Socialnopsihološki dejavniki učenja Flashcards

1
Q

vidiki razumevanja in uravnavanja skupinskih procesov v izobraževanju

A

→ učenje običajno poteka v skupinah
→ aktivno znanje se rojeva predvsem v produktivnem dialogu, skupnem poglabljanju smisla
→ vzpostavijo se rutine, ki so odporne proti spremembam
→ učenje sožitja v skupini, reševanja konfliktov, timskega dela
→ učeče se skupine, organizacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

medosebna komunikacija

A

→ obsega hoteno in nehoteno
→ zavestno ali nezavedno
→ načrtovalno ali nenačrtovano
→ pošiljanje, sprejemanje in delovanje sporočil v medsebojnih, neposrednih odnosih ljudi
→ gre za izmenjavo misli in čustev na osnovi skupnega sistema simboličnih znakov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

interakcija

A

obojesmerno vplivanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

osnovna postulata o komunikaciji

A

→ nemogoče je ne komunicirati

→ vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q
  • 4 ušesa
A

→ kdo si, kakšen si
→ kaj mi sporočaš
→ kakšen je najin odnos
→ kaj želiš od mene, kakšen vpliv imaš name

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

za zbiranje podatkov o mikrosocialni strukturi uporabljamo

A

sociometrične tehnike

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

splošne značilnosti razredne interakcije

A

→ dinamična in spremenljiva
→ vsebuje besedna in nebesedna sporočila
→ poteka po pravilih ki so delno uradna delno neformalna
→ je merljiva
→ nanjo vpliva fizikalno in socialno okolje
→ je vzajemna, krožna, cirkularna (učitelj in učenci vplivajo drug na drugega)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

pomen prvega stika

A
  • besedno, nebesedno, zavedno, nezavedno sporoča odnos
  • predstavi sebe in kaj bodo delali
  • pokaže interes, posluh za njihova pričakovanja
  • pove pravila igra, kaj pričakuje, kakšen okvir postavlja njihovemu vedenju
  • šele ko vzpostavi dober odnos odpre vrata za kvalitetno vsebinsko komunikacijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Korthagen – 3 skupine osebnostnih lastnosti uspešnih učiteljev

A

→ mišljenje: jasno, radovedno, prodorno, objektivno
→ občutenje: odprtost, ranljivost, zavzetost, skrb, ljubezen, sočutje
→ težnje: iniciativnost, odločnost, trdnost, usmerjenost k cilju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q
  • Rogers – značilnosti ki vplivajo na psihosocialno ozračje pomembnega učenja
A

→ učiteljeva kongruentnost – skladnost: učitelj naj bo pristen
→ brezpogojna naklonjenost: zaupanje učencem, ozračje gotovosti
→ empatično razumevanje in sprejemanje učenca tak kot je

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q
  • dokazano pomembne lastnosti:
A

ekstravertiranost, empatičnost, osebnostna zrelost in stabilnost, samozaupanje in pozitivna samopodoba, odprtost do negotovosti, proaktivnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

model avtoritativnega vodenja

A

→ učitelj vodi, o vsem odloča sam, pri tem ne razloži pravil ali zahtev, ni pripravljen na razgovore in pogajanja, odklanja dialog, ne upošteva mnenja drugih
→ vzorec komunikacije poteka največ od učitelja k učencem, s strani učencev prihajajo samo odgovori, prevladuje frontalna oblika
→ celotna odgovornost za rezultate je na strani učitelja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q
  • model demokratičnega vodenja
A

→ učitelj učencem predstavi cilje, zahteve in kriterije ter jih obrazloži in spodbudi učence k dajanju predlogov
→ odprt je za odgovarjanje
→ ima avtoriteto ki temelji na znanju in izkušnjah ne pa na sankcijah
→ pouk ne poteka samo frontalno ampak tudi skupinsko
→ učence navaja na samostojnost in prevzemanje odgovornosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Flandersov sistem analize razrednih interakcij (FIAS)

A

→ izhaja iz osnovne dimenzije inciativa-reagiranje
→ izurjen opazovalec vsakih nekaj sekund označuje kdo in o čem v razredu govori ter ugotavlja delež sestavin interakcije
→ sestavine: učiteljevo reagiranje, učiteljeva inciativa, reagiranje učencev, inciativa učencev, molk/zmeda/samostojno delo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q
  • zakon dveh tretjin
A

učitelj govori 2/3 časa, 1/3 pa učenci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

učitelje delimo na direktivne in indirektivne

A

→ direktivni: sorodni avtoritarnim, imajo inciativo, postavljajo ožja vprašanja, več kritizirajo
→ indirektivni: sorodni demokratičnim, več hvalijo, upoštevajo čustva, ideje

17
Q

dvodimenzionalni model učiteljevega komunikacijskega stila

A
  • celovitejša podoba o stilu učiteljeve komunikacije
    → vključuje perspektivo učencev in čustveno dimenzijo
  • gre za kombinacijo dveh osnovnih dimenzij komunikacije:
    → gospodovalnost – podredljivost
    → sodelovanje – nasprotovanje
  • podoben je model situacijskega vodenja
    → kombinira dimenziji direktivnosti – usmerjenosti v nalogo in podpornosti – usmerjenosti v odnos
    → če je učitelj močno direktiven in podpira učence gre za inštruktorski stil
    → če je direktiven in ne podpira je to delegatski stil
18
Q

pomembni vidiki učitelja kot posredovalca informacij

A

→ jasnost in razumljivost
→ čustvena zavzetost
→ miselno aktiviranje udeležencev
→ usklajenost besedne in nebesedne komunikacije

19
Q
  • besedna in nebesedna komunikacija v razredu
A

→glasovni kod: hitrost, intonacija, register, barva, glasnost
→ gibalni kod: očesni stik, mimika, gibi roke, glave, hoja
→ dotikalni kod
→ prostorski kod: bližina, približevanje in oddaljevanje, razpored, sedenje v skupinah
→ zunanjost: obleka, pričeska

20
Q

učitelj kot spraševalec

A

strategija zastavljanja vprašanj, čakalni čas, odziv

21
Q

učitelj kot poslušalec in svetovalec

A
  • aktivno poslušanje
    → učitelj se vživi v učenca, mu s svojim odzivom pokaže da razume sporočilo ne le površinsko ampak z vidika učenčeve perspektive
    → ponovitev, parafraziranje, zrcaljenje
  • parafraziranje
    → s svojimi besedami ponovi izjavo učenca
  • empatično poslušanje
22
Q

uspešno preprečevanje disciplinskih problemov

A

→ stalna prisotnost: hodi po razredu, pomirja nebesedno
→ preklapljanje: pozornost na več dogajanj hkrati
→ primeren tempo
→ gladkost dogajanja: gladek prehod med fazami, ne zahaja na stransko pot
→ nepredvidljivost postavljanja vprašanj

23
Q
  • konflikt povezan z vsebino:
A

→ učenci imajo različna stališča
→ to da možnost za razvoj kritičnega mišljenja in sposobnost argumentirane razprave
→ učitelj odpre komunikacijski prostor in spodbudi učence k izražanju mnenj

24
Q
  • konflikti povezani s postopki in cilji:
A

→ se rešujejo s pogajanjem, soglasjem in ne z glasovanjem

25
Q
  • medosebni konflikti
A

→ so resnejši, povezani z močnimi negativnimi čustvi
→ pri obravnavi zahtevajo veliko taktike
→ tri metode reševanja: učitelj zmagovalec učenec poraženec, učenec zmagovalec učitelj poraženec, rešitev je za oba sprejemljiva

26
Q

učenci med seboj

A
  • učeča se skupnost in ne skupina izoliranih, tekmovalnih posameznikov
  • dobri medosebni odnosi: povečana motivacija, dosežki, pomoč pri učnih težavah
  • pouk organiziramo tako da se stopnja konstruktivnega sodelovanja poveča
  • socialni konstruktivizem
    → skupina je katalizator ki posamezniku omogoča konstrukcijo znanja
  • odnosi so pomembni v spoznavnem in motivacijskem smislu
27
Q
  • tekmovalno vzdušje
A

→ člani skupine v drugih vidijo tekmece

→ niso pripravljeni pomagati, razložiti, posoditi zvezke

28
Q
  • tekmovalna situacija
A

→ cilj ni deljiv, ko ga eni dosežejo ga drugi ne

→ sodelovanje znotraj skupine

29
Q
  • sodelovalna situacija
A

→ vsi lahko dosežejo cilj če sodelujejo

30
Q
  • sodelovalno učenje
A

→ učenci delajo v manjših skupinah da dosežejo skupen cilj
→ delo je organizirano tako da vsak doseže maksimalni učinek in pomaga drugim da dosežejo največ
→ osrednje mesto ima interakcija v skupini
- osnovna načela:
→ pozitivna povezanost med člani skupine
→ neposredna interakcija
→ odgovornost posameznika
→ skupine so heterogene
→ vodenje je porazdeljeno
→ pomembni so spoznavni in čustveno motivacijski in socialni cilji

31
Q

model Sestavljanka

A

vsak učenec dobi osnovno informacijo o celoti učne snovi, poglobi pa se le v del, odgovoren je za to da drugim razloži svoj del in pomaga ob nejasnostih, preizkus znanja je individualen, rezultat pa povprečje skupine

32
Q

vzajemno poučevanje

A
  • temelji na teoriji socialnega konstruktivizma
  • snov se utrjuje in krepi skozi dialog
  • poteka po točno določenih stopnjah
    1. zastavljanje vprašanj o besedilu
    2. povzemanje odlomkov besedila
    3. razjasnjevanje nejasnih mest
    4. predvidevanje kaj bo sledilo
  • učitelj modelira stopnje, nato prevzame učenec
33
Q

razredna in šolska klima

A
  • vključuje širši spekter odnosov med učitelji, učenci, vodstvom šole, ostalimi zaposlenimi
34
Q

spreminjanje razredne klime

A

→ sistematično delo ki aktivira vse udeležence
→ veliko dejavnikov je v učiteljevih rokah
→ ravnotežje dobrega počutja in storilnosti

35
Q

šolska kultura

A

predstavlja sklop vrednot, stališč in prepričanj do učenja, discipline, odgovornosti
→ večinoma gre za dve vrsti
1. tradicionalna storilnostna kultura: poudarja učno uspešnost, prizadevnost, disciplino, znanje kot količino podatkov, zunanjo motivacijo, učno snovno naravnanost
2. kultura dobre skupnosti: poudarja dobro počutje, sodelovanje, medosebno pomoč, notranjo motivacijo, razvojno-procesno naravnanost, samostojnost, kritičnost in ustvarjalnost učencev, gradnjo razumljenega in uporabnega znanja
→ kulturi si nista nasprotni, razlika je v poudarkih in sredstvih
→ pomemben del šolske kulture je vrstniška subkultura