VZPON TOTALITARNIH IN AVTORITARNIH DIKTATUR: STALINIZEM Flashcards

1
Q

kako stalin pride na vrh države

A

Začne se vojna za oblast med Levom Trockijem (ta naj bi ga zamenjal) in Josipom Stalinom (ta zmaga). Trocki je leta 1927 odstavljen iz partije, 1929 je izgnan iz države, nanj je kasneje izveden atentat. To je značilnost stalinizma —> čistke (tudi znotraj partije).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

do kdaj je stalin na vrhu države

A

5.marec 1953

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

gospodarska politika

A

• Petletke —> petletni gospodarski načrti (kaj se bo v petih letih zgodilo, dvignilo), uvedba načrtnega gospodarstva, vse so vodili iz enega centra. Zanemarjali so določene panoge, kar so čutili prebivalci. Birokratsko in ne strokovno voden načrt.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

prva petletka

A

• Prva petletka 1928–1932
o Povečali jeklarsko in strojno industrijo
o Elektrifikacija
o Dvig proizvodnje premoga
Proizvodnja se je podvojila, država ima v lasti gospodarstvo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

cilj gospodarske politike

A

• Cilj gospodarske politike je bila hitra industrializacija. Stalin je imel željo, da bi se po industrializacijo približali ostalim zahodnim državam, vendar so stradala zasebna podjetja in življenja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

druga petlektka

A

• Druga petletka 1933–1937
o Težka industrija
o Gradnja železnic, prekopov
o Gradnja kombinatov (kompleksi, ki so združevali različne industrijske panoge)
o Elektrifikacija (gradnja elektrarn)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

tretja petletka

A

• Tretja petletka 1938–prekine jo druga svetovna vojna (1942)
o Usmerja se v težko industrijo
o Orožarska industrija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj postane sovjetska zveza

A

• Sovjetska zveza je iz kmetijske države postala industrijska. Po industrializaciji je Sovjetski zvezi uspelo priti na tretje zveze (za ZDA in Nemčijo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

vpliv petletk na prebivalstvo

A

• Petletke so bile v škodo prebivalcev. Za uspehe petletk so zaslužni ljudje. Ljudje živijo skromno, v pomanjkanje. Ljudem primanjkuje hrane in stanovanj, zato da je država vlagala v industrijo. Lakota, plače so nizke (dohodek gre za industrijo). Ostane malo sredstev, da bi jih vlagali v druge panoge, ker so vse vlagali v težko industrijo.
• Kmetje so bili edini obdavčeni, kmetje so morali oskrbovati delavce s poceni hrano (imeli obveznosti), delati so morali predvsem za izvoz (da je država lahko plačevala stroje, da so podkrepili industrializacijo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kmetijstvo in kmetje

A

o Veliko kmetov je moralo oddati vse premoženje (kmetije, živino) in so se pozneje zaposljevali v tovarnah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kmetijstvo kolektivizacija

A

o Kolektivizacija —> je bila del prvega petletnega načrta. Cilj politike je bil integracija posameznih posesti in delavcev v kolektivne in državne kmetije. Kmetje se morajo vključevati v zadruge. Politika je bila protim tistim, ki imajo več, kulakom. Kolhozi je združenje majhnih kmetij v zadruge —> kolektivno zadružno gospodarstvo. Kmetje so proti kolektivizaciji pokazali upor (klali so živino na črno, da ne bi rabili dajati v zadruge, požigali polja). Motivacija za delo je bila nizka. Sovhozi so državna gospodarska posestva, ki so bila zaplenjena veleposestnikom, na katerih so delali podeželski prebivalci (niso imeli svoje zemlje). Na skupnih posestvih je primankovalo mehanizacije. Ker so se kmetje upirali je Stalin ukazal leta 1929 prisilno kolektivizacijo. Določene so bile posebne komisije, ki so hodile po vaseh. Kmete so morali privesti na zadružno kmetijo, če jih niso privedli so bili krivi oni sami. Kmete prizadanejo slabe letine, upirali so se, vendar nekega večjega rezultata ni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

lakota

A

kmetijstvo

o 1931–1933 velika lakota (sploh v Ukrajini)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

zakaj se začnejo čistke in kaj so

A

• Znotrajstrankarsko, montirani procesi.
• V prvi polovici 30. let 20. stoletja se krepi opozicija proti Stalinu in Stalinove politike. Pojavljajo se ideje, da bi Stalina odstranili iz položaja in zato začne s čistkami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

začetek čistk

A

• Začele so se leta 1933. Glavnina pa se je začela po umoru Kirova (sekretar Leningrada, 1. december 1934). Umor Kirova naroči Stalin, obtoži pa še dva (Kamenjev in Zinomjev), v vseh vidi konkurenco. Čistke znotraj partije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

čistke 1934-35

A

• 1934 je izšla posebna odredba, ki je določala, da je potrebno zapreti celo družino, če samo eden izmed družinskih članov naredi nekaj proti državi. Začetek množičnih likvidacij ljudi.
• 1935 se začne čiščenje okolice (znotraj partije). V ta namen je bila ustanovljena centralna komisija (Komisija za uničevanje ljudskih sovražnikov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

zakaj so bili ljudje zaprti

A

• Veliko ljudi je bilo zaprtih, samo zato, ker so bili iz drugih držav (že ob pismu iz tujine so bili sovražniki). Veliko ljudi je bilo ubitih brez nekih sodnih procesov.

17
Q

tajna policija

A

• Tajna policija Sovjetske zveze NKVD —> tajna policija, ki je preganjala notranje sovražnike.

18
Q

višek čistk

A

• Višek so čistke dosegle v letih 1936–1938. V tem obdobju je Stalin obglavil tudi vrh Rdeče Armade (ob napadu na Sovjetsko zvezo se to pokaže kot negativno, ker je vojska zelo oslabljena).

19
Q

čistke v rdeči armadi

A

• Ljudski komisar za obrambo Tuhačevski (proces je bil spomladi 1937; sproži številne aretacije; več kot 20.000 oficirjev; obtoženi, da so plačanci drugih držav, da vohunijo; kazni doletijo tudi družinske člane teh oseb). To se pokaže v 2. svetovni vojni, ker niso tako organizirani.

20
Q

gulagi

A

• Veliko ljudi pristane v delovnih taboriščih GULAGIH. Zapirajo vse zapornike, tisti, ki so bili nasprtoniki države, prisilno delo, težke razmere (Sibirija), veliko smrti (lakota, mraz).