Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva > Stari vek > Flashcards

Stari vek Flashcards

(60 cards)

Start Studying
1
Q

Knjižnice v antičnem svetu

A

Knjižnice v antičnem svetu
(od 3. tisočletja pr. Kr. do 5. st.)
• Pred letom 1000 pr. Kr. ni dobro ohranjenih izkopanin knjižnic, le ostanki
• Takrat so pisali na
- glinene ploščice (klinopis) – Mezopotamija, Asirija
- papirus
- uporabljali so tudi baker, kamen, usnje (pargament)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Klinopis

A

Pisali na glinene ploščice (klinopis) – Mezopotamija, Asirija
- s stilusom so pisali na mehko žgano glino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Stilus

A

-> s stilusom so pisali na mehko žgano glino

Pisali na glinene ploščice (klinopis) – Mezopotamija, Asirija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Papirus

A

papirus – v uporabi že 4000 let, narejen iz trsa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Volumen

A

papirusni zvitek – lat. volumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Papirusni zvitek

A

papirusni zvitek – lat. volumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Titulus

A

titulus – listič z oznako vsebine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Listič z oznako vsebine

A

titulus – listič z oznako vsebine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Knjižnice v Egiptu

A 
KNJIŽNICE V EGIPTU
•	Menili so da jim je pisavo dal vrhovni bog Toth, njegova žena Sešat naj bi bila zavetnica pisarjev
•	Šepseskaf
•	Knjižničar naj bi bil po napisih na Keopsovih nagrobnih ploščah tudi njegov sin Imeri
•	Tel Amarni – obdobje 
•	Tempeljska knjižnica v Tebah 
•	Tempeljska knjižnica v Edfuju 
•	Otok Philae pri Asuanu – 1 st. pr. Kr.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Šepseskaf

A

Šepseskaf – najstarejši znani knjižničar na svetu (3.tisočletje pr. Kr.), knjižničar faraona Keopsa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Njstarejši znani knjižničar na svetu

A

Šepseskaf – najstarejši znani knjižničar na svetu (3.tisočletje pr. Kr.), knjižničar faraona Keopsa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Tel Amarni

A

Tel Amarni
– obdobje faraona Amenofisa III. in Amenofisa IV. (1411-1361)
– 358 ploščic iz različnih materialov
– politična korespondenca v babilonsko-asirski pisavi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Knjižnica v Tebah

A

Tempeljska knjižnica v Tebah
– Ramzes II. (1294-1224)
– relief Totha in Sešat.

Nedaleč stran našli grob knjižničarjev (napisi: Najvišji knjigm Predstojnik knjig). O tem poročal Diodor (30 pr.Kr.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Tempeljska knjižnica v Edfuju

A

Tempeljska knjižnica v Edfuju – knjižnica dobro ohranjena ker je tempelj zasul Nil z naplavinami.

Na stenah je vklesan knjižnični katalog s 37 naslovi. Bogoslužne in druge vsebine (stenske slike).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Hetiti

A

HETITI
• Na območju nekdanje kraljeve prestolnice Hatuši (TUR) našli okrog 20.000 glinenih tablic (tudi mirovna pogodba med Ramzesom II. in hetitskim kraljem Hatuzilom II.).

Našli tudi kataloge, v katerih so tablice urejene po avtorjih.

• Predvideva se, da se bile tablice urejene na lesenih policah (oglje med njimi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Tablice pri Hetitih

A
  • tablice velike cca 20x30 cm, vse iz žgane gline in pisane z lepo enakomerno pisavo
  • vsaka tablica je opremljena z etiketo: kustosom (črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice), etikete (ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela),
  • zapisan tudi avtor, kje stanuje, kaj je po poklicu, avtor prepisa, knjižničarjeve opombe

• Predvideva se, da se bile tablice urejene na lesenih policah (oglje med njimi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kustos

A

kustos - črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Etikete

A

etikete - ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice

A

kustos - črta pod besedilom in prva beseda naslednje tablice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela

A

etikete - ovalne tablice s skrajšanim naslovom dela

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Mezopotamija

A
  • Asirci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Tempeljska knjižnica v Nippurju

A

Tempeljska knjižnica v Nippurju
– 54.000 tablic iz časa 2000 pr. Kr.
- Pod to knjižnico našli še ostanke druge, še starejše knjižnice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Asirci

A

Asirci
• Tempeljska knjižnica v Nippurju – 54.000 tablic iz časa 2000 pr. Kr. Pod to knjižnico našli še ostanke druge, še starejše knjižnice.
• Lagaš/Telloh .
• Asurbanipalova knjižnica v Ninivah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Lagaš/Telloh

A

Lagaš/Telloh
– okoli 100.000 tablic (predhodno roparji ukradli okoli 40.000).
- Predvidoma tam odložene pred 4000 leti (2000 pr. Kr.),
- dokumenti poljedelske narave.
- Tablice odlagali na police ob stenah hodnikov,
- knjižnica v kletnih delih/pod zemljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Asurbanipalova knjižnica v Ninivah
Asurbanipalova knjižnica v Ninivah – 650 pr. Kr., - Asurbanipal je sistematično zbiral stara sumerska, akadska in babilonska besedila. - Prva velika zasebna knjižnica na svetu, bil je zelo izobražen vojskovodja, zanimal se je za umetnost, literaturo, zgodovino. - Našli preko 20.000 tablic, prvi zapisi leposlovja, ohranjeni tudi katalogi. - Knjižnica je bila uničena 612 pr.Kr. - > kustosi - > tablice povezane v oštevilčene serije - > kolofon a) tablični katalogi b) serijski katalogi
26
Kolofon
kolofon - številka v seriji, naslov serije, navedba vira po katerem je bil narejen prepis
27
Tablični katalogi
tablični katalogi: zbrani začetki vseh tablic v seriji in s številom vrstic vsake serije
28
zbrani začetki vseh tablic v seriji in s številom vrstic vsake serije
tablični katalogi: zbrani začetki vseh tablic v seriji in s številom vrstic vsake serije
29
številka v seriji, naslov serije, navedba vira po katerem je bil narejen prepis
kolofon - številka v seriji, naslov serije, navedba vira po katerem je bil narejen prepis
30
naslovi različnih serij
serijski katalogi: naslovi različnih serij
31
serijski katalogi
serijski katalogi: naslovi različnih serij
32
Grške knjižnice
GRŠKE KNJIŽNICE • Veliko zasebnih knjižnic (misleci, znanstveniki) • ARISTOTELOVA KNJIŽNICA (384-322)
33
Aristotlova knjižnica
ARISTOTELOVA KNJIŽNICA (384-322) – Aristotel je bil prvi, ki je knjige načrtno zbiral za znanstvene namene. - Obiskoval Platonovo akademijo, poučeval Aleksandra Velikega, v Atenah ustanovil svojo šolo. - V knjižnici je imel svoja dela, šolske spise, sodobno grško znanstveno literaturo. - Usoda Aristotelove knjižnice
34
Usoda Aristotelove knjižnice
Usoda Aristotelove knjižnice: - po Aristotelovi smrti gre knjižnica v roke Teofrasta, on je bil Aristotelov sošolec, po njegovem odhodu iz Aten je tudi prevzel njegov licej. - v prepričanju, da bo po njegovi smrti knjižnico prevzel Nele, je Teofrast knjižnico zapustil njemu. - To se ni zgodilo, vseeno pa Nele knjižnico vzame s seboj v Trojo (vzel naj bi samo Aristotelova in Teofrastova dela) - Nelejevi dediči so knjige skrili v neki vlažni knjižnici, - okoli leta 100 pr.Kr. jih v roke dobi Apellikon, bogat bibliotekar. Le-ta jih da očistiti in prepisati, pri čemer se zgodi veliko napak. - Knj. zapleni rimski vojskovodja Sulla in jih odnese v Rim. - Po njegovi smrti so knjige prodane. - Filozof Andronik te knjige pokupi in jih uredi (Aristotelova in Teofrastova dela)
35
Knjižnica v Pergamonu
PERGAMON (270 pr. Kr.) – knjižnica rivalska Aleksandrijski, - po tej knjižnici je dobil ime pergament (papirus je bil bolj cenjen, Egipt prepovedal izvoz v Pergamon), - po propadu naj bi dal Mak Avrelij prepeljati knjige v Aleksandrijo
36
Helenizem
HELENIZEM • Aleksandrija, Pergamon, Pella, Antiohija, Efez (druge knjižnica) • ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA – Aleksandrija (280 pr.Kr.) • PERGAMON (270 pr. Kr.) – knjižnica rivalska Aleksandrijski, po tej knjižnici je dobil ime pergament (papirus je bil bolj cenjen, Egipt prepovedal izvoz v Pergamon), po propadu naj bi dal Mak Avrelij prepeljati knjige v Aleksandrijo • Kumranski rokopisi – najstarejša zbirka rokopisov najdenih v votlinah
37
Aleksandrijska knjižnica
ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA – Aleksandrija (280 pr.Kr.) - Ptolomej I. je načrtoval znanstveno središče v Aleksandriji, njegov sin Ptolomej II. pa je nato ustanovil Museion (imel je knjižnico, astrološki del, botanični in živalski vrt). - Ptolomej II. je imel idejo, da bi se v tej knjižnici zbirala vsa grška dela oz. dela, ki govorijo o Grkih - V razcvetu je imela ta knjižnica 700.000 zvitkov - Polovica knjižnice je bila v templju, polovica v kraljevi palači (le-ta bolj dostopna vsem) - Zbirko knjižnice so gradili tako, da so plačali ogromne vsote za originale, prepisovali dela, jih zaplenili, veliko del je bilo prevedenih in pri tem interpretiranih - Poznamo pet možnih usod knjižnice: 1. Zgorela naj bi zgorela 43-44 pr.Kr., ko je bil Cesar pred Aleksandrijo. Vnele naj bi se rimske ladje in nato še knjižnica 2. 100 pr.Kr. v bitki med Egiptom in Rimom 3. Propadla ko krščanstvo postane uradne vera 4. V 7. stol. naj bi jo požgal Omar zaradi širitve krščanstva 5. Knjižnica je zaradi slabega financiranja počasi propadla - Sistematično urejeni katalogi, rokopisi razdeljeni na glavne lit. skupine in podskupine - Kalimah iz Kirene je v svojem delu Pinakes predstavil celotno grško slovstvo (ta način naj bi se uporabil v A. knj.) - > Poetične skupine: ep, elegija, jamb, melos, tragedija, komedija; - > Prozna dela: zgodovina, govorništvo, filozofija, medicina, pravo. - Pri katalogizaciji je najpomembnejša prva črka 'glavne' besede v naslovu - Pomen Aleksandrijske knjižnice: tekstna kritika, zbiranje gr. Slovstva, skriptorij, knjigotrštvo
38
Kumranski rokopisi
Kumranski rokopisi – najstarejša zbirka rokopisov najdenih v votlinah
39
Rimske knjižnice
RIMSKE KNJIŽNICE | • Razlikujemo med zasebnimi javnimi in krščanskimi knjižnicami
40
Zasebne rimske knjižnice
Zasebne knjižnice: - > Emilij Paul (227-160) - > Sulla (138-78) - > Lukul (106-57) - > Ciceron (106-43)
41
Emilij Paul
Emilij Paul (227-160) – vojskovodja in politik, - prvi ki je knjižnico prinesel v Rim (kot vojni plen). - Pospeševal je širjenje Helenistične kulture v Italiji (izropal knjižnico v Pelli).
42
Sulla
Sulla (138-78) - rimski diktator, zavzel Rim, Atene. - V Atenah pridobil Appelikonovo knjižnico. Preko te knjižnice zahodni učenjaki prišli v stik z Aristotelovimi deli.
43
Lukul
Lukul (106-57) – rimski vojskovodja. - Iz Ponta prinesel knjižnico tamkajšnjega kralja in se 'upokojil' v Tusculu. - Knjižnico je dopolnjeval z nakupi, - uporabo knj. je omogočil vsem, ki jih je zanimala grška kultura.
44
Ciceron
Ciceron (106-43) – državnik, pisatelj, govornik. - Svojo knjižnico je ustvaril z nakupi in darili. - Zanj je knjige kupoval in dobavljal Pompij Atik (109-32), priskrbel tudi prepise. - Atik je Ciceronu posvetil dve knjigi. - Knjižnico je hranil v palači v Palatinu.
45
Javne rimske knjižnice
Javne knjižnice: - > Julij Cezar (100-44) - > Gaj Avgust Oktavijan (63 pr.Kr-14 po Kr.) - > Vespazijan (69 pr.Kr.-79 po Kr.) - > Aleksander Severa
46
Julij Cezar
``` Julij Cezar (100-44) – prvi, ki je načrtoval ustanovitev javne knjižnice v Rimu. - Želel omogočiti dostop do izobrazbe vsem Rimljanom ```
47
Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Avgust Oktavijan (63 pr.Kr-14 po Kr.) – Apolonov tempelj s knjižnico, dva oddelka – Rimski in Grški. - Po kraju Palatinu dobila ime Palatina. - Ustanovil še eno knjižnico in jo poimenoval po sestri – Bibliotheca Octavie (tudi ta ima dva dela).
48
Vespazijan
Vespazijan (69 pr.Kr.-79 po Kr.) – cesar, v Rimu dal zgraditi tempelj in mu pridružil knjižnico (Templum pacis), - v tej knjižnici redki spisi starih rimskih pisateljev.
49
Aleksander Severa
Aleksander Severa – knjižnica pri Panteonu (okrog l. 200). - Prva javna knjižnica, ki je v svojo zbirko sprejela tudi vzhodno, krščansko in judovsko kulturo.
50
Krščanske knjižnice
Krščanske knjižnice (2. – 4.stol.) - > Aleksandrija (Didascaleion) - > Cezareja (Origenes) - > Jeruzalem - > Betlehem
51
Didascaleion
Aleksandrija – znamenita katehetska šola Didascaleion, -> ista aleksandrijska tradicija, le da je namesto gr. filozofije poučevala krščansko. - Največja predstavnika te šole sta bila Klemens in Origenes. - Šola je imela bogato knjižnico.
52
Klemens
Klemens (150-215) – izhaja iz prepričanja, da je krščanski nauk dopolnitev grške filozofije. - Prvi krščanski pedagog.
53
Origenes
Origenes ( 185-254) – največji učenjak in pisec v zgodovini Cerkve Cezareja – preselil v Cezarejo - imel je 7 pisarjev. - Napisal delo O principih, ki je prvi poskus teološke sistematike. - Poskušal spraviti Platonovo filozofijo s krščansko
54
Cezareja
Cezareja – sem se je preselil Origenes - Šola v Cezareji je imela odlično knjižnico.
55
Evzebij
Evzebij - navaja o velikem bogastvu Jeruzalemske knjižnice
56
Jeruzalemska knjižnica
Jeruzalem (212) - krščanska študijska knjižnica (škof Aleksander)
57
Betlehem
Betlehem – tu Hieronim po naročilu papeža Damaza Sv. pismo ponovno prevede v latinščino Vulgata (ljudska izdaja sv. pisma) - 4.stoletje
58
Vulgata
Vulgata (ljudska izdaja sv. pisma) - 4.stoletje Hieronim po naročilu papeža Damaza Sv. pismo prevede v latinščino - > najprej ga je prevajal iz grškega teksta, - > nato pa ga še predelal na podlagi izvirnika (hebrejsko besedilo)
59
Ljudska izdaja sv. pisma
Vulgata (ljudska izdaja sv. pisma)
60
Stari vek - časovnica
Stari vek: 3500pr.kr - 476 (razpad zahodno-rimskega imperija) Egipt: 3. tisočletje pr.kr Hetiti: 1600pr.kr Mezopotamija - Asirci: 1350pr.kr - 612pr.kr Grčija: - Arhaična doba: 776–500pr.kr - Klasična doba: 500–323pr.kr. - Helenizem: 323–146pr.kr Rim: - Rimsko kraljestvo: 753–510pr.kr - Rimska republika: 510–27pr.kr - Rimsko cesarstvo: 27pr.kr –476

Razvoj Knjižnic In Knjižničarstva (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions