1848 Flashcards
(58 cards)
1
Q
liberalne in nacionalne ideje po revoluciji v franciji l 1830
A
- vladarji in vlade so se na širjenje takšnih idej pogosto odzvali z represijami, ki so samo upočasnile ta gibanja
- nov vrhunec = revolucije l 1848, revolucionarno leto
2
Q
problemi l 1848
A
- v revolucijah se je nakopičilo več desetletij trajajoče nezadovoljstvo meščanstva, delavstva in kmečkega prebivalstva
- v letih pred 1848 evropo zaradi slabih letin zajeli lakota in kriza manjših obrti
3
Q
značilnosti revolucije l 1848
A
- liberalizem na področju gospodarskem, verskem in političnem področju
- nacionalizem
4
Q
značilnosti revolucij
liberalna gibanja
A
- stremela so predvsem k uveljavanju človekovih pravic in enakosti vseh
- temeljne zahteve revolucije l 1848
-> zahteva po uvedbi ustav
-> zahteva po parlamentarnem življenju
-> v nekaterih državah tudi dokončne zemljiške odveze
5
Q
značilnosti revolucij
narodna gibanja
A
glavni cilj je bil združitev sicer razdrobljenega naroda v enotne nacionalne države
6
Q
začetek revolucionarnega leta
A
vstaja v palermu, ki je izbruhnila 12. januarja
7
Q
epicenter revolucionarnega vrenja
A
francija
8
Q
širitev vesti o izbruhu revolucije
A
- hitro se je razširila
- v mnogih evropskih državah naletela na številne podpornike
- vesti o revoluciji v franciji so okrepile revolucionarno gibanje v palermu
- revolucija se je hkrati širila tudi na območje nemške zveze in avstrijskega cesarstva
9
Q
izjeme
A
- anglija - izpeljala številne politične reforme, zaradi tega je bil revolucionarni potencial veliko manjši
- rusija in osmanska država - bili sta zaostali in izjemno avtokratski državi
10
Q
vstaje in proteste
A
- študenti, meščani, izobraženci, delavci in kmeti so protestirali
- bili so nezadovolni s svojim družbenim položajem
- tako je želja po večjem političnem vplivu in veljavi na ulice silila meščanstvo, intelektualce in študente, ki so želeli demokratizacijo družbe
- kmeti so se upirali v želji po končni odpravi fevdalizma
11
Q
dogajanja v večjih mestih
A
- v večjih mestih in epicentrih revolucije so izbruhnile vstaje
- gradili so barikade in vdirali v javna poslopja
- nasprotniki revolucije so proti vstajnikom pošiljali vojsko, tako da so se mnoga mesta, tudi dunaj, v času revolucije spremenila v bojišča revolucionarnega boja
12
Q
razmah revolucionarnih vrenj
A
- sredi leta 1848
- znotraj revolucionarnega gibanja pojavila številna nasprotja predvsem med meščanstvom in delavstvom
- vladarji in njihove vlade začeli z vojaškimi operacijami proti vstajnikom
- do sredine leta 1849 je bila revolucija premagana povsod po evropi- liberalna in nacionalna gibanja ni bilo mogoče zaustaviti
13
Q
primer kratkoročne posledice revolucije
A
vpeljava začasnih ustav
14
Q
daljnosežne posledice revolucije
A
- razmah ustavnosti in parlamentarizma kot posledice liberalnih zahtev revolucije
- poznejši združitvi nemčije in italije kot elementa nacionalnih zahtev
15
Q
francija
razlika od drugih držav
A
- nacionalna država
- predvsem značaj liberalnih teženj
16
Q
francija
zahteve
A
- delavstvo je zahtevalo splošno volilno pravico
- izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev
- 24 februarja 1848 je bila razglašena republika in vpostavljena začasna vlada
- začasna vlada je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev
17
Q
francija
kralj
A
l 1848 je bil prisiljen v odstop
18
Q
francija
nova republikanska vlada
A
- uzakonila svobodo tiska in zborovanja
- ukinila smrtno kazen za politične prekrške
- uvedla splošno in enako volilno pravico
- omejila delovni čas na deset ur znotraj pariza in enajst ur zunaj pariza
19
Q
francija
volitve
A
- volitve v francosko skupščino so bile aprila istega leta
- nova vlada ni imela posluha za revolucionarje -> maja in junija v parizu so ponovno potekali nemiri
- obrambnemu ministru jih je uspelo zatreti, s tem se je revolucija v franciji konec junija 1848 končala
20
Q
francija
vlada po revoluciji
napoleon iii
A
- francoska vlada je postopno začela odpravljati pol pravice, pridobljene z revolucijo
- na predsedniških volitvah decembra 1848 je zmagal louis napoleon bonaparte
- l 1852 je bila v franciji razglašena nova ustava, ki je napoleonu iii zgotovila desetletni predsediški mandat
- istega leta se je dal razglasiti za francoskega cesarja napoleona iii -> konec obdobje druge republike, ki je v franciji nastopilo z izbruhom revolucije 1848
21
Q
francija
charles louis napoleon bonaparte/ napoleon iii.
A
- 1808-1873
- napoleonov nečak
- francoski predsednik
- od l 1852 francoski cesar
- kot francoski predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen republikancem in privržencem revolucije
22
Q
nemška zveza
vsenemška združitev
A
- od konca napoleonskih vojn obstajalo veliko revolucionarnih združenj
- priljubljena so bila predvsem med študenti
23
Q
nemška zveza
meščanski krogi
A
meščanski krogi so želeli doseči izpeljavo demokratičnih političnih reform in povečati svoj vpliv na gospodarsko politiko držav
24
Q
nemška zveza
delavstvo
A
naraščajoče delavstvo je zaradi težkih razmer v industrijskih obratih vedno bolj nezadovoljno s svojim položajem
25
# nemška zveza
revolucionarna vrenja so pripeljala do:
| v več državah!!!
- uvedbe liberalnejših ustav
- uzakonitve svobode tiska in zborovanj
- razpis volitev v deželne zbore
26
# nemška zveza
zvezni zbor v frankfurtu
- odpravil cenzuro tiska
- razglasil cesarskega orla za zvezni grb
- za zvezno zastavo črno-rdečo-zlato tribarvnico
- predstavniki nemške opozicije, so se dogovorili za sklic vsenemškega parlamenta, ki naj bi po demokratični poti izvedel združitev nemčije
-> ključno vprašanje: kdo naj bo na čelu združitve?
27
# velikonemški načrt
predvideni obseg združitve
dežele znotraj nemške zveze skupaj z avstrijskim cesarstvom
28
# velikonemški načrt
koncept
združitev pod okriljem dinastije habsburžanov
29
# velikonemški načrt
zagovorniki
predvsem avstrijski dvorni krogi, ki se kljub močni želji po nemški kroni niso želeli odreči svojim nenemškim posestim
30
# malonemški načrt
predvideni obseg združitve
dežele nemške zveze brez avstrijskega cesarstva
31
# malonemški načrt
koncept
združitev pod okriljem pruskega kralja frederika viljema iv
32
# malonemški načrt
zagovorniki
demokratični krogi znotraj nemških držav, ki so se bali, da bodo z združitvijo pod okriljem avstrijskega cesarstva znotraj države živeli tudi nenemški narodi
33
# nemška zveza
najvodvoda janez
- 1782-1859
- mlajši brat cesarja franca i/ii
- zavzemal za izgradnjo južne železnice in razvoj kmetijstva na štajerskem
- v pekrah in limbušu pri mariboru zgradil posestvo meranovo, kjer je želel poskusno uvajati trte iz porenja
34
# nemška zveza
vsenemški parlament v frankfurtu
- sestajal je približno eno leto
- ni uspelo rešiti vseh problemov
- znotraj nemške zveze je prišlo do vzpostavitve centralne oblasti pod vodstvom avstrijskega nadvojvode janeza
- imenovan je bil za vladarskega namestnika (reichsverweser) 29 junija 1848
35
# nemška zveza
po malonemškem načrtu
- nemška krona je bila ponujena pruskemu kralju, ki je ni želel sprejeti, ker je bila zanj *"krona, zgrajena iz blata revolucije, ki smrdi po obcestnih jarkih"*
- zaradi tega je med revolucijo 1848 propadla zamisel o združitvi nemčije v enotno nacionalno državo kot glavne zahteve nemškega nacionalnega gibanja
36
# nemška zveza
oktroirana (vsiljena) ustava
* mnogi liberalni dosežki so bili hitro ukinjeni
* v prusiji kralj decembra 1848 razpustil deželni zbor in vpeljal vsiljeno ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom
* kralj je to volilno pravico maja 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov
37
# apeninski polotok
glavne gonilne sile
- glavna gonilna sila za revolucionarnimi idejami po zatonu karbonarjev po letu 1831 postala organizacija mlada italija
- združevala je preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev
37
# apeninski polotok
liberalni del revolucije
- zahteval je vpeljavo ustav in parlamentarnega življenja
- med revolucijo sta dobili kraljestvi piemont-sardinija in toskana
37
# apeninski polotok
giuseppe mazzini
- 1805-1872
- italijanski politik
- novinar
- aktivist
- utemeljitelj gibanja mlada italija
- srce združitve italije
- nekdanji pripadnik karbonarjev
38
# apeninski polotok
nemiri v rimu
- papeža pija ix so prisilili v uvedbo ustave
- začasen umik v neapeljsko kraljestvo
- v rimu so nato februarja 1849 razglasili republiko
- šele vojaška pomoč napoleona iii poleti 1849 je znotraj papeške države oblast ponovno združila v rokah papeža
38
# apeninski polotok
milan in benetke
- milan in benetke, ki sta bila sestavni del avstrijskega cesarstva, razglasili republiko in pregnali avstrijske čete
- na čelo protiavstrijskega oz nacionalnega gibanja se je postavil sardinsko-piemontski kralj karl albert, ki je takoj po zmagoviti revoluciji v benetkah in milanu napovedal vojno avstrijskemu cesarstvu
38
# apeninski polotok
narodna gibanja
- dane okoliščine je želelo izkoristiti za oblikovanje enotne italijanske narodne države
- da bi dosegli narodno združitev, so iz številnih italijanskih mest pregnali tujce
- italijane je oviralo predvsem avstrijsko cesarstvo, ki je z vojaškim posredovanjem poskušalo zatreti nacionalne težnje italijanov
39
# apeninski polotok
sveta vojna
* v sveti vojni je sodelovalo veliko prostovoljcev, tudi giuseppe garibaldi in giuseppe mazzini, ključna akterja gibanja za združeno italijo in člana mlade italije
* sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz lombardije in benečije začela vojaške operacije proti avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom
40
# apeninski polotok
johann joseph radetzky
- 1766-1885
- avstrijski vojskovodja
- boril se je že proti napoleonu
- po njem se imenuje koračnica johana straussa starejšega
41
# apeninski polotok
bitka pri custozzi
- poveljnik avstrijske armade, ki se je borila proti italjanskim vstajnikom, je bil feldmaršal radetzky
- sredi poletja 1848 so avstrijci slavili pomembno zmago v bitki pri custozzi, ki je piemontsko-sardinskega kralja prisilila v podpis premirja
42
# apeninski polotok
pomlad 1849
- italijanske enote so ponovno sprožile vojno proti avstrijskemu cesarstvu
- so bile spet poražene
- dokončna zmaga avstrijskih enot je pomenila začasni konec italijanskih sanj o združenju v enotno nacionalno državo
43
# avstrijsko cesarstvo
marčna revolucija - metternich
- na območju avstrijskega cesarstva je revolucija je izbruhnila 13 marca 1848
- pod pritiskom je bil ferdinand i prisiljen odsloviti osovraženega kneza metternicha
- 15 marca je obljubil vpeljavo ustave, uvedbo svobode tiska in združevanja in ustanavljanje narodnih gard, enot oboroženega meščanstva, ki naj bi poskrbele za mir
44
# avstrijsko cesarstvo
ustava
- pod pritiskom revolucije je bila 21 marca pripravljena ustava, ki ni zadovoljila revolucionarjev
- zato je aprila na dunaju prišlo do protestov
- v želji po sklenitvi konsenza je bila 22 julija na dunaju sklicana ustavodajna skupščina
45
# avstrijsko cesarstvo
glavni nalogi ustavodajni skupščini
- izvedba dokončne odprave fevdalizma
- vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov avstrijskega cesarstva
- **odprava fevdalizma proti plačilu odškodnine**, ki jo je uzakonil cesarski zakon 7 decembra 1848, je ključna pridobitev revolucije na območju avstrijskega cesarstva
46
# avstrijsko cesarstvo
uporni madžari
- madžari so videli možnost za uresničitev svojih nacionalnih zahtev
- vlada je v začetku oktobra iz dunaja hotela poslati vojsko proti madžarski
- to je v glavnem mestu privedlo do upora meščanstva in študentov
- konec oktobra sta nato proti dunajskim revolucionarjem posredovala knez windischgreatz in ban jelačić in upor v glavnem mestu s tem dokončno strla
47
# avstrijsko cesarstvo
sestop ferdinanda s prestola
- revolucija je prisilila ferdinanda i., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka franca jožefa
- franc jožef je bil 2. decembra 1848 v olomucu razglašen za avstrijskega cesarja
48
# avstrijsko cesarstvo
lajod kossuth
- 1802-1894
- madžarski politik
- ena vodilnih figur madžarske vstaje l 1848/49
49
# avstrijsko cesarstvo
františek palacký
- 1798-1876
- češki politik in zgodovinar
- pomembna osebnost revolucije l 1848
- glavni organizator slovsanskega kongresa v pragi
50
# avstrijsko cesarstvo
čehi
- čehe je vodil františek palacký, ki je zavrnil volitve v frankfurtski parlament in izjavil, da če avstrije ne bi bilo, bi jo bilo treba v korist njenih slovanov ustsanoviti
- s to izjavo je vzpostavil temelje avstroslavizma
51
# avstrijsko cesarstvo
madžari pod vodstvom lajosa kossutha in boj za neodvisnost
- zahtevali so večjo stopnjo avtonomije
- iz večletnega ogrskega kraljestva so želeli narediti nacionalno madžarsko državo
- temu so se uprli hrvatje, vojvodinski srbi, slovaki in romuni
- posebno odmeven je bil odpor hrvatov, ki jih je vodil ljudevit gaj
- v vojaškem pogledu se je madžarskim načrtom uprl oficir josip jelačić, ki ga je ferdinand i imenoval za hrvaškega bana
- njegove enote so septembra 1848 začele prodirati v notranjost madžarske
- madžarska je aprila 1849 razglasila celo svojo neodvisnost
52
# avstrijsko cesarstvo
vsiljena ustava in razpustitev parlamenta -> posledice
- 4 marca 1849 je franc jožef razglasil v tajnosti pripravljeno vsiljeno ustavo
- parlament je bil razpuščen
- s pomočjo konzervativne vlade kneza schwarzenberga, vojaškega vodenja feldmaršala radetzkega in ob vojaški pomoči rusije do avgusta 1849 dokončno strl vsa revolucionarna središča
- s tem je krvavi konec doživelo tudi madžarsko narodno gibanje
53
# avstrijsko cesarstvo
ukinitev demokratičnih dosežkov revolucije
pod pritiski cesarja in njegovih konzervativnih svetovalcev so v državi postopno ukinili nekatere demokratične dosežke
-> ostanke narodnih gard
-> prisego uradnikov na ustavo
-> odgovornost ministrov parlamentu
-> ministri so bili ponovno podrejeni neposredno cesarju
54
# avstrijsko cesarstvo
končne dosežke revolucije ter posledice
| reforme
- odprava fevdalizma
- meščanstvo je pokazalo, da si želi v prohodnje državo preoblikovati v parlamentarno monarhijo
- z revolucijo so nase opozorili tudi različne monarhije, katerih zahteve po večji enakopravnosti ni bilo več mogoče podcenjevati
- nacionalna trenja in vprašanja enakopravnosti posameznih narodov so ostala stalnica znotraj habsburške monarhije vse do njenega razpada
