ZOVFI Flashcards
1
Q
Kaj je vsebina zakona, katera področja obravnava
A
Zakon določa pogoje opravljanja, način upraljanja in financiranja VIZ na področjih predšolske vzgoje, OŠ izobraževanja, VIZ otrok in mladoletnikov in mlajših polnoletnih s PP, osnovnega glasbenega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega, višjega strokovnega, VIZ v domovih za učence in v dijaških domovih ter izobraževanje odraslih.
2
Q
Naštej 5 ciljev VIZ
A
- zagotavljanje kakovostne izobrazbe
- spodbujanje zavesti o integriteti posameznika
- razvijanje o državni pripadnosti in nacionalni identiteti
- omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja
- uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh VIZ
- omogočanje VIZ ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika
- zagotavljanje enakih možnosti za VIZ na območjih s posebimi razvojnimi problemi in za otroke s socialno manj spodbudnih okolij
- zagotavljanje enakih možnosti za VIZ otrok, mladostnikov in odraslih s PP
- vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in vključevanje v demokratično družbo
- spodbujanje VŽU
- omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu
- omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju dosežene ravni zahtevnosti
- omogočanje razvoja in doseganje čim višje ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva
3
Q
Kakšno mora biti učno okolje?
A
- varno in spodbudno
- prepoveano telesno kaznovanje in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki temelji na spolu, spolni usmerjenosti, poreklu, veroizpovedi, rasi, etnični pripadnosti, narodnosti ter posebnostmi v telesnem in duševnem razvoju
4
Q
V katerem jeziku poteka VIZ delo in kakšne so izjeme?
A
- VIZ delo poteka v slovenskem jeziku
- na območju italijanske narodne skupnosti poteka v italjanskem jeziku
- na območju madžarske narodne skupnosti poteka dvojezično
5
Q
Kdo vse lahko opravlja dejavnos VIZ?
A
Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih strokovnih šol, svetovalni delavci, drugi strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih in šolah.
6
Q
Kako lahko dejavnost VIZ opravljajo zasebniki?
A
V okviru vrtca oziroma šole, lahko tudi samostojno, če z zakonom ni določeno drugače.
7
Q
Kako se izvaja VIZ otrok in mladostnikov s PP?
A
Samo kot javna služba
8
Q
Kdo lahko izvaja predšolsko vzgojo in kje?
A
Vrtci in zasebniki, v primeru določenim z zakonom tudi na domu.
9
Q
Kdo lahko izvaja OŠ izobraževanje in kje?
A
osnovne šole, na način in po postopku določenim z zakonom tudi kot izobraževanje na domu
10
Q
Kdo lahko izvaja poklicno izobraževanje in kako je z dualnim sistemom?
A
Poklicno izobraževanje opravljajo nižje in srednje poklicne šole.
V dualnem sistemu, ga opravljajo nižje in srednje poklicne šole skupaj z delodajalci.
11
Q
Kaj izvajajo zavodi za VIZ otrok in mladostnikov s PP?
A
Predšolsko vzgojo, OŠ izobraževanje, poklicno izobraževanje.
12
Q
Kdo lahko izvaja osnovno glasbeno izobraževanje in kdo lahko opravlja srednje tehniško in strokovno izobraževanje?
A
Osnovno glasbeno opravljajo glasbene šole in zasebniki. Srednje tehniško in strokovno opravljajo srednje tehniške in strokovne šole.
13
Q
Kdo lahko opravlja splošno srednje izobraževanje, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu?
A
splošne in strokovne gimnazije
14
Q
Kdo lahko opravlja višje strokovno izobraževanje?
A
višje strokovne šole
15
Q
Komu in kaj zagotavljajo domovi za učence in dijaški domovi?
A
Zagotavljajo pogoje za bivanje in učenje učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja.
16
Q
Kaj je razlika med pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe?
A
Odgovorna oseba je tisa, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Pravna oseba je gospodarska družba, zavod, društvo, organ in organizacija, ki je z vpisom v register, evidenco, razvid ali z zakonom pridobila status pravne osebe.
17
Q
Katera dokumenta določata pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole?
A
Zakon in akt o ustanovitvi
18
Q
Kaj so VIZ zavodi in kaj vse lahko izvajajo?
A
so zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo programe za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s PP oziroma programe VIZ za otroke in mladostnike s PP
19
Q
Katere javno veljavne programe poznamo?
A
izobraževalne programe, prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s PP, izobraževalni program za odrasle, programe za predšolske otroke, vzgojni program domov za učence, vzgojni program dijaških domov, prilagojeni program za predšolske otroke s PP, vzgojni program za otroke in mladostnike s PP, in posebni program VIZ za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
20
Q
Ali VIZ otrok in mladostnikov s PP lahko izvajamo še na kakšen način poleg javno veljavnih programov?
A
Ne, le po javno veljavnih programih VIZ.
21
Q
Kaj se pridobi z javno veljavnimi programi?
A
Javno veljavna izobrazba
22
Q
Katere programe sprejema pristojni strokovni svet in katere pristojni minister?
A
- strokovni svet: program za predšolske otroke, vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, vzgojni in posebni program VIZ za otroke in mladostnike s PP
- minister: izobraževalne programe
23
Q
Kaj sestavlja javno mrežo in kako mora biti organizirana?
A
Sestavljajo jo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo.
- JM vrtcev: tako da omogoča staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke
- JM OŠ: mora zagotavljati vsem otrokom možnost OŠ izobraževanja
- JM GŠ: omogoča zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjeni zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje
- JM nižjih in srednjih poklicnih, srednjih tehniških, strokovnih in gimnazij: omogoča izobraževanje vsem, ki so izpolnili oš obveznost in sicer najmanj za pridobitev prvega poklica oz. opravljanje mature
- JM višjih strokovnih: omogoča nadaljevanje izobraževanja tistim, ki izpolnjujejo pogoje
- JM zavodov za VIZ otrok in mladostnikov s PP: zagotavljajo varstvo, vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo
- JM javnih organizacij za izobraževanje odraslih: omogoča odraslim dokončanje oš, vključitev v javno veljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja za področje odraslih
24
Q
Katera merila veljajo in kdo jih določi pri postavitvi javne mreže, mnenje katerega organa je še pomembno?
A
Merila določi Vlada RS ob upoštevanju števila in starosti otrok na določenem območju, specifičnosti poselitve in razvojnih posebnosti območja. V postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.
25
Na katera dva dela se delijo izobraževalni programi in kaj obsegata?
Delijo se na splošni in posebni del.
Splošni del obsega: ime programa, cilje VIZ, trajanje izobraževanja, obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, pogoje za vključitev, pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja
Posebni del obsega: predmetnik, učne načrte, predmetne kataloge znanj, izpitne kataloge, vsebino predmetov oz. predmetnih področij, standardi znanj, cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v OŠ ter pri maturi oz. zaključnem izpitu, znanja ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta
- posebni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja: obseg in vsebino izobraževanja ki se izvaja pri delodajalcu in organizacijo izvajanja (celoletna, periodična)
- posebni del prilagojenih programo za otroke in mladostnike s pp: dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznega otroka oz. mladostnika in navodila za izvajanje
26
Kaj obsega vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami?
Ime programa, cilje in načela VIZ ter oblike dela.
27
Kaj obsega posebni program VIZ za otroke in mladostnike s PP?
Ime programa, področja VIZ, cilje in načela VIZ, načine napredovanja in dokončanja, oblike dela in trajanje
28
Kaj obsega vzgojni program domov za učence in dijaških domov?
ime programa, cilje VIZ ter oblike dela
29
Kdo sprejema javno veljavne izobraževalne programe in katere so izjeme?
Sprejema jih minister pristojen za šolstvo ali minister pristojen za izobraževanje odraslih, v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Izjeme so izobraževalni programi zasebnih šol.
30
Kaj je naloga strokovnega sveta pri sprejemanju programov in kakšna je posebnost pri gimnazijah?
Strokovni svet predlaga splošni del ter določi posebni del izobraževalnega programa.
- gimnazije: pred določitvijo posebnega dela za gimnazije mora na zahtevo strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi državna maturitetna komisija.
31
Katere izvajalce izobraževalnih programov določi lokalna skupnost in katere minister?
Lokalna skupnost: izvajalce izobraževalnega programa OŠ izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ter vzgojnega programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oz. domov za učence
Minister: izvajalce izobraževalnih programov nižje in srednje poklicne šole, srednje in višje strokovne šole, poklicnega tečaja, gimnazije, maturitetnega tečaja, vzgojnih programov dijaških domov, oz. programe viz oza otroke in mladostnike s PP, razen zasebnih.
32
Kateri dokument določa vsebino in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebnih šol in kdaj tak program dobi javno veljavnost?
Določa akt o ustanovitvi. Javno veljavnost dobi ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema VIZ v RS in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard
33
Katere so izjeme pri izobraževalnih programih zasebnih šol in kdaj ter kako te izjeme pridobijo javno veljavnost=
Izjeme so izobraževalni programi, ki jih izvajajo zasebne šole po posebnih pedagoških načelih. Pridobijo javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema VIZ v RS in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.
34
Kdaj morajo biti objavljeni javno veljavni programi in kdo jih objavi?
objavi jih ministrstvo pristojno za šolstvo, najmanj 6 mesecev pred začetkom izvajanja oziroma pred razpisom za vpis
35
Kaj je usklajevalni postopek?
Če je z zakonom določeno da predmetne in izpitne kataloge znanj določata dva strokovna sveta, je katalog sprejet če ga oba sprejmeta v enakem besedilu.
Če ne sprejmeta v enakem besedilu imenujeta komisijo za pripravo sporazumnega predloga o katerem glasujeta pristojna strokovna sveta na skupni seji. Predlog je sprejet če dobi večino glasov, pri čemer imata strokovna sveta enako število glasov.
36
Kateri organ uvaja nove javno veljavne programe in kakšno vlogo ima minister?
Uvaja, spremlja in evalvira jih pristojni javni zavod.
Minister lahko na predlog pristojnega javnega zavoda ali pristojnega strokovnega sveta določi, da se nove dele javno veljavnih programov pred uvedbo preverijo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Minister lahko prepove nadaljnje izvajanje poskusa če se ne dosega predvidenih izobrazbenih standardov ali so drugače kršene pravice vključenih. Minister določi postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce spremljanja izvajanja poskusa ter postopek izbora šol in vrtcev.
37
Kdo sprejema merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, šolah na nacionalni ravni in na čigav predlog?
Sprejema jih minister na predlog sveta kakovost in evalvacije
38
Kdo imenuje svet za kakovost in evalvacije?
Minister
39
Kdo potrdi učbenike za javno veljavne programe
pristojni strokovni svet
40
Kaj določi minister glede učbenikov?
Postopek za pripravo in potrjevanje učbenikov.
41
Kako je z zasebnimi šolami in učbeniki?
Uporabljajo učbenike za javno veljavne programe le za z zakonom določene predmete.
42
Katere strokovne svete poznamo?
Strokovni svet RS za: splošno izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje, izobraževanje odraslih.
43
Kdo imenuje člane in predsednike strokovnih svetov in za koliko let velja funkcija?
Imenuje jih vlada RS za 6 let. Lahko so ponovno imenovani.
44
Kako je sestavljen strokovni svet RS za splošno izobraževanje? Kakšne so njegove pristojnosti?
Ima predsednika in 26 članov. ¸Vlada imenuje 16 članov izmed strokovnjakov s področja predšolske vzgoje, oš izobraževanja in splošnega srednjega izobraževanja, 10 članov izmed strokovnjakov s področja humanistike, družbenih ved, naravoslovja, tehnike in umetniških disciplin, od tega 9 na predlog univerz in 1 na predlog samostojnih visokošolskih zavodov. Vsaj 1/4 mora biti strokovnih delavcev vrtcev in šol ter zavodov za VIZ otrok in mladostnikov s PP, ter po 1 predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Pristojnosti: sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s PP, sprejema vzgojne in posebne programe VIZ za otroke in mladostnike s PP, določa VIZ programe na področju splošnega izobraževanja in daje mnenje k programom na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti, sprejema vzgojni program domov za učence in dijaških domov, določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo, določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in maturitetni tečaj, določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v oš, gš in za maturo, daje mnenje k predmetnim in izpitnim katalogom znanj v delu, ki se nannaša na splošnoizobraževalne predmete oz. vsebine v poklicnem oz. strokovnem izobraževanju, določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov, določa dejavnosti potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s PP, sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome, potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju splošnega izobraževanja, ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju oš in splošnega srednjega izobraževanja, ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol, daje mnenje k splošnim vsebinam izobraževalnih programov zasebnih šol, daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke, predlaga ministru programe oš izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja, program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev, program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov, potrjuje učbenike in učila za izobraževanje odraslih in daje soglasje o ustreznosti drugij učbenikov in učil za izobraževanje odraslih
45
Za kakšne namene se lahko ustanovijo javni zavodi?
Priprava strokovnih podlah za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov in ministra, razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula, razvojno raziskovalno delo na področju VIZ, razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja, spremljava in evalvacija VIZ dela ter upravljanja in vodenja VIZ zavodov, izvajanje svetovalnega dela na področju VIZ, organiziranje nadalnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev, izvajanje postopkov usmerjanaj otrok s pp, pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov, izvajanje zunanjih preverjanj znanj, šolske in obšolske dejavnosti, mobilnost mladine in zaposlenih v VIZ, organizacija šolskih tekmovanj, muzejska dejavnost na področju VIZ in športa, druge naloge s področja VIZ
46
Kdo sprejema akte o ustanovitvi javnih zavodov?
Vlada RS
47
Kaj morajo imeti zagotovljeno vrtci in šol za opravljanje dejavnosti VIZ in kdo določa te pogoje?
imeti morajo strokovne delavce s predpisano izobrazbo, prostor in opremo. Pogoje določi minister oz. z zakonom pooblaščena zbornica.
48
Kdo določa pogoje za učne delavnice oz. šolsko posestvo?
minister v soglasju z ministrom pristojnim za gospodarstvo oz. kmetijstvo
49
Kako je s pogoji zasebnih šol in kako s pogoji zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih?
Morajo izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javem vrtcu oziroma šoli.
50
Kdaj lahko šole z javno veljavnim programom in vrtci začnejo opravljati VIZ dejavnost?
Po vpisu v razvi
51
Kdo vodi razvid?
ministrstvo pristojno za šolstvo ali predšolsko vzgojo
52
Kaj obsega razvid oz. kaj se vanj vpiše?
Vpiše se šola oz. vrtec, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja izpolnjen tudi pogoj ki se nanaša na zagotovljenos strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.
V razvid se vpiše: ime ali firmo, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko če je ustanovitelj fizična oseba, ime in sedež vrtca oz. šole, številko in datum akta o ustanovitvi, ime programa, javno veljavnost programa, datum vpisa oz. izbrisa in razloge izbrisa, sklep o dodelitvi programa za javne šole.
53
Kdaj se vrtec oz. šola izbriše iz razvida?
če preneha izvajati javno veljavni program, če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajati javno veljavni program, na predlog inšpekcije, če preneha obstajati
54
Kdo lahko opravlja izobraževalno dejavnost kot zasebnik in kako se vpiše v razvid?
Vzgojo predšolskih otrok lahko opravlja kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja ali svetovalnega delavca v javnem vrtcu, aktivno govori slovenski jezik, ni v delovnem razmerju za polni delovni čas, ima stalno prebivališče v RS, mu ni s pravnomočno obsodbo prepovedano opravljanje dejavnosti in je vpisan v razvid.
V razvid se vpišejo ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, izobrazba, dejavnost VIZ, sedež opravljanja dejavnosti, datum vpisa in izbrisa ter razlog izbrisa.
55
Kdaj se zasebni vzgojitelj ali učitelj izbriše iz razvida?
če pogojev ne izpolnjuje več, če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljati VIZ, če preneha izvajati dejavnost
56
Kdo ustanavlja javne vrtce in šole?
lokalna skupnost oz. država
57
Kdo ustanavlja zasebne vrtce?
domače in tuje fizične ali pravne osebe
58
Kaj ustanavlja lokalna skupnost?
Javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence
59
Kaj ustanavlja država?
Javne poklicne šol, srednje tehniške in strokovne šole, višje strokovne šole, zavode za VIZ otrok in mladostnikov s PP, dijaške domove.
Javno gimnazijo ustanavlja država lahko pa tudi mestna občina v soglasju z državo.
60
Kakšna je vloga samoupravne narodne skupnosti?
Samoupravna narodna skupnost je soustanoviteljica javnih vrtcev oz. šol, ki se ustanovijo za VIZ v jeziku narodne skupnosti oz. za dvojezično VIZ.
61
Kaj se določa z aktom o ustanovitvi?
zadeve določene z zakonom, notranja organizacija javnega vrtca oz. šole, šolski okoliš, lahko se določi da se bodo spremljajoče dejavnosti za vrtec ali šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja (računovodstvo, pravnokadrovske dejavnosti, vzdrževanje, čiščenje...)
62
Kakšni so kriteriji za ustanovitev javnega vrtca, šole, glasbene šole, višje strokovne šole?
javni vrtec: vsaj 10 oddelkov otrok
javna šola: vsaj dva oddelka učencev, vajencev oz. dijakov prvega in vseh naslednjih letnikov in razredov
Javna glasbena: vsaj 5 oreksterskih instrumentov, klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orekstra. Vključenih mora biti najmanj 130 učencev, od tega vsaj pol na orkesterskih inštrumentih.
Javna višja strokovna: en ali več javno veljavnih programov z 30 študenti prvega letnika
63
Zakaj se ustanavljajo podružnice?
za izvajanje izobraževalnega programa na različnih lokacijah, za izvajanje vzgojnega, prilagojenega izobraževalnega programa oz. posebnega programa VIZ za otroke in mladostnike s PP, za izvajanje programa za predšolske otroke oziroma prilagojene programe za predšolske otroke s PP v okviru šole ali na različnih lokacijah in v drugih primerij določenih z aktom o ustanovitvi
64
Kdo sestavlja svet javnega vrtca oz. šole?
3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev, 3 predstavniki staršev
65
Kdo sestavlja svet javne poklicne, strokovne šole, gimnazije, javnega dijaškega doma?
3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev, 3 predstavniki staršev, 2 predstavnika dijakov
66
Kdo sestavlja svet javne organizacije za izobraževanje odraslih?
2 predstavnika ustanovitelja, 2 predstavnika delavcev, 1 predstavnik odraslih ki se izobražujejo
67
Ali je oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja oz. pomočnika ravnatelja, lahko izvoljena v svet?
Ne
68
Za koliko časa so imenovani oz. izvoljeni člani sveta?
za 4 leta, lahko so ponovno imenovani oz. izvoljeni, zaporedoma največ dvakrat
69
S čim je povezan mandat predstavnikov staršev v svetu?
s statusom otroka učenca oz. dijaka
70
Kako odloča svet?
Z večino glasov vseh članov če ni z zakonom drugače določeno.
71
Kako potekajo volitve članov v svet?
delavci, vajenci, dijaki, študenti in odrasli volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, starši na svetu staršev.
Postopek izvolitve določa akt o ustanovitvi.
Za predsednika sveta člani izvolijo enega izmed članov.
72
Katere so pristojnosti sveta?
imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, LDN in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji, odloča o uvedbi nadstandardnih programov, obravnava poročilo o vzgojni oz. izobraževalni problematiki, odločba o pritožbah v zvezi s statusom, pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev, obravnava zadeve ki jih predloži vzgojiteljski/učiteljski/predavateljski/andragoški zbor, šolska inšpekcija, sindikat, svet staršev, skupnost učencev in opravlja druge naloge v skladu z zakonom
73
Kdo je ravnatelj in katere naloge opravlja?
Je pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oz. šole.
Organizira, načrtuje, vodi delo šole oz. vrtca, pripravlja program razvoja, predlog LDN in je odgovoren za izvedbo, odgovoren za uresničevanje pravic in dolžnosti otrok, učencev, dijakov..., vodi delo zbora, oblikuje predlog nadstandardnih programov, spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, organizira mentorstvo za pripravnike, prisostvuje pri VIZ delu, spremlja njihovo delo in jim svetuje, predlaga napredovanje v nazive, odloča o napredovanju v plačilne razrede, spremlja delo svetovalne službe, skrbi za sodelovanje s starši, obvešča starše, spremlja delo skupnosti učencev, vajencev, dijakov..., odloča o vzgojnih ukrepih, zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, zastopa in predstavlja vrtec oz. šolo, je odgovoren za zakonitost dela, določa sistemizacijo delovnih mest, odloča o sklepanju delovnih razmerij in disciplinski odgovornosti delavcev, skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo, je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kkaovosti s samoevalvacijo in pripravo poročila o tej, opravlja druge naloge v skladu z zakonom
74
Katero funkcijo lahko v javnem VIZ zavodu opravlja direktor?
poslovodno
75
Kdo sestavlja kolegij in katero funkcijo opravlja?
Sestavljajo ga: direktor javnega VIZ zavoda in ravnatelji, ki vodijo organizacijske enote.
Z namenom koordinacije VIZ dela, vodenja in poslovanja
76
Kdo je lahko imenovan za ravnatelja javnega vrtca, šole zavoda za VIZ, strokovne šole?
vrtec: kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v VIZ, ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj 5 let naziv mentor, opravljen ravnateljski izpit
šole: najmanj izobrazba po študijskem programu 2. stopnje ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v VIZ, naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj 5 let naziv mentor, opravljen ravnateljski izpit
javni zavod VIZ otrok in mladostnikov s pp, doma za učence, dijaškega doma: najmanj izobrazbo 2. stopnje, izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj 5 let delovnih zkušenj v VIZ, naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj 5 let naziv mentor, opravljen ravnateljski izpit
višje strokovne šole: veljaven naziv predavatelja višje šole, najmanj 5 let izkušenj v VIZ
77
Koliko časa traja mandat ravnatelja?
5 let
78
Kdo imenuje ravnatelja vrtca oz. šole?
Svet javnega vrtca oz. šole.
79
Kako poteka imenovanje ravnatelja?
Svet pred odločitvijo pridobi: mnenje zbora, lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnost, staršev, dijakov/študentov. Mnenja obrazložijo. Zbor glasuje tajno. Če mnenja ne dajo v 20 dneh lahko odločajo brez mnenja. Če minister ne da mnenja v 30 dneg lahko odločajo brez mnenja. Po prejemu mnenja ministra ali poteku roka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate.
80
Kaj vsebuje javni razpis za ravnatelja in kdaj ni potreben?
Vsebuje: pogoje, čas za katerega bo imenovan, rok za prijave, rok za obvešlanje o imenovanju, priložiti morajo tudi program vodenja zavoda.
Javni razpis ni potreben če opravlja funkcijo direktorja eden izmed ravnateljev organizacijskih enot in če ravnatelj predlaga pomočnika ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oz. šole
81
Kdo razreši ravnatelja?
svet javnega vrtca oz. šole
82
Kdo so strokovni organi v javni šoli?
učiteljski zbor, programski učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi
83
Kdo so strokovni organi v javnem vrtcu?
vzgojiteljski zbor in strokovni aktiv vzgojiteljev
84
Kdo so strokovni organi v javni višji strokovni šoli?
predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija.
85
Kdo sestavlja vzgojiteljski, učiteljski, predavateljski zbor?
strokovni delavci javnega vrtca oz. šole
86
Kdo sestavlja programski učiteljski zbor?
vsi učitelji ki poučujejo v izobraževalnem programi un drugi strokovni delavci ki sodelujejo pri izvajanju programa. Vodi ga strokovni delavec ki ga določi ravnatelj.
87
Kdo sestavlja oddelčni učiteljski zbor?
strokovni delavci ki opravljajo VIZ delo v posameznem oddelku
88
Kaj dela razrednik?
vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev/vajencev/dijakov, sodeluj s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom
89
Kaj so strokovni aktivi?
vrtec: vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev; obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo naloge določene v LDN
šola: učitelji/predavatelji istega predmeta/predmetnih področij; obravnavajo problematiko predmeta/predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje VIZ dela, obravnavajo pripombe staršev, učencev, vajencev... ter opravljajo druge naloge določene v LDN
90
Kdo sestavlja študijsko komisijo in kaj obravnava?
3 do 5 predavateljev višje šole, vodi jo predsednik ki je eden izmed članov, imenovani so za 4 leta lahko ponovno. Obravnavajo vprašanja v zvezi z vpisom, napredovanjem, prilagajanjem in posodabljanjem programov, ter druge naloge za katere jih pooblasti predavateljski zbor
91
Opiši delovanje sveta staršev.
Vsak oddelek ima enega predstavnika ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku. Prvi sklic opravi ravnatelj.
Svet predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih programih, sodeluje pri nastajanju predlgoa programa razvoja, vzgojnega načrta, pravilih šolskega reda, da mnenje o LDN, da mnenje o kandidatih za ravnatelja, razpravlja o poročilih ravnatelja o VIZ problematiki, obravnava pritožbe staršev, voli predstavnike v svet vrtca oz. šole in druge organe, lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, lahko ustanavlja oz. oblikuje delovne skupine, opravlja druge naloge v skladu z zakonom in predpisi
92
Kdo lahko dela v svetovalni službi?
svetovalni delavci ki so psihologi, pedagogi, svetovalni delavci, socialni pedagogi in defektologi
93
Kaj so naloge svetovalne službe?
svetuje, sodeluje pri načrtovanju, spremljanju in evavalvaciji razvoja vrtca oz šole, opravljanju viz dela, opravlja poklicno svetovanje
94
Pravila za določanje imena šole?
mora biti slovensko (razen ko je soustanoviteljica samoupravna narodna skupnost), tuja osebna imena se pišejo v skladu s slovenskim pravopisom (razen ko je soustanoviteljica samoupravna narodna skupnost), zasebni mora imeti označbo da je zasebni
95
Kaj vsebuje pečat javne listine?
ime in sedež, sredi pečata je grb RS. Pečat ki je organizacijska enota VIZ ali drugega zavoda oz. druge pravne osebe javnega prava vsebuje tudi ime zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava
96
Kdo določi obrazce na katerih so javne listine?
minister
97
Kako je z dejavnostmi ki niso povezane z VIZ v šolah?
se lahko izvajajo samo z dovoljenjem ravnatelja
98
Kako je s političnimi strankami v šolah?
njihovo delovanje in delovanje podmladkov je v šolah in vrtcih prepovedano
99
Kdaj je v šolah in vrtcih dovoljena konfesionalna dejavnost?
izjemoma minister na predlog ravnatelja izven pouka ali časa delovanja dovoli, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov
100
Kako mora biti konfesionalna dejavnost urejena v šolah in vrtcih s koncesijo?
Je dovoljena kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba. Konfesionalna dejavnost je dovoljena če časovno in prostorsko ne ovira programa, ki se opravlja kot javna služba. Organizirano mora bizi zako, da tistim, ki se ne želijo udeležiti te dejavnosti omogoča nemoren prihod in odhod.
101
Kaj je konfesionalna dejavnost?
Verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo, organizirani religiozni obredi, pouk pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju in primernosti učiteljev odloča verska skupnost
102
Kdaj lahko minister odobri izvajanje konfesionalne dejavnosti v šoli?
na predlog ravnatelja, izven pouka ali izven časa delovanja vrtca oz šole, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov.
103
Kdaj lahko uradna oseba vstopi v šolo brez dovoljenja ravnatelja?
če je za to pooblaščena z zakonom ali odločbo pristojnega sodišča ali če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da zavaruje ljudi in premoženje
104
Komu vse se lahko dodeli koncesija?
zasebnemu vrtcu oz. šoli, če to omogoča program pa zudi zasebniku, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje javno veljavnih programov. Za opravljanje dejavnosti in nalog potrebnih za izvajanje dejavnosti VIZ, se koncesija lahko dodeli tudi ddrugim zavodom, gospodarskim družbam in drugim pravnim ali fizičnim osebam
105
Kdo dodeli koncesijo šoli in kdo vrtcu?
Šoli minister, vrtcu lokalna skupnost.
106
Kje se objavi javni razpis in kaj vse obsega?
Objavi se v Uradnem listu RS. Obsega: dejavnost ki bo predmet koncesije, pogoje za opravljanje, šolski okoliš, čas za katerega se dodeljuje koncesija, rok za prijave, kriterij za izbiro, rok za obveščanje in drugi potrebni podatki
107
Kaj se določi s pogodbo o koncesiji?
koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost. Podrobno je določem: predmet koncesije, obseg izvajanja dejavnosti, začetek izvajanja, rok za odpoved, sredstva ki jih zagotavlja koncedent
108
Kdaj se koncesija odvzame?
če se ugotovi da koncesionar ne opravlja dejavnosti v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncedent določi rok za odpravo pomanjkljivosti, če koncesionar v roku ne odpravi pomankljivosti se koncesija odvzame z odločbo
109
Kaj je koncedent dolžan narediti v primeru odvzema koncesije?
poskrbeti da učenci/vajenci/dijaki... lahko dokončajo začeto izobraževanje, za predšolske otroke pa namestitev v drugem vrtcu
110
Iz kje se financira VIZ?
javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispekov gospodarskih združenj in zbornic, neposrednih prispevkov delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka, prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov, odraslih, šolnin v zasebnih šolah, plačila staršev za storitve v predšolkski vzgoji, sredstev od prodaje storitev in izdelkov, donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov
111
Kdo opravlja finančni nadzor in za katero področje?
Računsko sodišče RS: porabo javnih sredstev v VIZ
| organ šolske inšpekcije: namensko porabo sredstev v šolah
112
Kaj se financira iz sredstev državnega proračuna?
plače s prispevki in davki, drugi osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest, plače s prispevki in davki in drugi osebni prijemki za pripravnike
oš: obvezen program, dopolnilni pouk, dodatni pouk, pol ure isp na oddelek, 2 ure interesnih dejavnosti na oddelek, program šole v naravi, podaljšano bivanje 1-5 razredm jutranje varstvo za 1. razred
gš: program osnovnega glasbenega izobraževanja
zavodi za viz opp: vse razen delavci ki opravljajo zdravstvene storitve
domovi za učence in dijaški domovi: vzgojna dejavnost
- materialni stroški, nadomestila stroškov, nabava učil, potrošni material, obvezne ekskurzije, oskrbo opp, prevoz opp
113
Kdo kaj financira če je ustanovitelj gimnazije mestna občina?
Mestna občina v celoti ali deležu financira: plače s prispevki in davki, druge osebne prijemke na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest, plače s prispevki, davki in drugi osebni prejemki za pripravnike, sredstva za materialne stroške ter investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme
114
Kaj se zagotavlja iz sredstev lokalne skupnosti?
plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme, druge materialne stroške, glasbenim šolam sredstva za nadomestila stroškov delavcem, sredstva za prevoze (razen opp), sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, sredstva za dodatne dejavnosti oš in sredstva za investicije
115
Katero zavarovanje so dolžni skleniti javni VIZ zavodi?
ustrezno zavarovanje pred odgovornostjo za povzročeno škodo
116
Kdaj lahko javna šola in šola s koncesijo pridobiva sredstva iz prispevkov učencev?
za storitve za katere je tako določeno z zakonom in za strotive, ki po izobraževalnem programu niso obvezne ali presegajo predpisane normative in standarde.
Javna šola oziroma šola s koncesijo določi prispevke za materialne stroške šole v naravi in za prehrano učencev ter za drugo in nadalnje opravljanje mature
117
Kje se posebej določa obseg sredstev za VIZ?
V normativih in standarih oz. metodologiji za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.
118
Kaj obsegajo normativi in standardi?
učno obveznost strokovnih delavcev, delovno oz. učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, adminitrativnoračunovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin i nza vrednotenje materialnih stroškov ter standarde za prostor in opremo
119
Katerim zasebnim šolam pripadajo sredstva državnega proračuna in pod katerimi pogoji?
- koncesionarju: za opravljanje javne službe
- zasebnim šolam: za opravljanje javno veljavnih programov oš, gš, srednjega poklicnega in strokovnega, gimnazije če izpolnjujejo naslednje pogoje: da ima gš pouk najmanj 3 orkesterskih inštrumentov in vpisanih najmanj 35 učencev, da imajo zaposlene oz. zagotovljene učitelje oz vzgojitelje potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom
120
Koliko procentoc sredstev se zagotavlja zasebni šoli iz državnega proračuna?
85% sredstev programa javne šole
121
Katera sredstva ne pripadajo zasebnim šolam?
za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo
122
Kdaj zasebni šoli ne pripadajo sredstva državnega proračuna?
če je zaradi vpisa v zasebno OŠ ogrožen obstoj edine javne OŠ oz. je zaradi vpisa v zasebno GŠ ogrožen obstoj edine javne GŠ v istem okolišu, ali če opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička
123
Koliko lahko največ znaša šolnina?
Za učenca in dijaka, ki ne presega materialnega cenzusa za pridobitev državne štipendije, lahko znaša šolnina največ 15% sredstev, ki jih javni šoli za plače in materialne stroške zagotavlja država na učenca/dijaka
124
Kako se oblikujejo plače in drugi osebni prejemki delavcev v zasebni šoli, ki je financirana iz javnih sredstev?
v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ki veljajo za javne šole
125
Kdaj je država dolžna zagotoviti dokončanje izobraževanja otrok iz zasebnih šol?
ko zaradi prenehanja financiranja iz javnih sredstev zasebna šola ne izvaja več javno veljavnega programa
126
Kako morajo strokovni delavci v skladu z zakonom izvajati VIZ delo?
tako da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni
127
Kaj so pogoji ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci?
morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, ter opravljen strokovni izpit
128
Kje se preverja znanje slovenskega jezika?
Pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih ki niso diplomirali na slovenskih univerzah se preverja ob prvi namestitvi
129
Kdaj lahko delo opravljajo delavci, ki nimajo ustrezne izobrazbe?
Če si na določenem področju ni mogoče priobiti z zakonom določene stopnje izobrazbe lahko minister določi da delo opravljajo strokovni delavci ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe izkazujejo pa pomembne dosežke v svojem poklicu
130
Kateri so strokovni delavci v OŠ?
učitelj, šolski svetovalni delavec, knjižničar, laborant in drugi strokovni delavci
131
Kakšno izobrazbo morajo imeti delavci v OŠ?
učitelj, knjižničar in svetovalni delavec: izobrazbo ustrezne smeri 2. stopnje in pedagoško izobrazbo
laborant: najmanj srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo
drugi strokovni delavci: izobrazbo druge stopnje ustrezne smeri
132
Kako je z drugim učiteljem v prvem razredu v OŠ?
ima lahko zudi izobrazbo 1. stopnje in pedagoško izobrazbo
133
Kdo so strokovni delavci v GŠ in kakšna mora biti njihova izobrazba?
strokovni delavci so: učitelj, korepetitor in knjižničar.
| Imeti morajo pridobljeno izobrazbo ustrezne smeri druge stopnje in pedagoškoandragoško izobrazbo
134
Kdo so strokovni delavci na poklicni ali strokovni šoli in kakšna mora biti njihova izobrazba?
Strokovni delavci so: učitelj splošnoizobraževalnih predmetov, učitelj strokovnoteoretičnih predmetov, učitelj praktičnega pouka in veščin, mojstri, svetovalni delavec, knjižničar, laborant, organizator interesnih dejavnosti in drugi strokovni delavci.
Učitelj predmetov: mora imeti izobrazbo ustrezne smeri 2. stopnje in pedagoško-andragoško izobrazbo
učitelj praktičnega pouka in veščin: najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in pedagoško andragoško izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit
mojster: mojstrski izpit
svetovalni delavec in knjižničar: ustrezno smer 2. stopnje, pedagoško-andragoško izobrazbo
laborant: najmanj srednjo ali srednjo strokovno plus pedagoško andragoško izobrazbo
135
Kdo so strokovni delavci v gimnaziji in kakšna mora biti njihova izobrazba?
Strokovni delavci so: učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, tuji učitelji, svetovalni delavci, knjižničarki, korepetitroji, organizatorji obveznih izbirnih vsebin in drugi strokovni delavci.Učitelj predmetov: mora imeti izobrazbo ustrezne smeri 2. stopnje in pedagoško-andragoško izobrazbo
svetovalni delavec in knjižničar: ustrezno smer 2. stopnje, pedagoško-andragoško izobrazbo
laborant: najmanj srednjo ali srednjo strokovno plus pedagoško andragoško izobrazbo
136
Kdo so strokovni delavci v domovih za učence in dijaških domovih in kakšna mora biti njihova izobrazba?
strokovni delavci so: vzgojitelj, svetovalni delavec, knjižničar, drugi strokovni delavci
Vzgojitelj mora imeti izobrazbo ustrezne smeri po prvi stopnji in pedagoško andragoško izobrazbo
svetovalni delavec in knjižničar: ustrezno smer 2. stopnje, pedagoško-andragoško izobrazbo
137
Kakšno izobrazbo morajo imeti delavci v zavodih za otroke in mladostnike s PP?
strokovni delavci so: učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, drugi strokovni delavci
učitelji, laboranti in drugi strokovni delavci: morajo imeti predpisano izobrazbo in specialno pedagoško izobrazbo
vzgojitelji: izobrazbo ustrezne smeri po 2 stopnji in specialnopedagoško izobrazbo
svetovalni delavec in knjižničar: izobrazba ustrezne smeri druge stopnje in pedagoško andragoško ali specialno pedagoško izobrazbo
138
Kdo si pridobi pedagoško andragoški ali specialno pedagoško izobrazbo?
kdor opravi vse obveznosti v študijskem programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje , po katerem se pridobi strokovni naslov magister profesor oziroma profesor, po študijskem programi ki vključuje ustrezne strokovne vsebine
- lahko po javnoveljavnem študijskem programu za izpopolnjevanje
139
Katere pogoje mora izpolnjevati gostujoči tuji učitelj?
pogoje kakršni se zahtevajo za to delo v državi iz katere prihaja
140
Komu ni treba opravljati strokovnega izpita?
strokovnim delavcem, ki imajo naziv visokošolskega učitelja
141
Kdo predpiše določbe o strokovnem izpitu
minister
142
Katere pogoje morajo izpolnjevati učitelji na zasebnih šolah? Kako je z zaposlenimi na šolah ki delujejo po posebnih pedagoških načelih?
na zasebnih šolah morajo izpolnjevati pogoje predpisane za strokovne delavce v javnih vrtcih in šolah. Za šole ki delujejo po posebnih pedagoških načelih to ne velja
143
Kateri so lahko nazivi strokovnih delavcev?
mentor, svetovalec, svetnik
144
Kdo določi pogoje in postopke za te nazive?
Pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v nazive določi minister
145
Kdo podeli naziv predavatelj višje šole?
Podeli ga predavateljski zbor po soglasju strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje
146
Kaj se lahko prizna namesto ravnateljskega izpita?
Podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet RS za splošno izobraževanje ugotovi da zagotavlja znanja določena za ravnateljski izpit.
147
Kdo na področju VIZ ne more skleniti delovnega razmerja?
oseba ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
148
Kaj pomeni da delodajalec odpusti osebo iz krivdnih razlogov?
Odpusti osebo ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ki se preganja po uradni doložnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost
149
Kdo določi sitemizacijo delovnih mest in kaj to pomeni?
Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov za šolo ravnatelj v soglasju s šolsko upravo na območju katere ima šola sedež, za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem.
Določa notranjo organizacijo dela ustanove, vključno z delovnimi mesti in njihovimi opisi, ki opredeljujejo delovne naloge, zahtevnost dela, zahteve, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in odgovornosti posameznika na določenem delovnem mestu.
150
Kako je z objavljanjem razpisa pri vrtcu in kako pri šoli?
Javni vrtec oz šola ki zaposluje nove strokovne delavce mora prosta delovna mesta javno objaviti.
Javni vrtec si mora pred objavo pridobiti soglasje ustanovitelja, šola pa soglasje ministra
Javni vrtec mora o vsakem prostem delovnem mestu strokovnega delavca pred objavo prostega delovnega mesta obvestiti ministrstvo pristojno za predšolsko vzgojo
151
Opiši kako se lahko sklene delovno razmerje s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev?
za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela
152
Kaj je pogodba o delu in za kakšen obseg se jo lahko sklene?
Pogodba od delu se sklene pod pogoji določenimi z zakonom ki ureja obligacijska razmerja, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje VIZ dejavnosti. Pogodba o delu se lahko sklene le z delavcem, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe. Pogodba o delu iz prejšnjega odstavka se lahko sklene največ v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene tedenske učne obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v šolskem letu.
153
Kako je s pogodbo o zaposlitvi vzgojitelja predšolskih otrok ki ima sklenjeno razmerje v vrtcu z osnovno šolo?
Šola lahko za obdobje enega šolskega leta sklene pgodobo o zaposlitvi z vzgojiteljem, ki ima sklenjeno delovno razmerje v vrtcu, za poučevanje v 1. razredu, izvajanje VIZ dela v OPB in jutranje varstvo. V času trajanja pogodbe se za pogodbo ki jo ima sklenjeno v vrtcu uporabljajo določbe o suspenzu pogodbe.
154
Kdo je pripravnik?
Je strokovni delavec, ki v vrtcu oz. šoli prvič začne opravljati delo, ustrezno smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela
155
Koliko časa traja pripravništvo?
največ 10 mesecev
156
Opiši delo mentorja.
mentor pripravi pripravniku program, ki vključuje metodično, didaktično ter drugo pripravo, potrebno za opravljanje izpita. Mentor izdela poročilo o poteku pripravništva.
157
Kdo pripravi razpis pripravniških mest?
Minstrstvo pristojno za šolstvo vsaj enkrat letno.
158
Kaj se štejejo za poslovne razloge pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi in kaj more ravnatelj v tem primeru narediti? Kaj naredi ministrstvo? Kaj se zgodi če delavec ne sprejme nove pogodbeo zaposlitvi? v kolikih dneh mora biti ponujena takšna pogodba?
Za poslovne razloge se štejejo spremembe programa VIZ, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
Ravnatelj mora najkasneje v osmih dneh sporočiti ministrstvu razloge za preneganje potreb po delu strokovnega delavca ter podatke o strokovnem delavcu.
Ministrstvo posreduje šoli najkasnjee v osmih dneh po prejemu sporočila seznam prostih delovnih mest za katere strokovni delavec izpolnjuje pogoje.
Če strokovni delavec neupravičeno odkloni ponudbo mu preneha delovno razmerje in nima pravice do odpravnine.
Pogodbo mora ravnatelj šole s prostim mestom ponuditi najkasneje 30 dni pred iztekom odpovednega roka
159
Kaj obsega delovna obveznost?
Delovna obveznost obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa
160
Kaj obsega priprava na pouk in kaj drugo delo?
priprava na pouk: sprotno vsebinsko in metodično pripravo, pripravo didaktičnih pripomočkov
Drugo delo: sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje, zbiranje in obdelovavo podatkov, mentorstvo, sodelovanje s šolami, organiziranje akcij, pripravo in vodstvo ekskurzij in izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj...
161
Kakšna je tedenska obveznost učitelja v OŠ?
največ 22 ur, v OPB in bolnišničnih oddelkih 25 ur
162
Kakšna je delovna obveznost vzgojitelja v dijaškem domu?
največ 30 ur vzgojnega dela tedensko
163
Kako je s povečanjem in zmanjšanjem delovne obveznosti?
uČe v okviru z zakonom določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizirazi pouka v skladu s predmetnikom, lahko ravnatelj učitelju/strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno obveznost za toliko ur, kot je določeno za posamezni predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur oz. zmanjašnje tedenske učne obveznosti vendar ne več kot za 3 ure
164
Koliko dni dopusta ima strokovni delavec in kako ga lahko izkoristi?
Strokovni delavec ima pravico do najmanj 20 dni letnega dopusta. Lahko ga porabi v času ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu.
165
Kaj je šolski sklad RS?
Ustanovi se za gospodarjanje z nepremičninami s katerimi upravljajo javne šole, katerih ustanoviteljica je država.
166
Iz kje ta sklad pridobiva sredstva?
Sklad pridobiva sredstva: iz državnega proračuna, od najemnin iz sklenjenih pogodb, od daril, zapuščin, donacij in iz drugih virov
167
Kaj se financira iz šolskega sklada, ki ga ustanovi šola?
dejavnosti ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev; nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno
168
Iz kje pridobiva sredstva sklad, ki ga ustanovi šola?
Iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov
169
Kaj je centralna evidenca?
Je informatizirana zbirka podatkov, ki jo za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje ministrstvo pristojno za šolstvo.
170
Naštej nekaj podatkov ki jih vsebuje centralna evidenca.
enolični identifikator udeleženca VIZ, ime in priimek, emšo, spol, kraj in država rojstva, stalno oz. začasno prebivališče, državljanstvo, ime in naslov VIZ zavoda, VIZ program in evidenčna številka iz uradnega registra programov, starostno obdobje, razred, oddelek, letnik, vzgojna skupina, predmet v glasbeni šoli, podatek o prijavi v dijaški dom, datum vključitve v izobraževanje, povprečna ocena zadnjega razreda OŠ, povprečna ocena po letnikih za dijake in študente, status, način izobraževanja, oblika izobraževanja, datum prijave na šolsko malico
171
Kdo vnaša podatke za centralno evidenco?
VIZ zavodi
172
Za katere namene je vzpostavljena centralna evidenca?
za namen ugotavljanja upravičenosti za opravljanje študentskega dela, za pripravo in izvedbo mature/zaključnih izpitov, za zagotavljanje točnosti in ažurnosti, za pripravo in izvedbo NPZ, za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za namen sofinanciranja plačil staršev za vrtec, za ugotavljanje pravice do vpisa v SŠ/dijaške domove/VŠ, pri znanstveno raziskovalnem delu in izdelavi statističnih analiz
173
Kdaj se uporabljajo podatki v anominizirani obliki?
Pri znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu ter pri izdelavi statističnih analiz
174
Koliko časa se podatki hranijo v centralni evidenci?
Še eno leto po tem ko udeleženec zaključi VIZ program po posameznem statusu
175
Zakaj vodi ministrstvo centralno evidenco zaposlenih?
Za potrebe opravljanja nalog, določenih s tem zakonom in predpisi, ki urejajo delovna razmerja, za potrebe odločanja o pravicah posameznika iz delovnega razmerja ter za znanstveno-raziskovalne, razvojne in statistične namene.
176
Do kdaj se hranijo podatki v centralni evidenci zaposlenih, kdo jih vnaša, kdo do njih lahko dostopa?
Hranijo se do prenehanja zaposlitve na področju VIZ, potem se arhivirajo. Arhivirane podatke lahko v anominizirani obliki uporabljajo za znanstveno raziskovalne, razvojne in statistične namene. V primeru ponovne zaposlitve je dopustno arhivirane podatke posredovati VIZ zavodu, kjer se je zaposlil
177
Kdo izvaja nadzor?
Inšoektor, pristojen za šolstvo, razen določb ki se nanašajo na zaposlitev strokovnih delavcev, ki ga izvaja inšpektor pristojen za delo,
