15. - 19. stoletje Flashcards
(57 cards)
1
Q
- stoletje
PREGLED OBDOBJA
A
- stoletja (renesansa, protestantizem)
PREGLED OBDOBJA:- več denarja, papir, tisk, naslovna stran, cenzura, stenska postavitev
- 1492 odkritje Amerike
- v 14./15.stol. začne nastajati trg s knjigami in prepisi (knjige so precenjene)
- izum tiska (*v Koreji poznajo tisk že iz 11.stol. – uporabljajo les)
- inkunabula
- še vedno prevlada nabožna literatura, vendar začnejo v Italiji že tiskati medicinska dela
- v 16.stol. dobimo končno tudi naslovnico – zaradi cenzure (pregled nad avtorji, izvodi, kraju tiska)
- v času protestantizma visoke naklade del (1517)
- iz Lat. Amerike pred prihodom Evropejcev poznamo Dresden Codex – vsa dela uničena zaradi podob hudiča
- stoletja (renesansa, protestantizem)
2
Q
Guttemberg
A
Guttemberg
- leta 1448 izumi tisk
- do leta 1455 tiska 200 izvodov Biblije.
- Po poklicu je bil zlatar (črke so bile narejene iz svinca).
3
Q
Inkunabula
A
inkunabula – knjiga natisnjena med 1455 in 1500 – okoli 29.000 naslovov (blok tisk)
4
Q
Dresden Codex
A
iz Lat. Amerike pred prihodom Evropejcev poznamo Dresden Codex (majski kodeks, ima platnice, papir je zložen kot harmonika) – vsa dela uničena zaradi podob hudiča
5
Q
Zasebne knjižnica v renesansi
A
ZASEBNE KNJIŽNICE:
- premožnejši meščani so imeli agente, ki so jim iskali in prepisovali dela
Zasebne knjižnice:
- > Francesco Petrarka (1304-1374)
- > Giovanni Boccaccio (1313-1375)
Zbiratelji:
- > Poggio Bracciolini (1380-1459)
- > Niccolò Niccoli (1363-1437)
- > Basilios Bessarion (1403-1472)
- > Giovanni Laskaris (1445-1535)
6
Q
Francesco Petrarka
A
Francesco Petrarka (1304-1374)
– začetnik humanistične izobraževalne ideje,
- zanj knjiga nosilka človeškega duha,
- ljubezen do antične literature.
- Zbral: prepis Ciceronovih pisem, rokopis Virgila,…
- Imel je tudi načrte, da bi odprl svojo javno knjižnico.
- Usoda njegove bogate knjižnice ni povsem znana, govori pa se, da naj bi imel več 100, celo 1000 kodeksov.
7
Q
Giovanni Boccaccio
A
Giovanni Boccaccio (1313-1375)
– avtor zbirke novel Dekameron.
- Ni bil tako premožen, vendar je še vedno strastno zbiral rokopise (Tacitov Annalaes, Historiae).
8
Q
Poggio Bracciolini
A
Poggio Bracciolini (1380-1459) – zbiral rokopise za papeže in Vatikansko knjižnico, osebna knj.(95)
9
Q
Niccolò Niccoli
A
Niccolò Niccoli (1363-1437)
– v svoji zasebni zbirki zbral okrog 800 rokopisov,
- prav tako pa je gradil zbirko knjig za Medičejce.
- Po njegovi smrti je Cosimo de Medici njegovo knjižnico kupil in jo odprl za javnost (Marciana, Firence)
10
Q
Basilios Bessarion
A
Basilios Bessarion (1403-1472)
– ljubitelj in zagovornik grške literature.
- L. 1468 je svojo knjižnico (764 zvezkov) podaril Beneški republiki -> druga javna knjižnica (Marciana)
11
Q
Javne knjižnice v renesansi
A
JAVNE KNJIŽNICE v 15. stoletju:
Medičejski knjižnici v Firencah:
-> Medicea publica
-> Medicea privata - Laurenziana
V Benetkah:
-> Marciana
12
Q
Marciana
A
Marciana
– Bessarionova zapuščina Beneški republiki
- v samostanu sv. Marka.
13
Q
Laurenziana
A
Laurenziana
– zasebna knjižnica Medičejcev (Medicea privata)
- odpre Cosmo de Medici s fondom Niccolija
- tudi postane javna.
-pultna postavitev
14
Q
bibliotekar v Vatikanski knjižnici
A
Bartolomeo Plotina – bibliotekar v Vatikanski knjižnici
15
Q
Vladarske knjižnice v renesansi
A
- VLADARSKE KNJIŽNICE:
- > Matija Korvin (1441-1490) - knjižnica na dvoru v Budimpešti
16
Q
Matija Korvin
A
Matija Korvin (1441-1490)
– madžarski kralj (Kralj Matjaž),
- knjižnica nastane iz ‘nič’ na dvoru v Budimpešti.
- Pri zbiranju knjig mu pomaga žena Beatrice.
- Imela naj bi 3.000 rokopisov,
- takoj po njegovi smrti pa se je razgubila.
17
Q
Papeška knjižnica v renesansi
A
PAPEŠKA KNJIŽNICA (15.stol.):
- nastane v 8.stoletju,
- po vrnitvi iz Avignona jo je treba obnoviti.
- > Nikolaj V. (1447-1455) začne z obnovo, priključi lastno knjižnico (v tem času šteje preko 1000 zvezkov).
- > Sikst IV. (1471-1484) – v njegovem času Rim postane osrednje kulturno središče, s številnimi dotacijami knjižnica spet ‘zaživi’. Knjižnico tudi odpre za znanstvenike.
- > Bartolomeo Plotina – bibliotekar (*ustoličenje bibliotekarja);
Vatikanska knjižnica razdeljena na: grški, latinski, prepovedan in arhivski (se hitro loči od Cerkve) del.
18
Q
Vatikanska knjižnica
A
Vatikanska knjižnica
- razdeljena na: grški, latinski, prepovedan in arhivski (se hitro loči od Cerkve) del
19
Q
Palatina
A
Palatina (Heidelberg):
- nastane v 14.stol. na Bavarskem.
- Je delno palača, delno knjižnica.
- V času 30-letne vojne (začetek 17.stol.) jo s pomočjo papeža zasedejo Bavarci.
- V zahvalo je knjižnica podarjena Vatikanu, ker pa je knjig preveč tja pošljejo bibliotekarja, da pregleda kaj je koristno.
- Ta bibliotekar je veliko knjig zakuril (ker ga je zeblo), 150 vozov pa dal prepeljati v Rim.
- V tej knjižnici naj bi bila tudi Trubarjeva Cerkovna ordninga
20
Q
Trubarjeva Cerkovna ordninga
A
Trubarjeva Cerkovna ordninga:
- bila v knjižnici Palatina,
- zanjo katero je veljalo da je zgorela.
- Izkazalo se je, da je bila narobe popisana in jo tako odkrijejo v neki nemški knjižnici (o tem delu pisal France Kidrič).
21
Q
Knjižnice v 16.-17. stoletju
A
Knjižnice v 16.-17. stoletju
- knjig je vse več, zato jih začnejo postavljati ob stene – dvoranski tip knjižnice
- razvije se sistem postavitve
- Dunajska dvorna knjižnica
- Escorial
- Bayerische Staatsbibliothek
- Bibliotheque de Roi
22
Q
Dvoranski tip knjižnice
A
dvoranski tip knjižnice
- knjižnice se bolj odprejo javnosti
23
Q
Sistem postavitve knjig v 16. in 17. stoletju
A
sistem postavitve:
- omare so označene z rimskimi številkami
- največje knjige so na spodnjih policah
- police so označene z latinskimi črkami
- knjiga nosi št. katera je na polici
24
Q
Dunajska dvorna knjižnica
A
Dunajska dvorna knjižnica:
- 1368, 1526: Ferdinand I.
- najprej je bila največja avstrijska knjižnica v Innsbrucku,
- zaradi zaprtja samostanov je hitro ‘obogatela’,
- fond se poveča tudi zaradi obveznega izvoda.
- Knjižničar Hugo Blotius znatno povečal fond in izpeljal pomembne organizacijske ukrepe (16.stol.).
- Ob koncu 17.stol. je knjižničar Peter Lambeck, preuredil je inventar knjižnice, začel tiskati kataloge.
Na Dunaju se hrani edini znani originalni izvod Trubarjevega katekizma (1550).
25
Hugo Blotius
Hugo Blotius znatno povečal fond in izpeljal pomembne organizacijske ukrepe v dunajski dvorni knjižnici (16.stol.)
26
Peter Lambeck
Ob koncu 17.stol. je knjižničar Peter Lambeck, preuredil je inventar dunajske dvorne knjižnice in začel tiskati kataloge
27
Kje je hranjen originalni izvod Trubarjevega Katekizma?
Na Dunaju se hrani edini znani originalni izvod Trubarjevega Katekizma (1550)
28
Knjižnica v Escorialu
Escorial
– vrhunec v času Filipa II (1556-1597),
- kraljeva rezidenca, samostan in kulturno središče.
- Kralj je načrtno zbiral dela vseh ved in iz vseh obdobij, veliko je tudi orientalskih in arabskih rokopisov.
- Knjižnica je bila zaprta za javnost
- v njegovem času pa štela 18.000 knjig.
29
bavarska državna knjižnica
Bayerische Staatsbibliothek – bavarska državna knjižnica (1558), hranijo Brižinske spomenike
30
Bayerische Staatsbibliothek
Bayerische Staatsbibliothek – bavarska državna knjižnica (1558), hranijo Brižinske spomenike
31
Bibliotheque de Roi
Bibliotheque de Roi
– kraljeva knjižnica.
- začetki v 14. stoletju
- Okrog leta 1500 jo ustanovi Ludvik XII,
- knjižnica fond pridobi z zapleni drugih knjižnic.
- V prvi polovici 16. stol. v Franciji prvi uvedejo predpis o obveznem izvodu.
- Leta 1692 knjižnica postane odprta za javnost,
- leta 1789 postane prva nacionalna knjižnica.
32
Kdaj Francija uvede predpis o obveznem izvodu?
V prvi polovici 16. stol. v Franciji prvi uvedejo predpis o obveznem izvodu.
33
Javne knjižnice v 17. stoletju
Javne knjižnice v 17. stoletju
- v 17. stoletju knjižnice postanejo bolj odprte za javnost
- Ambrosiana (Milano)
- Angelica (Rim)
- Mazarina (Pariz)
- Wolfenbűtttel
- Hannover
- leta 1688 odprta prva izposojevalna knjižnica v Berlinu
- Univerzitetne knjižnice v tistem času: Oxford, Heidelberg, Dunaj, Basel, Cambridge, Glassgow,…
34
Ambrosiana
```
Ambrosiana (Milano)
– knjižnica prevzame knjige iz samostanov (Bobbio),
- ustanovijo jo Boromejci.
- Leta 1609 je odprta za javnost,
- hrani pa Da Vincijev Codex Atlanticus.
```
35
Angelica
Angelica (Rim)
– ustanovljena 1604,
- 1609 odprta za javnost
36
Mazarina
Mazarina (Pariz)
– ustanovi jo kardinal Mazarin,
- leta 1648 je odprta za javnost.
- Knjižnico je uredil Gabriel Naude
37
Gabriel Naude
Gabriel Naude,
- prvi postavil temelje kako organizirati knjižnico.
- Izdal je neke vrste priročnik v katerem piše, da more biti fond knjižnice raznolik in da more zadovoljiti želje uporabnikov. Hraniti mora gradivo, tudi če le-to ni več aktualno.
- Izdelal je tudi abecedni in stvarni katalog.
38
Wolfenbűtttel
Wolfenbűtttel
– ustanovil vojvoda Avgust (1572),
- sam zbral vso pomembnejšo literaturo in jo tudi uredil.
- V 17.stol. v je bila to najbolj urejena knjižnica S od Alp.
- Odprta za javnost: 1666
39
Hannover
Hannover
| – knjižničar Gottfried W. Leibniz
40
Gottfried W. Leibniz
Gottfried W. Leibniz,
napisal priročnik o ureditvi knjižnice:
- abecedni katalog,
- kvaliteta zbirke je bolj pomembna kot kvantiteta,
- knjižnica je javna institucija,
- pomembno je da se fond vedno dopolnjuje (redni vir denarja),
- določena morajo biti pravila (odpiralni čas,…),
- v zimskem času naj bodo knjižnice ogrevane.
41
Javne knjižnice v Angliji v 17. stoletju
Anglija:
- v 16. Stoletju so ANG knjižnice izropane (tudi Oxfordska),
- Thomas Bodley, ki je bil diplomant na dvoru Elizabete I. se bogato poroči in tej knjižnici donira knjige.
- L. 1610 prepriča knjigarje, da začnejo pošiljati obvezen izvod na Oxfrodsko univerzo (knj. se imenuje Bodleian).
42
Knjižnice v 18. in 19. stoletju
| PREGLED OBDOBJA
Knjižnice v 18. in 19. stoletju (razsvetljenstvo)
PREGLED OBDOBJA:
• vse več bogatega meščanstva (vzpon 3. stanu)
• filozofi se distancirajo od religije
• Enciklopedija
• v tem času nimajo zabavnega gradiva. To se spremeni z izdajo »Trpljenje mladega Wertherja« (1774). Pojavi se literatura, ki ni imela prostora v znanstvenih knjižnicah
- nastanek izposojevalnih knjižnic, ki se usmerjajo na bralce, ki želijo zabavo.
• v začetku 18. stoletja je pri nas 5% pismenih ljudi (javne šole).
• konec 18. stoletja obdobje zaznamuje veliko dogodkov, ki ogrozijo knjižnične zbirke:
-> papež razpusti jezuite
-> Jožefinske reforme (1781)
-> Francoska revolucija, padec Bastilje (14.7.1789)
-> sekularizacija cerkvene posesti in ukinitev samostanov v Nemčiji (1803), Bavarska narodna knjižnica prejme knjige iz 150 samostanov.
43
Enciklopedija
- razsvetljenci pod vodstvom Denisa Diderota začnejo pisati Enciklopedijo (1751-1777).
- Pri pisanju sta sodelovala tudi brata Grimm, ki sta bila odlična jezikoslovca.
- Jezuiti protestirajo že po prvem izvodu., po izdaji 2. zvezka pa začnejo kopije zažigati.
- Skupno je izšlo 10 zvezkov.
- Katarina Velika, ki je enciklopediste podpirala je predlagala tisk izven Evrope (Rusija).
- Enciklopedija je pripomogla k razvoju znanosti.
44
Razpust jezuitov
papež razpusti jezuite (postanejo nevarni)
– pri nas jezuiti skrbijo za šolstvo in knjižnice (gradili velike knj. > knj. Ludvika Schönlebena).
- Za avstrijske dežele je to velik problem
– prisiljeni so organizirati javne univerze.
- Jezuitski kolegij s knjižnico leta 1774 pogori, ostane nekaj čez 600 knjig, ki se jih da NUKu (ustanovljen 1774).
45
Jožefinske reforme
Jožefinske reforme (1781)
– razpust samostanov.
- Knjige iz Kranjskih knjižnic gredo v Ljubljano iz Štajerskih pa v Graz.
- Menihi so dobili pokojnino in se zaposlili kot predavatelji ali biliotekarji.
46
Francoska revolucija, padec Bastilje
Francoska revolucija, padec Bastilje (14.7.1789)
- nacionalizacija premoženja
– vse knjige iz Cerkvene posesti gredo v skladišča/depots litteraires.
- Zaplembi cerkvenih knjižnic sledi še zaplemba plemiških knjižnic.
- 1790 zahtevajo še kataloge.
- Prvi bibliotekarski tečaji
– nastane 300 različnih knjižnic.
- V skladiščih več kot 6 mil. knjig, samo v Parizu preko 1600000,
- velikim knjižnicam se fondi podvojijo (pod Napoleonom naj bi šle vse knjige v Pariz, po Napoleonu pa se knjige vračajo v prvotne države (Kopitar).
- Nekdanja kraljeva knjižnica se preimenuje v Bibliothèque Nationale,
- knjižnica bivšega samostana se preimenuje v Bibliothèque de Panthéon (univerzitetna knjižnica; preoblečena stara samostanska knjižnica),
- iz orožarne nastane Bibliothèque de l'Arsenal (osnova knj. brata Ludvika 16.)
47
Bibliothèque Nationale
Nekdanja kraljeva knjižnica se preimenuje v Bibliothèque Nationale
48
Bibliothèque de Panthéon
knjižnica bivšega samostana se preimenuje v Bibliothèque de Panthéon (univerzitetna knjižnica; preoblečena stara samostanska knjižnica),
49
Bibliothèque de l'Arsenal
iz orožarne nastane Bibliothèque de l'Arsenal (osnova knj. brata Ludvika 16.)
50
Izposojevalne knjižnice
Od pojava zabavne literature, ki ni imela prostora v znanstvenih knjižnicah nastajajo izposojevalne knjižnice, ki se usmerjajo na bralce, ki želijo zabavo.
51
Knjižničarstvo v 19. stoletju
Knjižničarstvo v 19. stoletju
- v Angliji in Ameriki začnejo ustanavljati javne knjižnice
- bistveno se spremeni arhitektura knjižničnih zgradb (skladišča ločena od čitalnic, dostop do referenčne literature, ogrevanje, manjši prostori)
- profesionalizacija knjižničarskega poklica
- v prvi polovici 19. stoletja preidemo na strojno pridelan papir (manjše knjige, hitrejša izdelava novega gradiva, večji obsegi knjižničnih zbirk…)
52
profesionalizacija knjižničarskega poklica
profesionalizacija knjižničarskega poklica (19. stoletje):
- prve knjižničarske šole (formalno izobraževanje),
- prve knjižničarske organizacije,
- strokovna literatura,
- standardi (konec 19. stoletja: uvedeni prvi standardi, ki počasi postanejo svetovni oz. se začnejo uporabljati bolj na široko)
53
Ljudske knjižnice v 19. stoletju
Ljudske knjižnice v 19. stoletju
- župnijske knjižnice, čitalnice, izposojevalne knjižnice, društvene knjižnice
- ljudske knjižnice: ustanovljene z zakonom, financirane iz davkov, vsi imajo enake pravice v njej
- Ameriške knjižnice so bile usmerjene bolj strokovno že od začetka, saj so to, bolj praktično znanje potrebovali v na novo poseljenih območjih ( s pomočjo knjižnic so uveljavljali zakone (zakonske publikacije,…))
- prve: Anglija, Wales (1950), Boston (1854), Peterborough (1833)
54
Izobraževanje v 19. stoletju
Izobraževanje v 19. stoletju
- bibliotekar = profesionalec
- formalno bibliotekarsko izobraževanje
- bibliotekarske organizacije, društva: ALA (1876), VB (1877), 1897 (Švica), Avstrija (1896)
- INSTRUKCIJE
55
formalno bibliotekarsko izobraževanje
formalno bibliotekarsko izobraževanje:
- stolica za bibliotekarje (1886, Geottingen)
- dokazila o strokovni usposobljenosti (1879, Francija, 1885, Anglija)
- tečaji (Melvil Dewey (1851-1931) 1887 organiziral prve bibliotekarske tečaje na Columbia University, kakšne dve leti kasneje pa še prvo knjižničarsko šolo v ZDA)
- prva knjižničarska šola (1889, ZDA)
56
Instrukcije
INSTRUKCIJE:
- instrukcija Stephan Rauntestrauch (1778)
- Martin Schrettinger (1800)
- Charles Brunter (1810)
- Adolf Ebert (1814) – začasna instrukcija (1825), decimalna klasifikacija
- UDK – univerzalna decimalna klasifikacija (1895)
- pruske instrukcije (1899) – dela se razvršča po prvi črki priimka avtorja
57
Nacionalne knjižnice v 19. stoletju
Nacionalne knjižnice v 19. stoletju
(financirane iz javnih sredstev in dostopne vsem)
- 1789: Bibliotheque Nationale de France,
- 1800: Library of Congress,
-1848: Wales
- 1854: Boston public library (Thomas Jefferson)
- 1862: škotska nacionalna knjižnica,
- 1865: nacionalna knjižnica v Firencah,
