi
112
kaj so neposredni učinki potresa
smrtne žrtve in velike gmotne škode na stavbah, prometnicah in komunalni infrastrukturi
113
kaj so posredni učinki potresa
proženje podorov in zemeljskih plazov, požari, cunamiji, izbruhi bolezni zaradi hegienskih razmer, panika med ljudmi in drugo
114
kje in zakaj je slovenija najbolj ogrožena
v osrednji, severozahodni in jugozahodni sloveniji so najbolj ogroženi, ker leži na stiku manjših tektonskih plošč. (lj. kotlina, posočje ...)
115
kateri je največji potres na svetu glede na žrtve in glede na moč in glede na trajanje
glede na žrtve: potres na kitajskem leta 1976
glede na moč: čile 9.3
glede na čas: aljaska, 7 min, 9,2
116
cunamiji
ima veliko valovno dolžino, hitrost je 800 km/h ali več na odprtem oceanu, blitu obale se zmanjša hitrost, a višina se poveča do 30 m
117
kakšne tipe površja poznamo
rečni relief, ledeniški r., kraški r., veterni r., obalni r.
118
kaj je najsnovnejša reliefna oblika
dolina
119
kako se lahko še reče rečnemu reliefi
fluvialni, normalni
120
kakšne lastnosti ima rečna dolina (prerez) in nariši ter označi
prečni: ozka, globoka dolina
široka dolina s ploskim dnom
podolžni prerez: padec reke = rečni strmec (zgornji, spodnji, srednji)
pobočje, obrežna ravnica, dno, rečna struga
121
kaj je rečni strmec
pove nam za koliko m nadmorske višine se reka spusti na 1 km svoje poti, izraža se v promiljih
122
eksogeni procesi rečnega reliefa
rečna erozija in rečna akumolacija
123
rečna erozija
globinska - reka dolbe v globino/strugo poglablja -> ozke in globoke reke
vrtinčasta - vrtinčenje ob skalni steni, erozijski lonci
bočna - reka strugo širi/širi dno doline -> doline s ploskih dnom
selektivna - erozija na različno odpornih kamninah, mehkejše kamnine reka hitreje erodira
124
rečna akumolacija
reka material, ki ga odlaga, sortira po velikodti ob toku navzol
125
kakšne vrste dolin glede na prečni prerez moznamo (nariši)
vintgar, soteska, V-dolina, kanjon, terasasta dolina, U-dolina, dolina s ploskim/ravnim dnom
126
naštej slovenske vintgarje
blejski (reka radovna - desni pritok save dolinke), iški (reka iška)
127
zgornji tok reke
strmec največji
reka se vrezuje predvsem v globino -> GLOBINSKA EROZIJA
ozka in globoka dolina v obliki črke V (soteska)
KORITA = široka le nekaj metrov, globoka lahko več 10 m
KANIJONI - globoke doline, navpične/stopnjevite stene
brzice in slapovi = selektivna erozija
128
srednji tok reke
strmec se zmanjša in začne delati zavoje
OKLJUKI ali MEANDRI (buyuk meandres) so zelo močni zavoji + notranji zatišni breg (akum.) in zunanji udarni breg (boč. ero.)
STRŽEN je del vodnega toka, kjer je hitrost največja
bočna erozija (na notranji strani počasnejša -> akumolacija)
naplavna ravnica (nastane z erozijo - rezervna struga za poplane), ko poplavi reka zravna dno in lahko govorimo o DOLINI Z RAVNIM DNOM
pahljačast nanos v dolinah - VRŠAJ
REČNA TERASA - reka iz bočne erozije preide v globinsko, na strugo vrže novo strugo
strmo pobočje med prejšno naplavno ravnico imenujemo JEŽA
129
REČNA TERASA (fluvioglacialne terase) + nariši
ježa - globinska erozija => veliko vode v medledenih dobah
polica - akumulacija => malo vode v ledeni dobi
soča, "gorenjske dobrave" => trase save med kranjem in radovljico
130
spodnji rečni tok
rečni strmec najmanjši
vijuga ali meandrira
akumulacija (+ bočna erozija)
rokavi -> rečni otoki (nariši)
mrtvice -> jezera, močvirja
lahko izlivajo se v morje v obliki DELTE
protipoplavni nasipi (izgonska struga: + umetni namakanje, - nevarnost poplav)
131
ledeniški relief - GLACIAN
ledeniki => ledeniški led (sneg, sneg, srež/FRIN, ledeniški led) - minimalno 3 m ledu v KRNICI -> ledenik začne polzeti
nastali v pleistocenu (pred 2 M LET) -> ledene + medledene dobe (2 - 5 °C se zniža T)
132
kako se deli poledenitev
glede na ČAS -> pleistocenska doba 90 %
-> desanja 10 %
glede na OBSEG -> kontinentalna (celinska)
-> gorska
133
ledeniški relief v sloveniji
pleistocen: -> gorska: nad 1300 m nm. v. - led
-> po dolinah navzdol: 1) soški ledenik (do mosta na soči -> 65 km + 500 m debel)
2) savski ledenik (do žirovnice -> 50 km)
3) bohinjski ledenik (do radovljice)
134
ledeniške reliefne oblike
ledeniška EROZIJA
ledeniška AKUMULACIJA
135
ledeniška EROZIJA
priostreni vrhovi
koritaste U doline
obvisele doline
krnica
ledeniški pragovi
fjord
fjell
ledeniška jezera
slapovi
136
ledeniška AKUMULACIJA
morena ali ledeniška groblja (nasipi na koncu ledeniškega jezera)
balvan
ledenišla jezera (za morenami)
137
gorska poledenitev
ledeniki: krniški, dolinski
morene: čelna, bočna, talna, srednja
138
kaj je najdaljši ledenik v evropi
Aletsch - švica - 24 km
139
kaj je FJORD
ledeniško preoblikovana rečna dolina, katero je zalilo morje -> ledeniška erozija
140
kaj je FJELL
planonast svet nad gozdno mejo
141
kaj je BALVAN
velike skale, ki so jih prinesli in odložili ledeniki in ledeniški pokrovi
142
kakšen je gospodarski pomen ledeniškega reliefa
hidro elektrarne - izkoriščanje vodne energije
poletni in zimski turizem
živinoreja - planinsko pašništvo
gozdarstvo (planote - iglasti gozdovi)
143
kje kopljejo marmor
v kamnolomu JOSIPDOL
144
kaj je KORAZIJA
razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemičnih procesov
145
naštej 3 najbolj potresno ogrožene kraje v sloveniji
ljubljanska kotlina, idrijsko in cerklansko hribovje, posočje, krško-brežiška kotlina
