KRIZNA ŽARIŠČA PO 2. SVETOVNI VOJNI Flashcards

1
Q

po 2. svetovni 3 krizna žarišča

A

• Nemško,
• Avstrijsko in
• Tržaško vprašanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

1949

A

1949 nastanek dveh Nemčij —> Vzhodna Nemčija (Nemška demokratična republika) in Zahodna Nemčija.
Pred koncem 2. svetovne vojne se dogovorijo, da bodo nemško ozemlje razdelili na 4 okupacijske cone. Cone se razdelijo med Sovejtsko zvezo, Francijo, ZDA in Veliko Britanijo, enako se razdeli tudi Berlin, ki dobi poseben položaj. Med zaveznicami je bilo precej nasprotovanj o vodenju teh con —> v conah ustanovijo vlade con, ki imajo omejeno suverenost, veliko je bilo sporov med njimi. Spore naj bi poskušal rešiti zavezniški kontrolni svet (1945-1948).
• V teh conah pride do prelomnega trenutka 1948-1949
o V zahodnih conah pride do gospodarske in politične stabilizacije —> pride do oblikovanja enotne vodilnosti in cone
o V sovjetski coni pa Sovjeti uveljavljajo svoj sistem, torej socialistično ureditev
• O letu 1948 govorimo o I. Berlinski krizi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

vzroki za 1. berlinsko krizo

A

o Združevanje zaodnih con
o Vohunstvo
o Denarna reforma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

denarna reforma 1. berlinska kriza

A

 V zahodnih conah uveljavijo novo valuto, marko. Sovjeti s tem niso zadovoljni, predvsem je problem Berlin.
 Za odgovor je Sovejtska zveza uveljavila svojo marko, ki pa jo je želel Stalin uveljaviti tudi v Zahodnem Berlinu, s tem je želel doseči prevzem Berlina in želel je, da se zavezniki odpovejo nastajanju Zahodne Nemčije, nekemu združevanju.
 To želi doseči, da prekine kopenske zveze Zahodne Nemčije z Zahodnim Berlinom, ker Berlin leži v Vzhodni Nemčiji —> torej sledi blokada Berlina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

1949

A

• Ta blokada Sovjetske zveze ni bila uspešna, Berlin oskrbujeta ZDA in Velika Britanija po zraku (zračni most).
• 12. maja 1949 ukinejo blokado, ker vidijo Sovejti, da je neuspešna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

po 1. berlinski krizi

A

• Prva berlinska kriza je usodna za nadaljno delitev Nemčije, da nastaneta dve Nemčiji. Pred nastankom dveh Nemčij, se zgodi dokončna delitev Berlina. 6. septembra 1948 konferenca odposlancev zahodnega dela. 30. novembra 1948 ustanovljen vzhodni svet mesta Berlina in tako se Berlin dokončno razdeli.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

delitev nemčij

A

• Velika Britanija in ZDA se združita 1. januarja 1947, aprila 1949 pa se jima pridruži še Francija
• Uradno iz teh treh con 23. maja 1949 nastala Zvezna republika Nemčija ali Zahodna Nemčija. Kancler je postal Conrad Adenauer.
• Kot odgovor na to 7. oktobra 1949 iz cone Sovjetske zveze nastane Nemška demokratična republika ali Vzhodna Nemčija. Na čelu je Albert Ulttricht.
• Posledica: množičen beg Nemcev iz vzhoda na zahod. 1953 so zaprli mejo z Zahodno Nemčijo. Ljudje so tudi po tem poskusili priti na zahod prek Berlina, zato je bil naslednji ukrep, ki so ga sprejeli, da zazidajo okna, ki gledajo na zahod.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q
  1. berlinska kriza
A

• 13. avgust 1961
• Začetek gradnje Berlisnkega zidu, da preprečijo prehod na zahod
• Taktično zapiranje meje
• Berlinski zid ločnica med zahodom in vzhodom
• Do novembra 1989, ki je simbolni konec hladne vojne, nakazuje spremembe v Vzhodni Evropi in združitev Nemčije v eno državo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

avstrijsko vprašanje

A

• Ozemlje je razdeljeno na cone.
• Razreši se šele z Avstrijsko državno pogodbo 15. maja 1955.
• Obnova Avstrije in demokratična država Avstrija
• Meje obdrži pred priključitvijo nemškemu rajhu, pred marcem 1938
• 26. oktobra 1955 je zagotovljena nevtralnost države
• Država ne sme imeti večje količine orožja, ne sme se povezovati z Vzhodno ali Zahodno Nemčijo, ne sme na oblast postaviti Habsburžanov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q
  1. člen pri avstrijskem vprašanju
A

o 7. člen: Avstrija se je zaradi Jugoslavije zavezala, da bo skrbela za slovensko in hrvaško manjšino na svojem ozemlju (Gradiščanska, Koroška in Štajerska).
 Imajo pravico so osnovnega pouka v maternem jeziku
 Imajo pravico do sorazmernega števila srednjih šol
 Šolski učni načrti bodo pregledani in ustanovljen bo odbor
 V upravnih in sodnih okrajih je slovenski oziroma hrvaški jezik poleg nemščine uradni jezik
 Napisi so dvojezični
 Udeleženi so v upravnih, kulturnih in sodnih ustanovah kot avstrijski državljani
 Dejavnost organizacij, ki odvzemajo Hrvatom in Slovencem pravice se morajo ukiniti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

tržasko vprašanje začetek

A

• Italija po 1. svetovni vojni dobi z Rafalsko pogodbo 1920 veliko slovesnskega ozemlja (Z polovica)
• V 2. svetovni vojni okupirajo ltalijani ljubljansko pokrajino
• Zaključne vojaške operacije v času 2. svetovne vojne, slovenija cilj da dobimo vse kar smo izgubili nazaj
o Slovanska vojska zasede tudi področja julijske krajine, Trst, Gorica maja 1945

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

revolucija v JUG med 2. SV

A

• V Jugoslaviji tudi revolucija med 2. svetovno vojno, a ZDA in Velika Britanija niso navdušene nad širjenjem komunizma in socializma proti zahodu, zato jim zagrozijo z vojaškim napadom in Jugoslavija popusti
o 9. junij 1945 je sprejeta zahteva o umiku jugoslovanskih enot iz trsta
o 20. junij 1945 je podpisan sporazum v Devinu (devinski sporazum) – julijsko krajino po Morganovi črti razdelijo na 2 coni (zemljevid):
 Cona A, ki pride pod anglo-ameriško vojaško upravo (pazi na Pulo je tudi del)
 Cona B, pod upravo jugoslovanske armade

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

pariška mirovna pogodba

A

• Najbolj je sporno območje Trsta: že na pariški mirovni konferenci so ideje
o Jugoslavija: da naj bi bila 7 republika Jugoslavije
o Francija: da naj bi bila manjša državica med jugoslavijo in Italijo …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q
  1. september 1947
A

• 15. september 1947 stopi v veljavo pariška mirovna pogodba, ki vrne Jugoslaviji večji del slovenskega narodnega ozemlja (cona B in del cone A julijske krajine), še ostaja sporno vprašanje o trstu, zato so sile okoli trsta ustanovile svobodno tržaško ozemlje, ki jo spet razdelijo na 2 coni (cona A in cona B), nima ustave, zato velja statut:

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

statut svobodnega tržaškega ozemlja

A

 Naj bi bil skupni guverner, a ne pride do tega … statut v prakso ne pride
 Celovitost in neodvisnost tega ombočja, varovanje temeljne človekove pravice, javni red in varnost
 Demilitirizirano in nevtralno, brez oboroženih sil
 Uradna jezika sta italijanščina in slovenščina, ponekod tudi hrvaščina, zastava in grb Trsta
 Na čelu guverner, vladni svet kot izvršna veja, ljudska skupščina kot zakonodajna veja, sodna veja sodni zbor, naj bi dobilo svojo ustavo
 Guverner naj bi bil imenovan od varnostnega sveta, nesme biti ne Slovenec, ne Italijan, ne noben iz tega območja, za 5 let izvoljen, stroške krijejo združeni narodi, lahko je ponovno izvoljen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

cona a

A

• Problem je v coni A, kjer je uradni jezik le italijanščina v uporabi in ne razveljavijo starih fašističnih zakonov in so spori
o 9. maj 1952 zahodne sile z londonskim sporazumom hočejo prepustiti cono A italiji, a Jugoslavija temu nasprotuje
o 8. oktober 1953 Velika Britanija in ZDA objavita ukinitev vojaške uprave nad cono A in jo hočejo še vedno prepustiti zgolj Italijanom
o Pride do tržaške krize zaradi zgornjih točk, a se zadeva uredi po diplomatski poti

17
Q
  1. oktober
A

• 5. oktobra je spomenica o soglasju ali drugi londonski memorandum
o Večji del cone A dobi Italija
o B jugoslavija in izgubimo trst s širšo okolico
o Spoštujejo se pravice manjšin
o Določijo mejo ozimski sporazumi 10. november 1975
o Po osamosvojitvi še enkrat podpišejo to mejo med Italijo in Slovenijo