2.5 Flashcards
samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol (272 cards)
1
Q
vabilo
kaj je, namen, navedamo
A
- dopis
- namen: da bi naslovnik udeležil naše prireditve
- navedamo: glagol vabim(o); ime, čas in kraj prireditve
2
Q
kaj je javni dopis?
def, kje, jezik, oblikovanje
A
- = dopis, ki je namenjen komur koli
- v zbornem jeziku
- izvirno oblikovani, da bi bili hitro opaženi ⇒ podatki so vidno poudarjeni in ponazorjeni s slikovnim gradivom
3
Q
kaj je zasebni dopis?
A
= dopis, ki je namenjen določenemu naslovniku (posamezniku ali manjši skupini), ki je v dopisih poimenovan (v glavi dopisa)
4
Q
kako predstavimo kraj?
A
- opišemo — lega, oblika, sestava, št. prebivalcev in njihovi dejavnosti, pomembne javne zgradbe, naravne in kulturne znamenitosti, …
- pripovedujemo o njegovi preteklosti — njegov razvoj, pomembnejši dogodki in ljudi, …
5
Q
objektivna predstavitev kraja
namen, kako, kje
A
- namen: da bi naslovnik kraj spoznal ali prepoznal
- naštevamo dejstva o kraju
- prevladuje v strokovnih besedilih
6
Q
subjektivna predstavitev kraja
namen, kako, kje
A
- namen: da bi naslovnik izvedel, kako kraj doživljamo ali vrednotimo, in da bi v naslovniku vzbudili zanimanje zanj
- izrekamo vrednostne pridevnike, čustveno zaznamovane besede, okrasne pridevke, metafore, primere, prvoosebne glagole, …
- v umetnostnih in oglaševalnih besedilih ter v vsakodnevnem sporazumevanju
7
Q
kje pogosto uporabijo predstavitve kraja?
A
predstavitve kraja pogosto uporabijo turistične agencije, kot promocijsko gradivo
8
Q
namen pozivnega besedila
A
da bi naslovnik nekaj naredil
9
Q
kaj je oglaševalno besedilo?
def, vrste, kje objavljene
A
- = pozivno besedilo, pisci/naročniki katerih želijo pridobiti naslovnika za nakup izdelka, obisk kraja, najem storitve ali za svoje ideje, programe ali predstavnike
- vrste: besedila politične propagande, besedila ekonomske propogande (reklame)
- so javna in po navadi so objavljena na spletu, televiziji ali radiu, natisnjena na plakatih in letakih, …
10
Q
namen besedila politične propagande
A
tvorci želijo z besedilom širiti svoje ideje in s tem usmerjati mišljenje in delovanje posameznika
11
Q
namen reklame (besedila ekonomske propogande)
A
tvorci želijo z besedilom povečati svojo prodajo in s tem svoj zaslužek
12
Q
strategije, ki jih uporabljajo tvorci reklame
A
- pri predstavitvi izdelka/kraja/… ni natančen, izraža svoje ali tuje navdušneje nad izdelkom/krajem/…, ga čezmerno hvali
- uporaba besed in nebesednih prvin, ki pritegujejo naslovnikovo pozornost in v njem zbujajo prijetna čustva
- poudarek učinkovitosti/uporabnosti izdelka/kraja/… s prikazovanjem srečnih otrok, parov, družin, s pritegovanjem znanih oseb in strokovnjakov, s prikazovanjem statističnih podatkov, fotografij in posnetkov
- na naslovnika skušajo vplivati s kratkim, duhovitim, privlačnim besedilom, brez zahtevnega miselnega utemeljevanja
- uporaba gesla na začetku ali koncu besedila
- računalniški programi pogosto spremljajo, kaj posamezniki iščejo in naročajo po spletu, nato pa jim podjetja ponujajo podobne izdelke/storitve/…
13
Q
zakonske določbe v EU, ki urejajo tvorjenje reklam
A
- oglaševanje tobačnih izdelkov je prepovedano
- alkoholne pijače, ki vsebujejo ≤15% alkohola, se lahko oglašujejo, vendar mora besedilo vsebovati opozorilo ministra za zdravje, da uživanje ali prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
- le tista zdravila, ki se izdajo brez recepta, se lahko oglašujejo
- oglaševanje ne sme prizadeti spoštovanje človekovega dostojanstva, spodbujati rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti
- oglaševalna besedila, katerih ciljno občinstvo so pretežno otroci ali v katerih nastopajo otroci, ne smejo vsebovati prizorov nasilja in pornografije
- oglaševalna besedila se morajo jasno prepoznati in morajo biti ločena od drugih programskih vsebin medija, prikrito oglaševanje je prepovedano
- v oglaševalnih besedilih ni dovoljena negativna ocena podobnega izdelka drugega proizvajalca
- oglaševalna besedila morajo biti v Sloveniji tvorjena v slovenskem jeziku, razen v medijih italijanske/madžarske narodne skupnosti, ki lahko jih lahko objavljajo v italijanščini/madžarščini
14
Q
kaj je oblikoslovje?
A
ali morfologija = jezikoslovna veda, ki preučuje oblikovne lastnosti besed
15
Q
kaj je poimenovalna vloga?
A
govori o tem kaj beseda dela, označuje
16
Q
pregibne besedne vrste
A
- = besede, ki se jim oblika spreminja
- pregibne besede so sestavljene iz dva dela: osnove in končnice
- samostalnik, pridevnik, glagol, števnik, zaimek
17
Q
nepregibne besedne vrste
A
- = besede, ki se jim oblika ne spreminja
- predlog, veznik, členek, medmet, prislov
18
Q
kdo je opredelil katere vrste so pregibne in nepregibne?
A
dr. Kozma Ahačič v Slovnici na Kvadrat
19
Q
naštej besedne vrste
A
- samostalnik
- pridevnik
- zaimek
- števnik
- glagol
- prislov
- predlog
- veznik
- členek
- medmet
20
Q
kaj je prislov?
A
= besedna vrst, ki poimenuje okoliščine dejanja (kraj, čas, vzrok, način)
npr. zjutraj
21
Q
kaj je predlog?
A
= besedna vrst, ki izraža neenakovredno razmerje v stvarnosti (v, z, k)
22
Q
kaj je veznik?
A
= besedna vrst, ki izraža enakovredno razmerje v stvarnosti (ko, in, da)
23
Q
kaj je členek?
A
= besedna vrst, ki izraža sporočevalčevo presojo stvarnosti (še, res)
24
Q
kaj je medmet?
A
= besedna vrst, ki izraža sporočevalčevo doživljanje stvarnosti (hura)
25
kaj je samostalnik
| lat, def, kaksni so, kako se delijo, kako se spreminjajo
* ali substantiv = beseda, ki poimenuje bitje, **stvar ali pojem**
* so lahko **tvorjeni in netvorjeni**
* se delijo po **spolu**: moški, ženski in srednji spol
* se delijo po **številu**: ednina, dvojina in množina
* **se sklanjajo**
26
kaj so netvorjene besede?
* ali netvorjenke
* brez obrazil, korenske besede
27
kaj so tvorjene besede?
imajo **obrazila**, sestavljena iz dva dela: **besedotvorna podstavo** (neposredna prednica tvorjenke) in **obrazilo** (to, s čimer tvorimo dano besedo)
28
kaj so glagolnike?
= tvorjene besede, oz. samostalniki, ki so tvorjeni iz glagolov in ohranjajo pomenske lastnosti glagolov — npr. molčanje, branje
29
posebnosti v številu samostalnikov
* **množinski samostalniki** = samostalniki, ki jih uporabljamo le v množini – npr. možgani, tla
* **edninski samostalniki** = samostalniki, ki jih uporabljamo le v ednini in so neštevni – npr. kri, prihodnost
* pri parnih delih telesa (roke, noge), parnih oblačilih (hlače, nogovice), parnih napravah (drsalke) namesto dvojine uporabljamo množino
30
skloni
| imena (slo, lat), vprašalnice, pomožna zveza
1. imenovalnik (*nominativ*) — **kdo? kaj?** (je)
1. rodilnik (*genetiv*) — **koga? česa?** (ni) - uporabimo pri zanikanju
1. dajalnik (*dativ*) — **komu? čemu?** (dam)
1. tožilnik (*akuzativ*) — **koga? kaj?** (tožim/vidim)
1. mestnik (*lokativ*) — **o kom? o čem?** (govorim)
1. orodnik (*instrumental*) — **s kom? s čim?**
31
posebnost mestnika in orodnika
sta predložna sklona, oz. ne uporabljamo brez predloga
32
posebnosti pri sklanjanju imen, kratic,...
* domača ženska lastna in splošna imena na -i (Beti, babi), prevzeta ženska lastna imena, ki se končujejo na soglasnik (Karmen, Ines), in priimki ženskih oseb se ne sklanjajo
* nekatere samostalnike se sklanjajo kot pridevnike (moški, Krška, Poljska)
* vse kratice so moškega spola in se ne spreminjajo skozi sklone
* samostalnike moškega spola, ki se končajo na -a, se sklanjajo kot samostalnike ženskega spola
33
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| rodilnik, ednina
-a
34
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| dajalnik, ednina
-u
35
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| tožilnik, ednina
-∅
36
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| mestnik, ednina
-u
37
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| orodnik, ednina
-om
38
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| imenovalnik, dvojina
-a
39
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| rodilnik, dvojina
-ov
40
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| dajalnik, dvojina
-oma
41
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| tožilnik, dvojina
-a
42
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| mestnik, dvojina
-ih
43
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| orodnik, dvojina
-oma
44
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| imenovalnik, množina
-i
45
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| rodilnik, množina
-ov
46
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| dajalnik, množina
-om
47
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| tožilnik, množina
-e
48
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| mestnik, množina
-ih
49
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola
| orodnik, množina
-i
50
posebnosti v osnovi pri moški sklanjatvi samostalnikov
* izpad **[ә]** — npr. koper
* **podaljševanje osnove**
* **nadomestna osnova**: človek-ljudje
51
podaljševanje osnove pri moški sklanjatvi samostalnikov
* s **“-t”**: dekle-dekleta
* z **"j"**: abonma-abonmaja
* z **“n”**: nagelj-nageljna
* z **“ov”**: sin-sinovi
52
posebnosti v končnici pri moški sklanjatvi samostalnikov
* dodanje končnice **“-je” v množini** (lasje, zobje)
* končnica **"-u” v rodilniku**: grad-gradu
* **preglas** (o → e)
* **kategorija živosti**
* **moška imena na -a**/-o se sklanjajo kot ženska imena na -a (Žiga, Marko)
53
kdaj se zgodi preglas v končnici pri moški sklanjatvi samostalnikov
* “-c”: Matic-Maticem
* “-č”: meč-z mečem
* “-ž”: nož-z nožem
* “-š”: koš-s košem
* “-j”: konj-s konjem
54
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| imenovalnik, ednina
-a
55
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| rodilnik, ednina
-e
56
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| dajalnik, ednina
-i
57
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| tožilnik, ednina
-o
58
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| mestnik, ednina
-i
59
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| orodnik, ednina
-o
60
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| imenovalnik, dvojina
-i
61
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| rodilnik, dvojina
-∅
62
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| dajalnik, dvojina
-ama
63
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| tožilnik, dvojina
-i
64
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| mestnik, dvojina
-ah
65
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| orodnik, dvojina
-ama
66
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| imenovalnik, množina
-e
67
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| rodilnik, množina
-∅
68
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| dajalnik, množina
-am
69
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| tožilnik, množina
-e
70
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| mestnik, množina
-ah
71
končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| orodnik, množina
-ami
72
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| imenovalnik, ednina
-∅
73
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| rodilnik, ednina
-i
74
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| dajalnik, ednina
-i
75
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| tožilnik, ednina
-∅
76
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| mestnik, ednina
-i
77
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| orodnik, ednina
-jo
78
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| imenovalnik, dvojina
-i
79
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| rodilnik, dvojina
-i
80
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| dajalnik, dvojina
-(i)ma
81
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| tožilnik, dvojina
-i
82
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| mestnik, dvojina
-ih
83
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| orodnik, dvojina
-(i)ma
84
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| imenovalnik, množina
-i
85
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| rodilnik, množina
-i
86
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| dajalnik, množina
-im
87
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| tožilnik, množina
-i
88
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| mestnik, množina
-ih
89
končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola
| orodnik, množina
-mi
90
posebnosti v osnovi pri ženski sklanjatvi samostalnikov
* vrivanje [ә] v osnovo: table-tabel
* vrivanje “i” v osnovo: ladje-ladij
91
posebnosti v končnici pri ženski sklanjatvi samostalnikov
končnica “-ijo”: breskev-z breskvijo
92
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| imenovalnik, ednina
-o/e
93
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| rodilnik, ednina
-a
94
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| dajalnik, ednina
-u
95
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| tožilnik, ednina
-o/e
96
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| mestnik, ednina
-u
97
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| orodnik, ednina
-om
98
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| imenovalnik, dvojina
-i
99
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| rodilnik, dvojina
-∅
100
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| dajalnik, dvojina
-oma
101
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| tožilnik, dvojina
-i
102
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| mestnik, dvojina
-ih
103
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| orodnik, dvojina
-oma
104
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| imenovalnik, množina
-a
105
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| rodilnik, množina
-∅
106
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| dajalnik, množina
-om
107
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| tožilnik, množina
-a
108
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| mestnik, množina
-ih
109
končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola
| orodnik, množina
-i
110
posebnosti v osnovi pri sklanjatvi samostalnikov v srednjem spolu
* podaljševanje osnove s “-t”: dekle-dekleta
* podaljševanje osnove s “-s”: kolo-kolesa
* podaljševanje osnove z “-n”: vreme-vremena
111
posebnosti v končnici pri sklanjatvi samostalnikov v srednjem spolu
preglas (o → e), ko je zadnja črka osnove c, č, ž, š, j
112
kaj so pridevniki?
| def, kaksni so, spol/st/sklon
* ali adjektivi = besede, ki poimenujejo **lastnost, vrsto ali pripadnost prvine predmetnosti**
* so lahko tvorjeni ali netvorjeni
* nimajo stalnega spola, števila in sklona, ujemajo v njih pa s samostalnikom, katerega pomensko dopolnjuje
113
posebna vrsta pridevnika
* deležniki na “-č/n” = tvorjeni pridevniki, ki so tvorjeni iz glagolov in ohranjajo pomenske lastnosti glagolov, oz. poimenujejo dejanje, stanje ali potek
* npr. ljubeč, izvoljen, deroč
114
oblikovne/slovnične lastnosti pridevnikov
* trispolskost (bel-∅, -a, -o)
* trištevilskost (bel-∅, -a, -i)
* sklanjanje
115
vrste pridevnikov
1. lastnostni pridevniki
2. vrstni pridevniki
3. svojilni pridevniki
116
kaj so lastnostni pridevniki?
| kaj poimenuje, vprasalnica, obliki
* = pridevniki, po katerih vprašamo s **“kakšen”**
* imajo dve **obliki**: nedoločna, določna
* poimenujemo z njimi **lastnost prvine predmetnosti** (barvo, obliko, mero) ter **lastnost, ki jo prvini predmetnosti pripisuje sporočevalec**, oz. kakšen se mu zdi
117
kaj je nedoločna oblika pridevnika?
osnovna oblika, -∅
118
kaj je določna oblika pridevnika?
-i, -a, -o, …
ni osnovna
119
kdaj se uporabi določna oblika pridevnika?
* kadar govorimo o **že omenjenem/znanem pojavu**
* kadar pridevnik označuje **posebno vrsto predmeta**, pred katerim stoji
* za **svojilnimi pridevniki, vrstilnimi števniki, za svojilnimi, oziralnimi in kazalnimi zaimki**
120
kaj so vrstni pridevniki?
| vprasalnice, poimenujejo
* = pridevniki, po katerih vprašamo s “**kateri/katere vrste**”
* z njimi poimenujemo **uvrščenost dane prvine predmetnosti v neko vrsto enakih, podobnih, sorodnih prvin**
121
kaj so svojilni pridevniki?
* = pridevniki, po katerih vprašamo s “čigav”
* z njimi poimenujemo **pripadnost prvine posameznemu bitju ali skupini**
122
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| imenovalnik, ednina
-∅/i
123
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| rodilnik, ednina
-ega
124
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| dajalnik, ednina
-emu
125
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| tožilnik, ednina
-∅/i/ega
126
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| mestnik, ednina
-em
127
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| orodnik, ednina
-im
128
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| imenovalnik, dvojina
-a
129
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| rodilnik, dvojina
-ih
130
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| dajalnik, dvojina
-ima
131
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| tožilnik, dvojina
-a
132
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| mestnik, dvojina
-ih
133
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| orodnik, dvojina
-ima
134
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| imenovalnik, množina
-i
135
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| rodilnik, množina
-ih
136
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| dajalnik, množina
-im
137
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| tožilnik, množina
-e
138
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| mestnik, množina
-ih
139
končnica v spreganju pridevnika (m. spol)
| orodnik, množina
-imi
140
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| imenovalnik, ednina
-a
141
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| rodilnik, ednina
-e
142
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| dajalnik, ednina
-i
143
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| tožilnik, ednina
-o
144
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| mestnik, ednina
-i
145
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| orodnik, ednina
-o
146
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| imenovalnik, dvojina
-i
147
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| rodilnik, dvojina
-ih
148
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| dajalnik, dvojina
-ima
149
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| tožilnik, dvojina
-i
150
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| mestnik, dvojina
-ih
151
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| orodnik, dvojina
-ima
152
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| imenovalnik, množina
-e
153
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| rodilnik, množina
-ih
154
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| dajalnik, množina
-im
155
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| tožilnik, množina
-e
156
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| mestnik, množina
-ih
157
končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)
| orodnik, množina
-imi
158
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| imenovalnik, ednina
-o/e
159
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| rodilnik, ednina
-ega
160
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| dajalnik, ednina
-emu
161
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| tožilnik, ednina
-o/e
162
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| mestnik, ednina
-em
163
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| orodnik, ednina
-im
164
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| imenovalnik, dvojina
-i
165
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| rodilnik, dvojina
-ih
166
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| dajalnik, dvojina
-ima
167
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| tožilnik, dvojina
-i
168
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| mestnik, dvojina
-ih
169
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| orodnik, dvojina
-ima
170
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| imenovalnik, množina
-a
171
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| rodilnik, množina
-ih
172
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| dajalnik, množina
-im
173
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| tožilnik, množina
-a
174
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| mestnik, množina
-ih
175
končnica v spreganju pridevnika (s. spol)
| orodnik, množina
-imi
176
katere pridevnike lahko stopnjujemo? kaj to pomeni?
vrednostni pridevniki lahko stopnjujemo, oz. lahko poimenujejo različne stopnje iste lastnosti
177
stopnje stopnjevanja pridevnikov
1. osnovna stopnja (pozitiv) — velik
1. primernik (komparativ) — večji
1. presežnik (superlativ) — največji; elativ — prevelik
178
kako izražamo primernik in presežnik?
1. s prislovom “bolj” (primernik), “najbolj” (presežnik)
2. z obrazilom
179
stopnjevanje z obrazilom
* primernik: pripona “-ejši”
* presežnik: predpona “naj-”, pripona “-ejši”
* elativ: predpona “pre-”
180
velíka vs vélika
velíka ⇒ izmerljiva velikost
vélika ⇒ notranja velikost, statusnost
181
isti vs enaki
isti ⇒ ena stvar
enaki ⇒ več stvari
182
kaj so zaimki?
ali pronomni = nepopolnopomenske pregibne besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov in pridevnikov
183
kaj so nepopolnopomenske besede?
zakaj niso vsi zaimki?
* nepopolnopomenske (nepredmetnopomenske) besede = besede, ki v poslušalcu/bralcu ne vzbudijo predstave o konkretni prvini stvarnosti
* nepopolnomenske besede kot so kje, toliko, nekdaj, … niso zaimki, števniki ali prislovi saj se ne sklanjajo
184
vrste zaimkov
1. osebni zaimki
2. svojilni zaimki
3. kazalni zaimki
4. vprašalni zaimki
5. oziralni zaimki
6. nedoločni zaimki
185
kaj so osebni zaimki?
* = zaimki, ki posredno poimenuje sporočevalca, naslovnika, neudeleženca pogovora ali druge prvine stvarnosti
* z njimi sporočevalec nadomešča ponovljeni samostalnik
* jim lahko določamo slovnično osebo — prvo, drugo tretjo
* jih lahko sklanjamo
186
kaj sporočevalec poimenuje z vsako slovnično osebo?
* **prva oseba**: sporočevalec poimenuje sebe — jaz, midva/midve, mi/me
* **druga oseba**: sporočevalec poimenuje naslovnika — ti, vidva/vidve, vi/ve
* **tretja oseba**: sporočevalec poimenuje neudeleženca pogovora — on/ona/ono, onadva/onidve, oni/one/ona
187
sklanjatev osebnega zaimka 1. osebe ed.
1. jaz
1. mene/me
1. meni/mi
1. mene/me
1. o meni
1. z mano/menoj
188
sklanjatev osebnega zaimka 2. osebe ed.
1. ti
1. tebe/te
1. tebi/ti
1. tebe/te
1. o tebi
1. s tabo/teboj
189
sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe ed.
| moški spol
1. on
1. njega/ga
1. njemu/mu
1. njega/ga
1. o njem
1. z njim
190
sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe ed.
| ženski spol
1. ona
1. nje/je
1. njej/ji
1. njo/jo
1. pri njej
1. z njo
191
sklanjatev osebnega zaimka 1. osebe dv.
1. midva
1. naju
1. nama
1. naju
1. pri naju
1. z nama
192
sklanjatev osebnega zaimka 2. osebe dv.
1. vidva
1. vaju
1. vama
1. vaju
1. pri vaju
1. z vama
193
sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe dv.
1. onadva
1. njiju
1. njima
1. njiju
1. pri njiju
1. z njima
194
sklanjatev osebnega zaimka 1. osebe mn.
1. mi
1. nas
1. nam
1. nas
1. pri nas
1. z nami
195
sklanjatev osebnega zaimka 2. osebe mn.
1. vi
1. vas
1. vam
1. vas
1. pri vas
1. z vami
196
sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe mn.
1. oni
1. njih/jih
1. njim/jim
1. njih/jih
1. pri njih
1. z njimi
197
dolga, kratka in navezna oblika osebnih zaimkov
* večina osebnih zaimikov ima v rodilniku, dajalniku in tožilniku dolgo (naglasno) in kratko (naslonsko) obliko
* kratka oblika je navezan na predlog ⇒ imajo zaimki tretjo navezno obliko
* dolge oblike uporabljamo le, če želimo kaj poudariti
198
povratni osebni zaimek
* podvrsta osebnih zaimkov
* = sebe (se)
* z njim izražamo nanašanje, vračanje na osebek
* nima imenovalnika ⇒ ne nastopa v vlogi osebka, ima pa vse druge sklonske oblike
199
kaj je svojilni zaimek?
* = zaimek, s katerimi sporočevalec posredno poimenuje pripadnost sebi, naslovniku ali komu drugemu
* imajo iste slovnične/oblikovne lastnosti kot pridevniki
* moj, tvoj, njegov, njen, najin, vajin, njun, naš, vaš, njihov
200
kaj je povratni svojilni zaimek?
* “svoj”
* poimenuje pripadnost bitju, lastnino
201
kaj je kazalni zaimek?
* = zaimek, s katerimi kažemo na prvine stvarnosti, na njihovo lastnost, vrsto in pripadnost in nadomeščamo ponovljene besede/besedne zveze
* tak, ta, tega
202
kaj je vprašalni zaimek?
= zaimek, s katerimi sprašujemo po prvinah stvarnosti, po njihovi lastnosti, vrsti in pripadnosti (kdo, kaj, kakšen, čigav, kateri)
203
kaj je oziralni zaimek?
= zaimek, s katerimi opisno predstavimo prvine stvarnosti, njihovo lastnost, vrsto in pripadnost
prepoznamo jih po “r”, ki jih imajo na koncu (kdor, kar)
204
kaj je nedoločni zaimek?
= zaimek, s katerimi imenujemo tega, kar nočemo ali ne moremo poimenovati jasneje/določneje
205
kaj je glagol?
* ali verbum = beseda, ki poimenuje dejanje, stanje, potek, zaznavanje, hotenje, …
* oblikovne/slovnične lastnosti glagolov se razlikujejo med osebnimi glagolskimi oblikami in neosebnimi
206
kaj je glagolski vid?
* kaže koliko časa neko dejanje traja
* **dovršni** vid izraža dejanje z omejenim trajanjem (odpraviti, pobrskati)
* **nedovršni** vid izraža dejanje z neomejenim trajanjem (odpravljati, brskati)
* **dvovidski** glagoli nimajo vidskega para oz. so lahko dovršni ali nedovršni
207
po pomenskih lastnosti so glagoli lahko
1. polnopomenski glagoli
2. nepolnopomenski glagoli
3. pomožni glagol “biti”
208
kaj je vezljivost?
lastnost polnopomenskih glagolov, da predvidevajo ob sebi določene udeležence
209
vrste nepolnopomenskih glagolov
* naklonski ali modalni glagoli (hoteti, želeti)
* fazni glagoli (začeti, končati)
* glagoli z oslabljenim pomenom (zdeti se, biti)
210
kaj so nepolnopomenski glagoli?
glagoli, ki ne predstavljajo konkretnega dejanja, stanja in zato jim moramo dodati predmetnopomensko dopolnilo
211
s čim so povezani naklonski, fazni glagoli in glagoli z oslabljenim pomenom?
* naklonski in fazni glagoli zahtevajo ob sebi nedoločnik (želim/nadaljujem govoriti)
* glagoli z oslabljenim pomenom zahtevajo ob sebi samostalnik ali pridevnik v imenovalniku (postanem/sem dijak)
212
o pomožnem glagolu “biti”
* s pomožnim glagolom biti tvorimo zložene časovne oblike
* izraža osebo in število
213
nakloni:
1. **povednik** prikazuje dejanje
2. **velelnik** poziva naslovnika k dejanju
3. **pogojnik** izraža umišljeno dejanje
214
o povedniku
* izraža čas: sedanjik, preteklik, prihodnjik, predpreteklik
* sedanjik je nezložna glagolska oblika, druge pa so zložene iz deležnika na “-l” in iz sedanjika/prihodnjika/preteklika glagola biti
215
vzorec za spreganje glagolov v sedanjiku (ednina)
1. -m
1. -š
1. -∅
216
vzorec za spreganje glagolov v sedanjiku (dvojina)
1. -va
1. -ta
1. -ta
217
vzorec za spreganje glagolov v sedanjiku (množina)
1. -mo
1. -te
1. -jo
218
o neosebnih glagolskih oblikah
## Footnote
značilnosti, znane vrste
* ne izražajo osebe, števila, naklona in časa ter se ne spregajo
* nedoločnik
* namenilnik
* opisni deležnik na “-l”
* trpni deležnik na “-n”/”-t”
219
nedoločnik
= neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-ti”/”-či”, ki ga uporabljamo ob naklonskih in faznih glagolah – moram gledati
220
namenilnik
= neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-t”/”-č”, ki ga uporabljamo ob glagolih premikanja – grem gledat
221
opisni deležnik na “-l”
* = neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-l” in s katero delamo prihodnjik, preteklik, predpreteklik in pogojnik
* tvorimo ga iz nedoločniške osnove in ima končnice za vse tri spole in vsa tri števila: npr. potovati → potova- + -l + -∅/-a/-o/-i/…
222
trpni deležnik na “-n”/”-t”
* = neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-n”/”-t” in s katero delamo trpne stavke ali ga rabimo kot pridevnik
* lahko ga sklanjamo
* tvorimo ga iz nedoločniške osnove, ima končnice za vse tri spole in za vsa tri števila
* npr. izbran, razbit
223
posebne vrste glagolov
* glagolnik
* deležnik na “-č”
* deležje na “-e” ali “-č”
224
deležje na “-e” ali “-č”
* = prislov, ki je tvorjen iz glagola in poimenuje dejanje, stanje, potek, …
* hoteč, igraje
225
sklanjatev "grad" v ednini
1. grad
1. gradu/-a
1. gradu
1. grad
1. pri gradu
1. z gradom
| moški spol
226
sklanjatev "grad" v dvojini
1. gradova
1. gradov
1. gradovoma
1. gradova
1. pri gradovih
1. z gradovoma
| moški spol
227
sklanjatev "grad" v množini
1. gradovi
1. gradov
1. gradovom
1. gradove
1. pri gradovih
1. z gradovi
| moški spol
228
sklanjatev "brat" v ednini
1. brat
1. brata
1. bratu
1. brata
1. pri bratu
1. z bratom
| moški spol
229
sklanjatev "brat" v dvojini
1. brata
1. bratov
1. bratoma
1. brata
1. pri bratih
1. z bratoma
| moški spol
230
sklanjatev "brat" v množini
1. bratje/brati
1. bratov
1. bratom
1. brate
1. pri bratih
1. z brati
| moški spol
231
sklanjatev "zob" v ednini
1. zob
1. zoba
1. zóbu
1. zob
1. pri zóbu
1. z zóbom
| moški spol
232
sklanjatev "zob" v dvojini
1. zoba
1. zób(ov)
1. zóboma ali zobéma
1. zoba
1. zóbih/zobéh
1. zobéma ali zóboma
| moški spol
233
sklanjatev "zob" v množini
1. zobjé/zóbi
1. zób(ov)
1. zóbom ali zobém
1. zobe
1. zóbih/zobéh
1. zobmi/zobi
| moški spol
234
sklanjatev "otrok" v ednini
1. otrok
1. otroka
1. otroku
1. otroka
1. otroku
1. otrokom
| moški spol
235
sklanjatev "otrok" v dvojini
1. otroka
1. otrok
1. otrokoma
1. otroka
1. otrocih
1. otrokoma
| moški spol
236
sklanjatev "otrok" v množini
1. otroci
1. otrok
1. otrokom
1. otroke
1. otrocih
1. otroki
| moški spol
237
sklanjatev "človek" v ednini
1. človek
1. človeka
1. človeku
1. človeka
1. človeku
1. človekom
| moški spol
238
sklanjatev "človek" v dvojini
1. človeka
1. ljudi
1. človekoma
1. človeka
1. ljudeh
1. človekoma
| moški spol
239
sklanjatev "človek" v množini
1. ljudje
1. ljudi
1. ljudem
1. ljudi
1. ljudeh
1. ljudmi
| moški spol
240
sklanjatev "gospa" v ednini
1. gospa
1. gospe
1. gospe
1. gospo
1. gospe
1. gospo
| ženski spol
241
sklanjatev "gospa" v dvojini
1. gospe
1. gospa
1. gospema
1. gospe
1. gospeh
1. gospema
| ženski spol
242
sklanjatev "gospa" v množini
1. gospe
1. gospa
1. gospem
1. gospe
1. gospeh
1. gospemi
| ženski spol
243
sklanjatev "mati" v ednini
1. mati
1. matere
1. materi
1. mater
1. materi
1. materjo
| ženski spol
244
sklanjatev "mati" v dvojini
1. materi
1. mater
1. materama
1. materi
1. materah
1. materama
| ženski spol
245
sklanjatev "mati" v množini
1. matere
1. mater
1. materam
1. matere
1. materah
1. materami
| ženski spol
246
sklanjatev "hči" v ednini
1. hči
1. hčere
1. hčeri
1. hčer
1. hčeri
1. hčerjo
| ženski spol
247
sklanjatev "hči" v dvojini
1. hčeri
1. hčera
1. hčerama
1. hčeri
1. hčerah
1. hčerama
| ženski spol
248
sklanjatev "hči" v množini
1. hčere
1. hčera
1. hčeram
1. hčere
1. hčerah
1. hčerami
| ženski spol
249
sklanjatev "stvar" v ednini
1. stvar
1. stvari
1. stvari
1. stvar
1. stvari
1. stvarjo
| ženski spol
250
sklanjatev "stvar" v dvojini
1. stvari
1. stvari
1. stvarema
1. stvari
1. stvareh
1. stvarema
| ženski spol
251
sklanjatev "stvar" v množini
1. stvari
1. stvari
1. stvarem
1. stvari
1. stvareh
1. stvarmi
| ženski spol
252
sklanjatev "misel" v ednini
1. misel
1. misli
1. misli
1. misel
1. misli
1. mislijo
| ženski spol
253
sklanjatev "misel" v dvojini
1. misli
1. misli
1. mislima
1. misli
1. mislih
1. mislima
| ženski spol
254
sklanjatev "misel" v množini
1. misli
1. misli
1. mislim
1. misli
1. mislih
1. mislimi
| ženski spol
255
sklanjatev "oko" v ednini
1. oko
1. očesa
1. očesu
1. oko
1. očesu
1. očesom
256
sklanjatev "oko" v dvojini
1. očesi
1. očes
1. očesoma
1. očesi
1. očesih
1. očesoma
257
sklanjatev "oko" v množini
1. očesa/oči
1. očes/oči
1. očesom/očem
1. očesa/oči
1. očesih/očeh
1. očesi/očmi
258
sklanjatev "tla"
1. tla
1. tal
1. tlom
1. tla
1. tleh
1. tlemi/tli
| srednji spol, množinski samostalnik
259
sklanjatev "drva"
1. drva
1. drv
1. drvom
1. drva
1. drveh
1. drvmi
| srednji spol, množinski samostalnik
260
sklanjatev "kdo"
1. kdo
2. koga
3. komu
4. koga
5. o kom
6. s kom
261
sklanjatev "kaj"
1. kaj
2. česa
3. čemu
4. kaj
5. o čem
6. s čim
262
sklanjatev "kdor"
1. kdor
2. kogar
3. komur
4. kogar
5. o komer
6. s komer
263
sklanjatev "kar"
1. kar
2. česar
3. čemur
4. kar
5. o čemer
6. s čimer
264
sklanjatev "nekdo"
1. nekdo
2. nekoga
3. nekomu
4. nekoga
5. o nekom
6. z nekom
265
sklanjatev "nihče"
1. nihče
2. nikogar
3. nikomur
4. nikogar
5. o nikomer
6. z nikomer
266
sklanjatev "nekaj"
1. nekaj
2. nečesa
3. nečemu
4. nekaj
5. o nečem
6. z nečim
267
sklanjatev "nič"
1. nič
2. ničesar
3. ničemur
4. nič
5. o ničemer
6. z ničimer
268
kaj je števnik?
* ali numeral
* = beseda, ki poimenuje količino prvin ali zaporedje prvine v vrsti
* z njimi štejemo
269
vrste števnikov
* glavni števniki
* vrstilni števniki
* nedoločni števniki
* ločilni števniki
* množilni števniki
270
kaj so glavni števniki?
| vloga, vprašalnica, 1-4, 5+, primeri
* poimenujejo količino prvin
* z njimi vprašujemo s “koliko”
* števniki od ena do štiri se ločujejo po obliki za vse tri spole in se sklanjajo
* števniki od pet dalje imajo eno obliko za vse tri spole in se ne sklanjajo
* npr. ena, pet, triintrideset
271
vrstilni števniki
| vloga, vprašalnica, tvorimo, 1-4, sklanjatev/spole/št, npr
* poimenujejo zaporedje prvine v vrsti/skupini
* z njimi vprašujemo s “kateri”
* tvorimo iz glavnih števnikov, ki jim na konec dodamo -i, -a, ali -o za spoli
* vrstilni števniki za vrednosti od ena do štiri imajo nadomestno osnovo
* imajo oblike za vse tri spole in vsa tri števila in se vsi sklanjajo
* npr. prvi, drugi, šesti
272
nedoločni števniki
| vloga, vprašalnica, sklanjatev, npr
* izražajo nedoločno količino prvin
* z njimi vprašujemo s “koliko”
* imajo samo eno obliko, se ne sklanjajo
* npr. več, precej
