2.1 Flashcards
(112 cards)
1
Q
Sizifovo delo
A
= brezmiselno delo obsojeno na propad
Grška mifologija
Sizif je izdajal ljudem skrivnosti bogov in za kazen je moral valiti ogromno skalo na vrh gore, ki se je vedno skotalila nazaj do vznožja in moral je začeti znova
2
Q
Tantalove muke
A
= muke koga, ki želi zaman doseči to, kar mu je na dosegu
Grška mifologija
Tantal za kazen je moral v podzemlju kljub obilu hrane in vode, ki je bila na dosegu, trpeti večno lakoto in žejo
3
Q
Gordijski vozel
A
= na prvi pogled nerešljivo situacijo rešimo tako, da jo pogledamo izven okvirja
Grška mifologija
Rečeno je bilo, da tisti, ki dveže zakompliciran Gordijski vozel, bo postal vladar Azije in Aleksander Veliki je vozel presekal z mečem
4
Q
Prokrustova postelja
A
= ko se ljudje ali ideje prisilno prilagajajo okvirjem, lahko to škodi individualnosti
Grška mifologija
Ropar Prokrust je imel dve postelji: na dolgo je položil kratke ljudi in jim noge z utežmi raztegnil, na kratko pa visoke ljudi in jim je odsekal višek nog
5
Q
Ahilova peta
A
= slabost
Grška mitologija
Ahil je bil ranljiv samo v peti, zato pa kot maščevanje za umor Hektorja, Paris ga je zadel z zastrupljeno puščico v peto
6
Q
Prestopiti rubikon
A
= storiti odločilno dejanje
Rimska zgodovina
Cezar je rekel svojo znamenito citato “Kocka je padla”, nato pa je s svojimi legijami prečkal reko Rubikon, vkorakal v Rim in tako prevzel oblast
7
Q
Kolumbovo jajce
A
= navidez nerešljiv problem, enostavno rešen
Iz stare španske ljudske zgodbe o neumnem Janezku, ki je potem bila predelana v anekdoto o Kolumbu
V odgovor na pripombo, da otrkitje Amerike ni bilo tak težko, Kolumb je predlagal da naj postavi jajce na pokonci. Ko to sobesedniku ni uspelom rekel je, da ni tak težko
8
Q
a priori
A
vnaprej, prednostno
9
Q
ad hoc
A
v zvezi s tem
10
Q
volens nolens
A
hočeš nočeš
11
Q
pro et contra
A
za in proti
12
Q
pro forma
A
zaradi lepšega
13
Q
lapsus calami
A
pisna zmota
14
Q
lapsus linguae
A
govorna zmota
15
Q
mea culpa
A
moja krivda
16
Q
corpus delicti
A
jabolko spora
17
Q
panem et circenses
A
kruha in iger
18
Q
o sancta simplitas
A
sveta preproščina
19
Q
Errare humanum est
A
Motiti se je človeško
20
Q
De nihilo nihil
A
Iz niča ne nastane nič
21
Q
Medius curat, natura sanat
A
Zdravila zdravijo, narava ozdravi
22
Q
Per aspera ad astra
A
Prek trnja do zvezd
23
Q
Vita brevis, ars longa
A
Življenje je kratko, umetnost je dolga
24
Q
Verba docent, example trahunt
A
Besede učijo, zgledi vlečejo
25
Mens sana in corpore sano
Zdrav duh v zdravem telesu
26
To be or not to be
biti ali ne biti
27
Last, but not least
nazadnje, ampak ne nepomembno
28
Besede mičejo, zgledi vlečejo
govorjenje ima manjši vpliv kot dejanje
29
Beseda ni konj
besede ne moremo vzet nazaj
30
Kdor hitro da, dvakrat da
hitra pomoč je največ vredna
31
Najprej štalca, pol pa kravca
ko iz ljubezni in odgovornosti do ‘kravce’, ji privoščiš dobro vsaj izhodišče, sicer je raje nimaš
32
Kdor izbira, izbirek dobi
če si preveč izbirčen, boš na koncu dobil le tisto, kar je ostalo
33
tabula rasa
= človekovo prvotno stanje duše, pred sprejmom zunanjih izkustvenih dejstev
34
V potu svojega obraza
sv. pismo
= celo življenje se trudimo za zadovoljenje le osnovnih potreb
35
Glas vpijočega v puščavi
sv. pismo
= prizadevanje, ki nima uspeha
36
Zlato tele
sv. pismo
= stvar/oseba, ki prinaša velik dobiček, vendar je vir težav
37
Grešni kozel
sv. pismo
= oseba, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžijo česa
38
Umiti si roke
sv. pismo
= ne sprejeti odgovornosti za neko slabo dejanje, ki si ga storil
39
Oko za oko, zob za zob
sv. pismo
= storiti nekomu enako škodo, kot jo je on tebi
40
Beseda je padla na kamen
sv. pismo
= nauk ni bil upoštevan
41
Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo
sv. pismo
= nihče ni brez greha
42
Babilonski stolp
sv. pismo
zmešnjava več jezikov na enem mestu
43
Prikazovalno besedilo =
prikazuje samo prvino stvarnosti
44
Zagotovljalno besedilo =
zagotavlja resničnost izjav
45
Vrednotenjsko besedilo =
utemeljitev svojih mnenj
46
Pozivno besedilo =
poziv k določenemu dejanju
47
Poizvedovalno besedilo =
poizvedovanje po določenih podatkih
48
Povezovalno besedilo =
navezovanje/ohranjanje stika z naslovnikom
49
Izvršilno besedilo =
vzrok za spremembo v družini
50
Obveščevalno besedilo =
podatke o dogodku (kaj, kje, kdaj)
51
Opisovalno besedilo =
opis živega bitja, predmeta, kraja ali poti
52
Pripovedovalno besedilo =
predstavitev lastne doživljanja sporočevalca
53
Razlagalno besedilo =
o vzroku določenega pojava
54
Utemeljevalno besedilo =
ocenjuje prvino stvarnosti z dokazi upravičenosti svoje “ocene”
55
Praktičnosporazumevalno besedilo =
o vsakdanjih temah – neuradna in zasebna
56
Uradovalno besedilo =
tvorimo v uradni vlogi – uradna in zasebna
57
Strokovno besedilo =
tvorimo v poklicni vlogi
58
Publicistično besedilo =
tvorimo v javni družbeni vlogi
59
Kaj je SSKJ?
Splošni enojezični slovar
Pripravili so ga na ZRC SAZU
fran.si
60
Kaj je beseda?
dogovorjeno znamenje iz glasov ali črk, s katerim ljudje dajo pojavu ime
Beseda ima tvarno in pomensko stran
61
pomenoslovje (semantika)
preučuje pomen in pomensko povezanost besed
62
stilistika
preučuje slogovno vrednost besed
63
etimologija
preučuje izvor besed
64
besedotvorje
preučuje tvorjenost besed
65
oblikoslovje (morflogija)
preučuje obliko besed
66
pravorečje (ortoepija)
preučuje tvarno stran izgovorjenih besed
67
pravopisje (ortografija)
preučuje tvarno stra zapisanih besed
68
besedoslovje (leksikologija)
ukvarja se z besedami v vseh ozirih
69
slovaropisje (leksikografija)
veda o sestavljanju slovarjev
70
Kaj so slovarji?
Slovarji opisujejo besede in njihovi lastnosti
lahko eno-, dvo- ali večjezični
splošni ali posebni (pravopisni, etimološki, sinonimni, frazeološki, itn)
SSKJ
71
Kaj so slogovno nezaznamovane besede?
poimenujejo le predmetnost, sporočevalca pa ne razodevajo (maček, pes, ded, žep)
72
Kaj so slogovno zaznamovane besede?
poimenujejo predmetnost in razodevajo sporočevalca
73
Vrste slogovno zaznamovanih besed
čustveno zaznamovane
pokrajinsko zaznamovane
družbeno zaznamovane
funkcijsko zaznamovane
časovno zaznamovane
74
Čustveno zaznamovane besede
za izražanje naklonjenost/nenaklonjenost do poimenovanega
lahko pozitivno (ljubkovalnice, otroške besede, olepševalnice) ali negativno (vulgarizmi, zmerljivke, psovke, kletvice, slabšalni izrazi)
75
Pokrajinsko zaznamovane besede
za razodevanje naše pokrajinske pripadnosti
narečne besede
76
Družbeno zaznamovane besede
za razodevanje svoje ožje družbene pripadnosti
sleng (starostne skupine), žargon (interesne skupine)
77
Funkcijsko zaznamovane besede
za razodevanje naše družbene vloge
praktičnosporazumevalne (v zasebnih vsakdanjih pogovorih), uradovalne besede (pri sporazumevanju med predstavniki ustanov in strankami), strokovne besede (ustrezno razumljive strokovnjakom znotraj posamezne stroke, popolnoma nečustveno se poimenujejo natančno določene pojme), publicistične besede (uporabijo sporočevalci)
78
Časovno zaznamovane besede
arhaizmi (besede, ki so jih nekoč pogosto uporabljali, danes pa zelo redko) in neologizmi (besede, ki so novejše in še ne splošno razširjene)
79
Enakopisnice
se pišejo na enak način, ampak se izgovorijo drugače
80
Enakoglasnice
se pišejo in izgovorijo na isti način, ampak imajo različni pomeni
81
Blizuzvočnice
besede, ki se pišejo in izgovarjajo na različne, vendar zelo podobni načini
82
Proste besedne zveze
tisti, ki jih sporočevalec tvori sproti in katerih pomen je napovedljiv
83
Stalne besedne zveze
tisti, ki jih sporočevalec jemlje iz svojega spomina kot že izdelano celoto
se delijo na stavčne (pregovori) in nestavčne
84
frazeologija
preučevanje frazemov - jih popisuje, razvršča, razlaga, itn
85
Sopomenke (sinonimi)
Imajo podoben, skoraj enak pomen
86
Protipomenke (antonimi)
Imajo nasprotni pomen
87
Besedne družine
besedi, ki imajo isti koren
88
Tematsko polje
sestavljeno iz vseh besed, ki imajo neko tematsko povezanost
89
Vrste domačih besed
1. Tiste, ki izvirajo iz prednika današnje slovenščine – indoevropski prajezik, praslovanščina, zgodnja slovenščina
2. Tiste, ki so nastale v novejšem času na podlagi starejših slovenskih besed
3. Tiste, ki izvirajo iz posnemanja naravnih zvokov/glasov
90
Stopnje prevzetosti
Citatne besede - popolnoma neprilagojene slovenskemu okolju
Tujke - imajo prilagojen izgovor in sklanjatev, ni pa prilagojenega zapisa => delno prilagojena beseda
Izposojanke - imajo prilagojen zapis, izgovor in sklanjanje => popolnoma prilagojene slovenskemu okolju
91
Naštej dva slovenskega etimologa
Marko Snog, Metka Furlan
92
Kaj je prajezik večine indoevropskih jezikov?
Indoevropski prajezik
Nikoli ni bil zapisan
Indoevropski prajezik => indoevropski jeziki
93
Kje in kdaj je domneval indoevropski prajezik
v 3. tisočl. pr. n. št. na ozemlju vzhodne Evrope (med Dneprom in Uralom današnji južni Rusiji in zahodni Ukrajini) ter osrednje Azije
94
Kako se delijo indoevropski jeziki?
glede na to, kako se v njih glasi beseda za “100”
1. Kentumski (zahodni)
2. Satemska (vzhodna)
95
Kentumski (zahodni)
Germanski jeziki
Romanski jeziki
Keltski jeziki
Grški jezik
96
Satemski (vzhodni)
Slovanski jeziki
Baltski jeziki
Iranski jeziki
Indijski jeziki
Armenski jezik
Albanski jezik
97
Germanski jeziki
nemški, angleški, nizozemski, danski, …
98
Romanski jeziki
italijanski, francoski, španski, portugalski, …
99
Keltski jeziki
irski, škotski, velški, bretonski
100
Slovanski jeziki
vzhodni (ruski, beloruski, ukrajinski)
zahodni (poljski, češki, slovaški, lužiškosrbski)
južni (slovenski, hrvaški, srbski, makedonski, črnogorski, bošnjaški, bolgarski)
101
Baltski jeziki
litovski, latvijski
102
Iranski jeziki
perzijski, kurdski, afganistanski
103
Indijski jeziki
hindujski, urdujski, bengalski, meratski
104
Neindoevropski jeziki
Ugrofinski jeziki (madžarski, finski, estonski, laponski, karelski)
Baskovski
Turški
105
Kako je nastala praslovanščina?
Preseljevanje ljudstev iz pradomovine => indoevropski prajezik se začne cepiti na več jezikov (praslovanščina)
se je razvila na ozemlju med Baltskim in Črnim morjem (v porečjih Dnepra, Dnestra in Visle)
Pisnih dosledov ni
106
Lastnosti praslovanščine
Trd in mehčan izgovor soglasnikov – ohranjeno v ruščini
Vsak zlog se je moral končati na samoglasnik
Dva različna polglasnika: trdi (Ъ - jor) in mehki (ь - jer) – ohranjeno v ruščini
Dolgi e (ĕ - jat) – ohranjeno v češčini
Nosna samoglasnika ę in ǫ – ohranjeno poljščini
Mehki i in trdi i – ohranjeno v ruščini, poljščini in češčini
107
Razvoj slovenščine
Na današnje slovenski ozemlje so se v drugi polovici 6. Stoletja priselili Alpski Slovani
Ob prihodu v Alpe in Kras so še govorili praslovanski jezik, kar je bilo dokazano z načinom imenovanja krajev in rek, govorica se je počasi spremenila, oddaljevala od praslovanščine, vendar ohranila nekatere značilnosti
108
Dokaz obstoja "zgodnje slovenščine", ki ni več bila praslovanščina
Brižinski spomeniki, ki tudi gre za prvi ohranjen rokopis v slovenskem jeziku iz 10. Stoletja
109
Kaj so netvorjenke?
besede brez obrazila (korenske besede)
110
Kaj so tvorjenke?
So narejenih iz že danih besed => sestavljena iz dva dela: besedotvorna podstavo (neposredna prednica tvorjenke) in obrazilo (to, s čimer tvorimo dano besedo)
111
Vrste obrazil
Predpona (na levi strani)
Pripona (na desni strani)
Medpona (med deloma besedotvorne podstave)
112
Vrste tvorjenk
Sestavljenke – s predpono
Izpeljanke – s pripono
Zloženke – z medpono
Sklopi – brez obrazil (četudi, nato, …)
