2.2 Flashcards
(169 cards)
1
Q
kako je prvič nastal razkorak med cesarjem in cerkvijo?
A
Oton I. je začel umeščati škofe s predajo insignij ter jim podeljevati uradniške funkcije in obsežna posestva ⇒ od 10. st. dalje so si tako cesarji popolnoma podredili Cerkev na svojem ozemlju in z laično investituro dosegli, da je imenovanje škofov potekalo le z cesarjevim privoljenjem ⇒ razkorak med cesarjem in reformatorji znotraj Cerkve, ki so menili, da le papež lahko umešča škofe in nadškofe
2
Q
kdo je Oton I.?
A
prvi cesar Svetega rimskega cesarstva
3
Q
kaj je insignija? kaj so škofovske insignije?
A
insignija = znak ali oznaka, ki označuje skupino, razred, rang ali funkcijo
škofovske insignije: škofovski prstan, palica
4
Q
zakaj so postali zahteve po prenovi Cerkve glasnejše pred investiturnim bojem?
A
- so se duhovniki predajali posvetnim užitkom
- so bile cerkvene službe naprodaj
- so se duhovniki poročali in imeli otroke (neupoštevanje celibata)
- mnogi cerkveni dostojanstveniki niso imeli primerne izobrazbe
5
Q
gibanje, ki je pripomoglo k prenovi cerkvi pred investiturnim bojem
A
clunyjsko reformno gibanje = gibanje, ki je skušalo zagotoviti prenovo samostanov, meniškega življenja in Cerkve ter povrniti papežu univerzalni položaj
6
Q
kaj so zavračali v Clunyju in Rimu pred investiturnem bojem?
A
- simonija
- nepotizem
- laična investitura
- so zagovarjali celibat
7
Q
kaj je simonija?
A
= nakup cerkvenih služb
8
Q
kaj je nepotizem?
A
= podeljevanje cerkvenih služb sorodnikom
9
Q
kaj je celibat?
A
prepoved poročanja in spolne odnose klerikov (duhovnikov, menihov)
10
Q
kako je nastal investiturni boj?
oz. kaj je Gregor 7 naredil?
A
papež Gregor VII. (11. st.) je podprl najodločnejše reforme clunyjskega gibanja in zahteve reformatorjev — prizadeval si je, da bi cerkveno oblast osvobodil izpod posvetne oblasti, saj je bil prepričan, da sme le papež postavljati in odstavljati ne le škofe, ampak tudi vladarje
cesar Henrik IV. je kljub zahtevam Rima še naprej umeščal škofe, s tem ni priznaval papeževe avtoritete ⇒ spor o investituri ali investiturni boj
11
Q
kaj označuje izraz investiturni boj?
A
spor o pravici umeščanja škofov s strani papeža ali cesarja
12
Q
kako je papež Gregor VII izrazil svoje prepričanje, da sme le papež postavljati in odstavljati škofe in vladarje?
A
napisal Papežov diktat (Dictatus papae), ki skozi 27 točk govori o privilegjih papeštva, ki ga je cesar Henrik IV zavrnil ⇒ papež je Henriku IV. zagrozil s cerkvenim izbočenjem ⇒ Henrik IV. skliče sinodo v Wormsu in zahteva odstavitev papeža ⇒ papež izoboči cesarja ⇒ Henrik IV. odpravi v Canosso na sever Italije, kjer je tri dni bos, premeažen in v spokorniški halji prosil, naj papež prekliče izobočenje ⇒ papež prekliče izobočenje, a so se težave Henrika IV. nadaljevale z izvolitvijo protikralja
13
Q
kako je bil investiturni boj rešen?
A
naslednik Henrika IV., Henrik V., je razrešil spor z Wormskim konkordatom, s katerim so uredili medsebojne odnose med Cerkvijo in državo (vladarjem)
14
Q
kako je Workmski konkordat rešil investiturni boj?
A
- kralj se je odpovedal umeščanju škofov na njihove cerkvene položaje
- kralj ohrani umeščanje na državna posestva (regalije)
- Cerkev postane neodvisna od posvetne oblasti in je lahko svobodno izbirala škofe
15
Q
o hereziji
kdaj, najbolj razsirjeno, resitev od Cerkve
A
- krivoverska gibanja, ki so začela pojavljati v evropi sredi 12. st.
- najbolj razširjeno je bilo katarsko gibanje, proti kateremu je Cerkev vodila križarsko vojno
- Cerkev je osnovala posebna inkvizicijska sodišča, ki so preganjala krivoverce
16
Q
zakaj so stanovske monarhije se postopoma preoblikovale v absolutne?
A
- ker so si vladarji s podporo meščanstva zagotovili večjo politično moč
- k temu prehodu so pripomogle številne spremembe v 15. in 16. st., ki so vplivale na takratno podobo evropskega prostora
17
Q
kaj je absolutizem?
A
= neomejena oblast, ki ni odvisna od vsake druge oblastne instance
lat. absolutus = nevezan, neodvisen
18
Q
spremembe v 15. in 16. st., ki so pripomogli k spremembi iz stanovske monarhije v absolutne
A
- gospodarske
- družbene
- vojaške
- politično-upravne
19
Q
gospodarske spremembe, ki so prepomogli k spremembi iz stanovske v absolutno monarhijo
A
- uveljavitev denarnega gospodarstva
- naraščajoča moč in delež trgovine, tudi na račun kolonije
- kopičenje dragih kovin (zlato in srebro) iz kolonij
- vzpostavitev oblike zgodnjekapitalistične proizvodnje, založništvo in manufakture
20
Q
družbene spremembe, ki so prepomogli k spremembi iz stanovske v absolutno monarhijo
A
- začetek meščanstva
- plemstvo zgublja svojo moč, ohranjajo pa svoj priviligiran družbeni položaj
- večje davčne obremenitve podložnikov ⇒ kmečki upori
21
Q
vojaške spremembe, ki so prepomogli k spremembi iz stanovske v absolutno monarhijo
A
- uvedba plačene najemniške vojske
- Evropo pretre številne vojne
- zmanjšanje vloge fevdalcev (vitezov in njihovih vojsk)
- razvoj novih orožij
- nove vojaške tehnike — uveljavitev topništva, novih taktik, pehota dobi pomembnejšo vlogo
22
Q
politično-upravne spremembe, ki so prepomogli k spremembi iz stanovske v absolutno monarhijo
A
- postopno odpravljanje fevdalne razdrobljenosti, saj je škodila vladarju in meščanstvu
- povečanje vloge plačanega uradništva
- meščanstvo in vladar postaneta politična zaveznika
- vladar pridobiva sredstva z novimi davki in dohodki iz kolonij
23
Q
kdo je suveren?
A
- edini nosilec državne oblasti v absolutizmu, ki je imel vso zakonodajno, izvršilno in sodno oblast
- ni se opiral na stanove, omejevanje njihovih pravic
24
Q
mnenje Bodina o absolutizmu
A
- francoski filozof Jean Bodin je ukvarjal s težavo avtoritete, reda in oblasti in je preko analize takratne družbe razvil načela absolutne monarhije
- opredelil suverenost vladarja z absolutno in trajno oblastjo, ki se v nobeni obliki ne podreja ukazom drugih razen zakonitostim božjega (najvišja avtoriteta je Bog) in naravnega prava (najvišja avtoriteta so moralne vrednote)
25
mnenje Thomasa Hobbesa o suverenosti
angleški teoretik Thomas Hobbes je videl v monarhu suvereno **oblast nad podložniki**, ki so mu jo podelili v zameno za zagotovitev naravnih pravic
26
kako so suvereni uveljavili svojo oblast?
prek **plačanega centraliziranega državnega uradništva, Cerkve in (najemniške) vojske** ⇒ z njihovo pomočjo se je **okrepila notranja država** in si zagotovili **dovolj finančnih sredstev** za ohranjanje privilegiranega položaja v družbi
27
kaj so bile razlike monarha v srednjem veku in v novem veku?
srednji vek: vladar = **senior plemstvu**
novi vek: vladar = **poosebitev države**
28
temelji absolutne vere oblasti
* uradništvo ustanovi **državno blagajno** preko davčnega sistema
* Cerkev utrjuje moč suverena preko **državne vere**
* vojska s pomočjo **osvajanja** in **ustanovitev kolonij**
29
kaj je bila prva evropska država z absolutnim vladarjem?
Španija s Filipom II. v 16. St., ki je zagovarjal versko in politično poenotenje Španije
30
iz česa je nastala Francija?
iz zahodnega dela Frankovskega kraljestva s Karlom Plešastim po Verdunski pogodbi
31
francoske dinastije
obdobja kraljeve moči so se od 13. st. menjavala z obdobji kraljeve šibkost
dinastije: Karolingi → Kapetingi (Hugo Capet) → Valois → Bourboni
32
o fevdalni razdrobljenosti Francije
* kraljeva oblast je bila zaradi fevdalne razdrobljenosti pogostokrat **omejena na okolico Pariza**, ostala Francija pa je bila razdeljena **med številno plemstvo ter angleškega kralja** iz dinastije Plantagenet
* angleški kralj iz dinastije **Plantagenet** je bil francoski vazal na ozemlju zahodne Francije
33
kdaj je uspelo vzpostaviti centralno oblast v Franciji?
| stoletje, prelomnica, hitrost
* šele **v 13. st.** je kraljem uspelo vzpostaviti centralno oblast
* prelomnico predstavljala **stoletna vojna z Anglijo**, v kateri so angleški kralji skušali zavladati nad Francijo ⇒ po številnih preobratih, se je zmagala Francija in na oblast pride dinastija **Valois**
* uvajanje absolutizma je potekalo **počasneje kot v Španiji** ⇒ absolutizem se dlje časa obdrži
34
vzroki za stoletno vojno
* vprašanje **nasledstva na francoskem prestolu**
* **nadvlada nad Gaskonjo**
* spor o **flandrijski trgovini**
* francoska **podpora Škotom** proti Angliji
35
kdo je utemeljitelj francoskega absolutizma?
| kdo nasploh, geslo, kako, naslednik
* **kardinal Richelieu**, ki je bil glavni svetovalec Ludvika XIII
* je utemeljil absolutizem z geslom: **“En kralj, ena vera, en zakon”**
* **centraliziral upravo**
* **uvedel stalno vojsko**
* prenehal je sklicevati **stanove**, oslabil je **Habsburžane**
* po njegovi smrti je delo nadaljeval kardinal Mazarin
36
kardinal Mazarin
* naslednik kardinala Richelieu
* med vladanjem Ludvika XIV.
* vedno **večji državni izdatki** ⇒ Mazarin povečuje davke on se bojuje s francoskim plemstvom
* smrt Mazarina ⇒ Ludvik XIV. ukini položaj prvi ministra in se razglasi za absolutnega vladarja
37
geslo Ludvika XIV.
* “**L’etat c’est moi**”/ “Država, to sem jaz”
* potrjeval njegovo izbiro **Sonca** kot prispodobo za njegove moči, saj se je imel za božjega namestnika na zemlji, hkrati pa Sonce osvetljuje druge zvezde tako kot kralj svoje podanike
* nekateri pripisujejo izbiro Sonca tudi njegovi vlogi v baletni predstavi, kjer je na glavi nosil masko socna
38
o vladi Ludvika XIV
* upravljanje države je **zaupal ministrom**, državo pa je upravno **razdelil na upravne enote** z **intendanti** na čelu
* je **plačeval vojski** ⇒ št. vojakov se povečuje za 6 krat, nenhno vojskovanje in večje vojske ⇒ država je **potrebovala dodaten pritok finančnih sredstev**, in to je prepustil finančnemu minstru **Jean Baptistu Colbertu**
* vzpostavil **reforme za ščitenje domačega blaga**
* je skušal v državi zagotoviti **versko enotnost**
* zgradi dvor **Versailles**
39
kako je Jean Baptiste Colbert poskušal izboljšati finančni položaj Francije?
* izboljšal sistem **pobiranja davkov**
* uvedel novo gospodarsko politiko, imenovano **merkantilizem**, s cim je Jean Baptiste Colbert zagotovil dovolj sredstev za vladarjeve izdatke in razpisno življenje na dvoru
40
kako je Ludvik XIV ščitil domače blago?
* **določitev cene** in **mezde**
* gradba **nove trgovske poti**
* vzpostavitev visokih **carin**
* spodbuda **domače manufakture**
41
kako je Ludvik XIV skušal v državi zagotoviti versko enotnost?
* preganjal je **hugenote**, prstaše **kalvinizma**
* 1685 = **preklic Nantskega edikta**, ki je hugenotom zagotavljal svobodo veroizpovedi ⇒ približno pol milijona hugenotov je zbežalo iz države in z njihovim premoženjem, kar zavre gospodarski razvoj
42
o dvoru Versailles
* simboliziral razdelitev plemstva od ostalih
* v njem so prebivalo okoli 6000 plemičev, ki so sestavljali dvor
* vsi prostori so vodili proti osrednjemu prostoru (spalnica Ludvika XIV)
43
katera ljudstva so naselili angleško ozemlje po umiku Rimljanov? kaj je bila posledica?
**Angli** in **Sasi**, ki so prišli z ozemlja Danske in so se zmešali z **Briti** (Kelti, staroselci) ⇒ oblikovalal so se manjša kraljestva, ki so jih že v 8. st. napadali **Vikingi**
44
kdo in kako je združil angleško ozemlje?
* vojvodja (Normanški viking) **Viljem Osvajalec** premaga anglosaškega **kralja Harolda** v **bitki pri Hastingsu** in združi angleško ozemlje
* kraljestvo je razdelil na **grofije**, na čelo katerih je postavil **normanske vazale**
45
kako je Viljem Osvajalec postavil zametke angleškega fevdalizma? kaj je še s tem naredil?
**podeljevanje razdrobljene zemlje** med svoje zveste normanske vazale ⇒ Viljem Osvajalec je postavil zametke angleškega fevdalizma, tudi pa **preprečil krepitev njihovega vpliva** in utrdil svoj položaj
46
predstavnika (2) dinastije Plantagenet v Angliji
Rihard Levjesrčni
Ivan Brez dežele
47
vrstni red angleških dinastij:
Plantagenet → Tudor → Stuart → **Hannoverski** → **Sachs Coburg Gotha** (preimenujejo se v Windsor v času prve svetovne vojne)
48
Ivan Brez dežele
| kako je postal kralj, zakaj je brez dežele, kaj je naredil, resno ime
* Ivan Brez dežele je prevzel oblast **po smrti brata Riharda Levjesrčnega**
* v Angliji razdeli svoji posesti na svoji vazali, je bil v velikih spopadih za svoje (angleške) posesti v Franciji **⇒ “brez dežele”**
* podpisal je **Veliko listino svoboščin**
* Ivan Brez dežele = **John Lackland**
49
kako je Rihard Levjesrčni bil povezan s francoskim ozemljem?
je podedoval Anglijo in polovico francoskega ozemlja kot vazal
50
Velika listina svoboščin
| latinsko ime, zakaj so jo podpisali, kaj je trdila, kaj je iz nje nastal
* ali **Magna Charta Libertatum**
* Ivan Brez dežele je bil **prisiljen jo podpisati**, saj je v angleško-francoski vojni izgubil celotno fevdalno francosko posest in so se mu **baroni pričeli upirati**
* z njo je zavezal, da **bo spoštoval fevdalne pravice plemstva**, **svoboščine mest** in **pravice Cerkve**
* po njenem sprejetju je kralj lahko **pobiral davke le s soglasjem baronov** in prelatov, kasneje pa tudi predstavnikov mest in nižjega plemstva ⇒ **zametek demokratične ureditve**
* je predstavljala **zametke angleške ustave**
* na podlagi kraljevih omejitev se je oblikoval **kraljevski Veliki svet**
51
Veliki svet
| kako nastal, sestava, v kaj se je oblikovalo
* se je oblikoval na podlagi kraljevih omejitev zaradi **Velike listine svoboščin**
* sestavljen iz **27 baronov** in prelatov
* v 14. st. se preoblikuje **v angleški parlament**
52
kako je sestavljen angleški parlament
1. **zgornjega doma** (lordska zbornica – baroni in prelati)
2. **spodnji dom** (poslanska zbornica – po dva zastopnika iz 165 mest in 37 grofij)
53
kako se je utrdila dinastija Tudor?
**stoletna vojna** s Francozi v 14. st. ⇒ Angleži zgubijo večino vpliva in ozemelj na francoskih tleh, **vojna dveh rož** v Angliji ⇒ na prestolu **utrdi dinastija Tudor**
54
vojna dveh rož
* angleška državljanska vojna v 14. st.
* med plemiškima družinama Lancaster in York
* trajala 30 let
* posledica stoletne vojna s Francijo
55
Henrik VIII
* pomembnejši predstavnik dinastije **Tudor**
* **ločil je angleško cerkev** od katoliške
* angleški kralj, kralj Irske
* imel je odprto rano, ki jo niso mogli popravit ⇒ bolela celotno njegovo življenje
* **poročen** je bil šestkrat
56
žene Henrika VIII
1. Katarina Aragonska → hčerka Mary (Marija)
2. Anne Boelyn → hčerka Elizabet (Elizabeta I)
3. Jane Seymour → prvi sin Edward (Edvard VI)
4. Ana Klevska
5. Catherine Howard
6. Catherine Parr
57
naslednik Henrika VIII
nasledil ga je njegov edini moški potomec iz tretjega zakona, bolehen in komaj devetletni sin Edvard VI (umrl zaradi verjetno tuberkuloze), za njim sta prišli njegovi polsestri Marija I. Katoliška (Mary) iz prvega zakona, nato pa Elizabeta I. iz prvega zakona
58
zakaj je Elizabeta I. nadomestila Mary?
Mary je katoličanka ⇒ jo preganjajo, pobijejo protestanti ⇒ pride na prestol Elizabeta I
59
o Mariji I. Katoliški (Mary)
* Mary se poroči s Filip II Španskim
* **vlada** nekaj let po smrti Edvarda VI, pred Elizabeto
* hči od Katarine Aragonske, ki je bila fanatična katoličanka ⇒ je vzgajala Mary tudi kot **fanatično katoličanko**
* **Filip II** je tudi bil fanatični katoličan
* pridobi vzdevek **Bloody Mary**
60
o vladi Elizabete I.
| ime njene dobe, vzdevek, kaj je naredila, naslednik
* v času vladavine Elizabete I. je Anglija dosegla stabilnost in blagostanje ⇒ obdobje njene vladavine imenujemo **elizabetinska ali zlata doba**
* imenovali so jo “deviška kraljica”, saj nikoli ni bila zaročena ali imela ljubimcev, oz. otrok
* začela je s **kolonizacijo Severne Amerike** – Francis Drake (prvi angleški pomorski kapitan, ki je obplul svet)
* deluje **Shakespeare**, postane simbola dela Elizabete ⇒ spodbuda umetnosti, ustvarjanja, svobode (npr s kom se poročiš, koliko otrok imaš, v kaj verjameš, …)
* 1558 = z **Act of Supremacy** utrdi položaj Anglikanske cerkve
* 1558 = **vojna med Španijo in Anglijo**: Španija napade na Anglijo, ker Filip II zahteva angleški prestol po Marijevi (njegova žena) smrti in ker so angleži protestanti, ne pa katoličani kot on
* Elizabeta I. je je umrla brez potomcev ⇒ nasledil jo je **Jakob I.** iz škotske **dinastije Stuart**
61
posledice prihoda Jakoba I. na prestol
Jakob I. prevzeme oblast ⇒ Škotska in Anglija se povezujeta v **personalno unijo** ⇒ Jakob I. in Karel I. **nista spoštovala pravic plemstva in meščanstva** ter sta brez soglasja parlamenta **povečevala davke** ⇒ spor med njimi
62
vlada Karla I.
| pomemben dokument
* parlament je nestrinjanje s politiko Karla I. izrazil v posebni peticiji: **Peticiji o pravicah** (1628)
* Karl I. je **zavrnil peticijo** in **razpustil parlament** in za 10 let zavladal sam ⇒ nestrinjanje angleškega ljudstva z njegovim načinom vladanja ⇒ 1642 = prične **državljanska vojna**, v kateri je **Oliver Cromwell** bil najpomembnejši predstavnik opozicije
* po državljanski vojni se Karel I. preda škotski vojski, ki ga je izročila Angležem in so ga **obsodili na smrt**
63
o državljanski vojni pri Karlu I.
| vzrok, znacaj, kljucna oseba, konec
* je nastala zaradi nestrinjanje angleškega ljudstva z načinom vladanja Karla I. ⇒ 1642 = prične državljanska vojna
* je imela tudi verski značaj, saj je **preganjal puritance**
* **Oliver Cromwell** je reorganiziral vojsko in premagal rojaliste ⇒ razpustil je parlament, razglasil je republiko in zavladal kot **lord protektor**, oz. kot vojaški diktator
* 1645 = **Karel I. se preda škotski vojski**, ki ga je izročila Angležem in so ga obsodili na smrt
* Cromwellova smrt ⇒ državljanska vojna ⇒ so se odločile obnoviti monarhijo in na angleški prestol se **vrnejo Stuarti**, ki sta ponovno poskušila uvajati absolutizem ⇒ v parlamentu pride do razkola in nastali sta dve politični stranki: **torijci in vigi**
64
kdo so torijci in vigi?
* dve politični stranki pri **razkolu v angleškem parlamentu** po poskusu ponovnega uvajanja absolutizma (z Jakobom II in Karlom II)
* torijci = predstavniki **visokega plemstva**, konzervativni, zagovarjali so krepitev kraljeve oblasti, podpirali so **Anglikansko cerkev**
* vigi = predstavniki **meščanstva** in novega plemstva, zahtevali so podreditev kralja parlamentu, zagovarjali so **versko svobodo**
65
slavna revolucija
| kaj je, vzrok, posledica (kdo, kaj)
* izgnanje Jakoba II., kar je posledica glasnejših in pogostejših **nesoglasji**, predvsem zaradi **krepitve katolicizma v državi s strani vladarja**
* menjava oblasti zgodila brez prelivanja krvi ⇒ "revolucija"
* parlament prestol ponudi zetu Jakoba II., nizozemskemu upravitelju **Vilijemu III. Oranskemu**, vendar je mogel pred kronanjem podpisati deklaracijo pravic parlamenta (Listina o pravicah ali **Bill of rights)**
66
Bill of rights
* ali Listina o pravicah
* jo je mogel podpisati **Vilijem III. Oranski**, ko mu je parlament ponudil prestol po slavni revoluciji (izgnanju Jakoba II)
* potrdil je **svobodo veroizpovedi** in svobodo **govora v parlamentu**
* trdila, da je najvišjo **zakonodajno oblast dobi parlament**, kralj pa obdrži **izvršno oblast**
67
kaj je trg? mesto?
* trg = naselje, ki je imelo pravico do **tedenskega sejma**
* mesto = trg, ki ima tudi tudi **pravico do obzidija** ⇒ ima mestne pravice
* mesta so bila **upravna, gospodarska, vojaška in cerkvena središča** in so se razvile **okrog tržnega prostora**
* mesta so nastajala med **11. in 13. st.**
68
ali je bilo zemljiškim gospodom v interesu, da so na svojih ozemljih ustanavljali mesta?
* da, ker so jim podeljevali privilegije, saj z njimi so si zagotovili **dodatne dohode od dajatev**, ki so jim jih plačevala mesta na njihovi posesti
* ustanovitev mest ⇒ zemljiški gospodje postanejo **mestni gospodje**, ki so upravljali življenje v mestu
69
pravice, ki so mestom omogočale varnost in gospodarsko rast brez konkurence mest sosednjih fevdalcev
* pravica do **sejmov** in sejemskega miru
* osebna **svoboda meščanov**
* pravica do **obveznih trgovskih poti**
* pravica do **oborožene obrambe in obzidija** ter **prepovedi opravljanja obrti** v okolici obzidja
70
uprava v mestih
imeli so mestnega gospoda in svojo samoupravo
71
zakaj so nekatera mesta povezala v mestne zveze? najmočnejša mestna zveza
* za izboljšanje svojega položaja
* najmočnejša med njimi je bila trgovska in obrambma zveza Hansa s središčem v Lubecku
72
prebivalstvo v mestih in mestna uprava
* mestni sodnik
* mestni svet
* meščani
* prebivalci mesta poleg meščanov, oz. tisti, ki nimajo meščanskih pravic
73
kdo je mestni sodnik?
= **predstavnik mestnega gospoda**, posrednik med mestnim gospodom in predstavniki mestnega prebivalstva v mestnem svetu
74
kaj je mestni svet?
| sestava, oblike, funkcije
* sestavijo ga **predstavniki meščanov**, običajno bogatejši (trgovci)
* v nekaterih mestih je obstajal **zunanji** in **notranji** mestni svet
* **nadzoroval obrt in trgovino**
* skrbel je za **mestne finance**, **šolstvo**, **sirotiščnice**, …
75
kdo so meščani?
| def, od česa odvisni, posebnost
* *= obrtniki in trgovci, ki so imeli v mestu svojo **nepremičnino** in **pravico sodelovanja v mestni samoupravi***
* so pri oskrbi bili **odvisni od podeželske** okolice
* niso ustrezali shemi srednjveške družbe, ki se je delila na plemstvo, duhovščino in kmete ter je živela od obdelovanja zemlje oziroma rente, ki so jo dajali podložni kmetje
76
kako so nastajala mesta v srednjem veku?
* **na antični tradiciji**
* večinoma iz **tržnih in obrtniških naselj**
* tehnični napredki, ugodne podnebne razmere ⇒ presežki hrane in delovne sile na podeželju ⇒ specializacija obrti ⇒ **razvoj trgovine**
77
ob katerih tržnih in obrtniških naselj so nastajala mesta?
* ob **gradovih** in pomembnih **cerkvenih središčih**
* ob pomembnih **trgovskih poteh**, prometnih križiščih, prehodih čez reke
* ob **morski obali**
78
gospodarska središča, ki sta nastala med razvojem evropskih mest v 11. in 13. st.
| kaj so gospodarska središča
* tam sta bila proizvodnja in menjava najmočnejši
* **Sredozemsko trgovsko območje**
* **Sever Evrope** (zlasti nizozemska mesta)
* **Champagne** (Francija)
79
o gospodarskem središču Sredozemskega trgovskega območja
| Benetke, Genova, Pisa, Firence, Lucca, Milan
* središče ima na Apeninskem polotoku, kjer so **Benetke** prevzele vlogo v **posredništvu med vzhodnim in zahodnim Sredozemljem**
* s **križarskimi vojnami** sta se povzpeli tudi **Genova** in **Pisa**
* močna mesta so nastajala tudi **ob prometnih križiščih** v notranjosti Apeninskega polotoka (**Firence, Lucca, Milan**)
80
o gospodarskem središču v Firencah, Lucci in Milanu
| kje, o vsakem mestu
* pripade **Sredozemskemu trgovskemu območju**
* **ob prometnih križiščih** v notranjosti Apeninskega polotoka
* Firence cvetli s proizvodnjo **sukna**
* Lucca s proizvodnjo **svile**
* Milano s proizvodnjo **orožja**
81
o gospodarskem središču na Severu Evrope
| na čim je temeljilo
predvsem nizozemska mesta, katerih gospodarstvo je temeljilo na proizvodnji cenjenega **sukna**
82
o gospodarskem središču v Champagneu
tam so potekala sejme med trgovci, ki so potovala med sredozemskim trgovskim območjem (na kopnem) in severom Evrope
kasneje so sejmi v Champagne izgubili svoj pomen, večji del trgovine se je prestavil v Pariz
83
o obdobju stagnacije
| kdaj, zakaj, posledica
* po letu 1300
* nastalo zaradi **pomanjkanja kovanega denarja** in **nestabilnega trga**
* večina prebivalcev je živela od poljedelstva ⇒ vsaka slaba letina je pomembno **zmanjšala povpraševanje po izdelkih**, ki so jih prodajali v mestih
84
obdobja urbanizacije v Evropi
1. križarske vojne
2. velika geografska odkritja
3. industrializacija
85
pravice mest, ki so jih ščitili proti tuji konkurenci
* tuji trgovci so lahko trgovali **le ne debelo** in **le v času sejmov**
* tuji trgovci so morali blago **skladiščiti v mestu**, ponekod, so ga lahko odpeljali šele, ko je bilo več dni zaman naprodaj v mestu
* ob vstopu v mesto so morali plačati **visoke mitnine**, uporabljati **obvezne ceste**
86
kaj so cehe?
* za zaščito svojih interesov so se obrtniki povezovali v cehe
* v njih so bili vključeni tako mojstri, tako pomočniki, vajenci, vdove, sirote
* pomočniki so lahko le postajali mojstri, če so lahko plačali pristopnino in je bilo na voljo prosto delovno mesto
87
naloge cehov
* določitev **števila mojstrov, pomočnikov in vajencev**
* skupna **nabava surovin**
* nadzor nad **količino, kakovostjo in ceno** izdelkov
* **obramba** mesta
* **podpora** vdovam in sirotam
* **nadzor** nad življenjem in obnašanjem članov
* **usposabljanje** pomočnikov in vajencev
88
uveljavitev denarnega gospodarstva
| kdaj, kako, pojem banka, borze, prenos večjih vsot denarja
* v **visokem srednjem veku**
* posojanje denarja za obresti krščanskemu prebivalstvu je prepovedano krščanskemu prebivalstvu ⇒ v denarništvu se uveljavajo **Judje**, kristjani pa so lahko menjavali denar na klopeh (ki so jih imenovali banco)
* **menjava denarja na klopeh banco** ⇒ razvije se pojem banka
* prvo borzo so odprli **v začetku 14. st. v Bruggu**
* za prenašanje večjih vsot denarja med mesti v srednjeveški Evropi se je že v 13. st. razširila **menica**, najprej na severu Italije
89
kaj je borza?
| def, prva
= **organiziran trg**, na katerem se kupujejo in prodajajo **vrednostni papirji, blago, tuje valute**, terminske pogodbe in opcije
prva je nastala v **14. st. v Bruggu**
90
kaj je menica?
= vrednostni papir, ki predstavlja določeno vsoto denarja — izdajatelj menice se zaveže, da bo določenem roku in v določenem kraju plačal menico (sam ali po njegovem nalogu tretja oseba)
se je najprej razširila po severni Italiji
91
kaj je kapitalizem?
= **družbeno-gospodarski red**, ki temelji **na kapitalu, svobodni delovni sili in tržišču**
92
s čim so uvedli elementi kapitalističnega gospodarstva?
* **širjenje mest**
* **specializacija** proizvodnje
* povečanje **menjave**
* prevlada **denarnega gospodarstva**
93
kaj je potrebno za kapitalistično proizvodnjo?
* **kapital** za surovine, orodje in plačilo dela
* dovolj **svobodne delovne sile**, ki ni vezana na zemljo
* **tržišče**, ki zmore odkupiti povečano količino izdelkov
94
kaj so bile prve oblike kapitalistične proizvodnje
1. založništvo
2. manufaktura
95
o založništvu
* je bilo na začetku značilno predvsem za **tekstilno proizvodnjo**, v kateri je lastnik kapitala **zalagal delavca** na domu s surovinami in potrebnim orodjem, mu plačal delo po vnaprej določeni ceni, sam pa ostal lastnik izdelkov, ki jih je prodal na tržišču
* je kmalu uveljavilo tudi **v rudarstvu**, kjer so za zagon proizvodnje potrebovali kapital za črpalke, ki so črpale vodo iz rudnikov
96
o manufakturi
* organizirali so tudi večje delavnice, kjer so uvedli **specializacijo proizvodnega procesa**
* proizvodnja je še zmeraj potekala ročno, vendar so plačani delavci izvajali le posamezno fazo procesa, oz. del izdelka ⇒ so **dosegli večjo učinkovitost**: delo je potekalo hitreje in bolj kakovostno
* **potekala ročno** ⇒ “manufaktura” (manus v lat. = roka)
97
na kakšnem nivoju so bili meščani zaradi razvoja mest?
kaj je združevalo meščane?
kaj je bila posledica večanja števila meščanstva?
* razvoj trgovine na dolge razdalje, založništva in manufaktur, ukvarjanje z denarnimi posli ⇒ nekateri meščani so se po premoženju in načinu življenja približali plemstvu ali ga nekateri celo prehiteli
* združevalo jih je obveznost **plačevanja davkov** in **omejevanje njihovega sodelovanja** pri upravljanju države
* večanje števila meščanstva in rast njegove gospodarske moči ⇒ fevdalni družbeni okvirji postali ovira za njihov razvoj ⇒ **meščanska revolucionarnimi gibanji**
98
kateri gospodarski teoriji sta se uveljavili v času absolutizma
1. **merkantilizem** — maksimiranje izvoza in minimiziranje uvoza za gospodarstvo
2. **fiziokratizem** — temelji blaginja države na kmetijstvu
99
zakaj so se vladarji obrnili h kmetijstvu
vladarji centraliziranih in absolutističnih držav so za upravljanje držav, razkošje in najemniško vojsko potrebovali vedno več denarja, ki ga niso mogli pridobiti iz svojih fevdalnih posesti, regalij in davkov ⇒ vladarji so začeli aktivno **uveljavati gospodarsko politiko**
100
gospodarska politika vladarjev po obratu filozofov in vladarjev h kmetijstvu
* znotraj držav so **odpravljali mitnine in notranje carine**
* **poenotili so mere** in uteži
* **gradili ceste**
* **spodbujali proizvodnjo**
101
kaj je povzročilo spremembo v pogledu na človeka?
gospodarske spremembe, razvoj mest in meščanstva
102
kaj je središče filozofije različnih obdobij pogleda na človeka?
* v srednjem veku **sholastika**, **romantika** in **gotika** so bile vezane predvsem na **Cerkev**
* z **renesanso** in **humanizmom** v središče filozofije je stopil **človek**
103
o bogatstvu meščanov v 14. st.
* bogati meščani so svoje premoženje vlagali v umetnost ⇒ **postali meceni** mnogim umetnikom svojega časa
* pridobljeno bogastvo je rezultat njihovega lastnega truda, odsotnost Cerkve ⇒ **drugačen pogled** na tostransko življenje in **opuščanje srednjeveške cerkvene miselnosti**
104
o vrnitvi zanimanja za antično kulturo
* je v ospredje postavljala **človeka, človeško telo, naravo, ne pa Boga**, ki ga je poudarjal srednji vek
* številni **bizantinski umetniki in učenjaki**, ki so po padcu Carigrada **našli zavetje na Apeninskem polotoku** ⇒ s seboj prinesejo mnoga **antična besedila**
* razvito **šolstvo** ⇒ učenjaki vedno bolj zanimali za antična dela filozofov in znanstvenikov
105
katere ideje so podprla antična dela filozofov in znanstvenikov?
* antropocentrizem
* individualizem
* hedonizem
* panteizem
* senzualizem
106
antropocentrizem
= poudarjanje človeka namesto Boga
107
individualizem
= poudarjanje posameznika
108
hedonizem
= cilj človekovega življenja je uživanje
109
panteizem
= istovetenje Boga z naravo
110
senzualizem
= čutno zaznavanje
111
znacilnosti humanizma in renesanse
* **opuščanje srednjeveške cerkvene miselnosti**
* meščani postanejo **meceni**
* oživlja se je **antična kultura**
* oba pojma označujeta obdobje, ki je s posnemanjem antike **ustvarilo novo podobo človeka**
112
kaj je vplivalo na nastanek renesanse in humanizma?
* padec **Carigrada**
* iznajdba **tiska**
* **antična** dediščina
* **bogastvo** italijanskih mest in meščanstva v njih
* **tekmovalnost** mestnih držav
113
najpomembnejši italijanski renesančni umetniki
| in njihova dela
1. **Masaccio** — slikar, npr. Davčni noči
1. **Sandro Botticelli** — slikar, npr. Rojstvo venere, Pomlad
1. **Leonardo da Vinci** — slikar, arhitekt, glasbenik, pisatelj, raziskovalec različnih ved, npr. Mona Liza, Zadnja večerja
1. **Michelangelo Buonarroti** — kipar (npr. Pieta, David), slikar (npr. stropna kompozicija v Sikstinski kapeli), arhitekt (npr. Kapitolski trg, Bazilika sv. Petra)
1. **Rafael** — freska Atenska šola
114
pomembnejši renesančni umetniki severno od Alp
1. **Jan van Eyck** — nizozemski slikar, npr. Genetski oltar, Portret zakoncev Arnolfini
1. **Albrecht Durer** — osrednji slikar svojega časa, npr. Štirje apostoli
1. **Hans Holbein ml.** — odličen portretist, npr. Portret Erazma Rotterdamskega, Portret Henrika VIII
115
kako se je povečalo zanimanje za praktične naravoslovne znanosti?
* zaradi **gospodarskega razvoja**
* **povezava** matematike (+ bančništvo, meroslovje), tehnike, geografije, kemije, …
* **medicina in z njo povezana znanja** (higiena, zdravila, …) so postali neodvisne raziskovalne vsebine
116
kaj je pripomoglo k širjenju znanja?
* tiskane knjige
* univerza
* geografska odkritja
* znanstvena odkritja
117
kako so se širili humanistične ideje?
* humanistični filozofi
* književnost
118
kako so tiskane knjige pripomogle k širjenju znanja?
* med 1450 in 1460 je izšlo le kakih 200 knjig in so najpogosteje bili **molitveniki** in Svetega pisma
* potem po širitve tiskarn so prišla **praktična dela**, prevodi klasičnih besedil, praktična matematika, veterinarska pravila, … s čim so tiskarne dobro služile
* **Johannes Gutenberg** je izumil tisk s premičnimi kovinskimi črkami
119
kako so univerze pripomogle k širjenju znanja?
| kaj so, učni jezik, predmeti
* univerze so predstavljale **skupnosti študentov in profesorjev s svojo samoupravo**
* sprva so učitelji bili duhovniki, kasneje pa predvsem laiki
* učni jezik je bila **latinščina**
* na začetku so poučevali predvsem **sedem svobodnih umetnosti**, pozneje pa predvsem **teologijo, filozofijo, medicino in pravo**
120
kako so geografska odkritja pripomogle k širjenju znanja?
* so **spremenila vedenje o svetu**
* so **spodbudila znanstvenike**, da so se začeli ukvarjati z opazovanjem in preučevanjem nebesnih teles, kartografijo ter človeškim telesom
* so **povzročili novi pogledi**, ki so spremenili marsikatero dognanje, ki jih je v tistem času zagovarjala Cerkev
121
pomembnejši znanstveniki in njihova odkritja
* **Nikolaj Kopernik** je poljski astronom, matematik in zdravnik, ki je izumil **heliocentrični sistem** (Sonce je središče vesolja)
* **Galileo Galilei** je italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, ki je potrdil Kopernikov heliocentrični sistem, ugotovil zakon **prostega pada** in izumil daljnogled ter teleskop
* **Johannes Kepler** je nemški astronom, astrolog in matematik, ki je ugotovil, da planeti se gibajo okoli Sonca v elipsi in **ustvaril zakone za gibanje planetov** (Keplerjevi zakoni)
* **Isaac Newton** je angleški fizik, matematik in astronom, ki je ugotovil **zakon gravitacije in privlačnosti nebesnih teles**
* **Gerard Mercator** je flamski kartograf in geograf, ki je **izdelal vrsto zemljevidov – atlas**
* **Abraham Ortelius** je belgijski kartograf in geograf, ki je naredil **prvi sodobni atlas** sveta
* **Paracelsus** je švicarski alkimist, zdravnik, ki je **raziskoval kuge, sifilis in psihični bolezni**
* **Andreas Vesalius** je flamski anatom in **začetnik sodobne anatomije**
* **Francis Bacon** je angleški filozof, pisatelj, zgodovinar in **utemeljitelj moderne znanstvene metodologije**
122
kako so humanistični filozofi širili humanistične ideje? + primeri
* so na novo odkrili **Platonova in Aristotelova dela**, v katerih so pogosto kritizirali družbo, Cerkev, politično ureditev in izpostavljali številne nepravilnosti ter prek svojih pogledov skušali ustvariti **pravično urejeno družbo**
* Erazem Rotterdamski, Niccolo Machiavelli, Thomas More
123
Erazem Rotterdamski
| od kod, služba, delo
= nizozemski humanistični filozof, ki je **poučeval staro grščino** na univerzi v Camebridgeu in je bil **v sporu z Martinom Lutrom** in v delu **Hvalnica norosti** satirično napada Cerkev
124
Niccolo Machiavelli
| od kod, s čim se je ukvarjal, delo
= italijanski humanistični filozof, diplomat, ki se je ukvarjal **z državniškimi zadevami v Firencah** in je napisal **Vladar**, kjer je opisal svoje politične izkušnje in opredelil vlogo vladarja
125
Thomas More
| od kod, služba, delo
= angleški humanistični filozof, pravnik, zgodovinar, dvorni svetnik na angleškem dvoru, v delu **Utopija** opiše primer vzorčne države na otoku Utopija, kjer ni ne zasebne lastnine ali denarja (⇒ izraz "utopska ideja")
126
kako je književnost širila humanistične ideje?
| /+ motivi
* največkrat bila **naročena**, saj so potujoči pesniki iskali naklonjenost posameznih plemičev, ki so jim zagotovili nastanitev, hrano in pisalne potrebščine, oni pa so v zahvalo opevali junaška dela in hvalili svojega gospoda in viteške ideale
* **motivi** so vzeti iz starih časov in nastopajo zgodovinske osebe ter zgodovinski dogodki
127
največji humanistični pesniki in pisatelji od 13. do 16. st.
* **Dante Alighieri** je italijanski pesnik (npr. Božanska komedija, Vita Nova)
* **Francesco Petrarca** je italijanski pesnik (npr. zbirka Canzoniere)
* **Giovanni Boccacio** je italijanski renesančni humanist, pesnik (npr. Dekameron)
* **François Rabelais** je francoski humanist, pisatelj (npr. Gargantua in Pantagruel)
* **William Shakespeare** je angleški dramatik in pesnik (npr. Hamlet, Romeo in Julija)
128
od kod so evropejci pridobivali spoznanja o tujih deželah?
| imena poti, najbolj znan, kdo je to omogocil
* spoznanja o tujih deželah so v Evropo prinašali predvsem **trgovci**, ki so v srednjem veku trgovali z mesti na severnoafriški obali, kamor je prihajalo blago po **poti zlata in soli**, ter s kraji **ob svilni in dišavni poti**
* o deželah na vzhodu so Evropejci največ izvedeli iz potopisa beneškega trgovca **Marco Polo**, ki je v drugi polovici 13. st. potoval na Kitajsko
* razmeroma varno potovanje in izmenjavo dobrin ter tehnologije med Evropo in Azijo je omogočal **mongolski imperij**
* **stik z Arabci in Mongoli** ⇒ Evropejci prek njih so spoznali številne tehnične dosežke drugih kultur, kot so bili kompas, smodnik, papir, tisk, porcelan in indijske (arabske) številke
129
kako so trgovci prinašali spoznanja o tujih deželah s kraji ob svilni in dišavni poti?
na svilni in dišavni poti so evropski trgovi prihajali v stik z Arabci, ki so v srednjem veku obvladovali dele Pirenejskega polotoka, sever Afrike in del Jugovzhodne Azije ter pluli ob obalah Arabskega morja in Indijskega oceana
130
kam so pripluli Kitajci, Vikingi v srednjem veku?
* Kitajci so pripluli **do Arabskega polotoka** in **vzhodnih obal Afrike** in v **Tihi ocean**
* v srednjem veku so najdlje proti zahodu pripluli norveški Vikingi in so dosegli **Grenlandijo** in še do **severovzhodnega dela Severne Amerike**
131
kaj je bila posledica Osmanskega uničenja bizantinskega cesarja in zasedbe dela Male Azije in Balkana?
**beneški in genovski trgovci**, ki so po kopnem ali tik ob obali uvažali dragocenosti iz Azije, so želeli razširiti tragovanje ⇒ začeli so iskati pomorske poti proti vzhodu, kar so denarno podprli **evropski vladarji**, saj so si obetali dobičkonosno trgovino z bogatimi deželami v Aziji
132
zakaj sta bila Španija in Portugalska največja pri kolonizaciji sveta?
* **krščanski fanatizem**
* **iskanja bogatstev** ter **trgovine za svoji novi državi**
* **ugodna lega ob Atlantskem oceanu** in pomorske izkušnje
133
vzroki za geografska odkritja
* **politični** — zasedba delov Balkana in Male Azije, ki je povzročila prekinitev trgovskih poti med Evropo in Azijo
* **gospodarski** — želja po širitvi trgovine
* **verski** — želja po širitvi katoliške vere
* **avanturizem**, želja po raziskovanju
134
pogoji za geografska odkritja
* **finančna pomoč** vladarjev
* nova tipa **ladij**: karavela in karaka
* **navigacijski pripomočki**: kompas, astrolab, …
* portulanski **zemljevidi**
* **spremenjen odnos do znanja** — tisk, zanimanje za človeka in naravo, …
* **ognjeno orožje**: puške, topovi, …
135
najbolj znani raziskovalci
* **Bartolomeo Diaz** je bil portugalski raziskovalec, ki je priplul do Rta dobrega upanja in prvi Evropejec, ki je priplul ob zahodnoafriški obali do Indijskega oceana
* **Vasco de Gama** je bil portugalski raziskovalec, ki je odplul Afriko in odkril pomorsko pot do Indije, pristal v Kalikutu
* **Amerigo Vespucci** je italijanski raziskovalec, ki je dokazal, da Zemlja, ko jo je našel Kolumb ni Indija, ampak novi kontinent ⇒ po njem se imenuje Amerika
* **Krištof Kolumb** je bil španski raziskovalec, ki je večkrat odplul na območje Severne Amerike, odkril Bahamsko otočje, današnjo Kubo in Hispaniolo
* **Pedro Alvarez Cabral** je bil portugalski raziskovalec, ki na odpravi v Indijo je odkril Brazilijo
* **Ferdinand Magillan** je bil španski raziskovalec, ki je odplul ob obalah Južne Amerike proti Aziji in je tako odkril Ognjeno zemljo, Filipini
136
kdo je dokazal, da je Zemlja okrogla? kako?
Ferdinand Magellan
na Filipinskem so ga ubili in dokazal je, da je Zemlja okrogla, ko je ena izmed njegovih ladij vrnila v Španijo
137
kdo je sledil španskim in portugalskim pomorščakom?
Angleži, Francozi, Nizozemci in Rusi
138
zakaj je nastal spor med Španijo in Portugalsko?
* kmalu po prvih odkritjih o novoodkritih ozemljih
* sklenita **v Tordesillasu sporazum**, da bi preprečili resnejše spore
* postavil **mejo med španskim in portugalskim delom novega sveta:** med Zelenortskimi otoki, ki so jih odkrili Portugalci in otoki v Srednji Ameriki, ki jih je na prvem potovanju odkril Krištof Kolumb (odkrito ozemlje zahodno od te meje pripade Španiji, vzhodno pa Portugalski)
* sporazum je **Portugalska kasneje kršila** in si razširila ozemlje na področju Južne Amerike zahodno od te meje
139
posledice geografskih odkritij
1. **uničenje indijskih kultur**, pokristjanjevanje Amerik
2. **hispanizacija** Amerik
3. **razvoj znanosti** kot posledica spoznavanja drugačnega
4. **kolonizacija** sveta, prevlada Evrope nad svetom
5. **izmenjava dobrin** med Evropo in Ameriko
6. začetek **globalizacije**, saj celine, ki so dotlej razvijale ločeno, so se začele vso bolj povezovati
140
kako je potekalo uničenje indijskih kultur, pokristjanjevanje Amerik?
| vzroki za konkvistadorji, brutalnost, katere civilizacije so bile tam
* na novoodkritih območjih Srednje in Južne Amerike so pred prihodom Evropejcev živele številne plemenske skupnosti in civilizacije - **Azteki, Maji, Inki**
* novoodkrita območja so začeli Evropejci osvajati **konkvistadorji**, saj so upali, da s tem bodo hitro obogateli in dosegli pomembne politične položaje
* brutalnost teh osvajanj je bila možna zaradi **evropskih orožij**, ki niso Indijanci poznali, **bojnih taktik** in **naivnosti** Indijancev
141
konkvistadorji
| def, kdo so bili, najpomembnejši in koga so uničili
* **= brutalni osvajalci**
* so bili vojaki, siromašni plemiči, raziskovalci in pustolovci, ki so **vstopili v družbo španskega kralja**
* najpomembnejši konkvistadorji so bili **Hernando Cortez** (Azteško državo), **Francisco de Monteja ml.** (Maje) in **Francesco Pizarro** (Inki)
142
kaj je kolonizacija?
= upravljanje in izkoriščanje ozemlje
143
kako je potekala kolonizacija sveta, prevlada Evrope nad svetom?
| kdo je vodil španske kolonije, kaj so odprli na kolonijah, kdo je delal
* **španske kolonije** so vodili **podkralji**, ki so nadzorovali civilno in vojaško oblast — ta **centralizirana oblast** je spodbujala širjenje **španske kulture, jezika ter pokristjanjevanje** staroselcev
* na Zahodnoindijskih otokih (Španija) in na obalah Brazilije (Portugalska) so odprli **plantaže in rudnike**
* za delo v rudnikih in na plantažah so uporabljali staroselce, ki so zaradi neodpornsoti proti evropskim nalezljivim boleznim ter nevajenosti težkega dela množično umirali ⇒ so jih začeli nadomeščati s **temnopoltimi afriškimi sužnji**
144
kaj je Evropa dobila iz Amerike pri izmenjavi dobrin?
* puran, lama, alpaka, činčila
* krompir, koruza, fižol, paradižnik, paprika, buča, kakav, kokain, tobak, vanilija, …
* sifilis
145
kaj je Amerika dobila iz Evrope pri izmenjavi dobrin?
* konj, osel, kokoš, prašič, miš, podgana
* pšenica, soja, čičerika, riž, špinača, čaj, breskev, vinska trta, konoplja, bombaž
* železo, smodnik
* jeziki, abeceda, krščansko
146
Portugalski monopol
* Portugalske posesti so obsegale Brazilijo in trgovske postojanke vzdolž afriške obale in Indije do Južnokitajskega morja, ter so osvojili Dišavni otoki ⇒ Portugalci **prevzemejo mednarodno trgovino z začimbami**, ki jim je prinašala ogromne dobičke, postane **vodilna evropska pomorska sila**
* v želji, da bi prevzeli portugalski **monopol v trgovanju z Azijo**, sta v začetku 17. st. nastali **Angleška in Nizozemska vzhodnoindijska družba**, kasneje še **Francoska**
147
kaj je bila posledica tega, da Španija in Portugalska sta postali najpomembnejši gospodarski in politični sili sveta?
| zakaj sta začela, inflacija
* začeli sta osvajati druge zemlje, saj sta imeli **slabo razvito domačo proizvodnjo**
* **prevelika ponudba zlata in srebra** po kolonizaciji pa je povzročila inflacijo
* v njunih pristanišč v Evropi so **v zameno za blago z vzhoda natovarjali izdelke** nizozemskih mest, ki so bila gospodarsko razvita
148
s čim je kazala kriza cerkvene hierarhije?
* **upad papeške avtoritete**, saj je vedno več škofov nasprotovalo papeškemu centralizmu in absolutizmu
* **izražanje veselja nad življenjskimi radostmi** papežmi in drugimi cerkvenimi dostojanstveniki pod vplivom humanizma
* povečanje razdalje med Bogom in človekom — **obdajanje z razkošjem** duhovščine in **neupoštevanje celibata** so bili v nasprotju s krščanskimi nauki in moralo ⇒ visoka duhovščina se je začela vse bolj oddaljevati od preprostih ljudi in nižje duhovščine, ki je bila pogosto pomanjkljivo izobražena in se posvečala predvsem skrbi za lastno preživetje
149
posledice tega, da dohodke katoliške cerkve niso več zadostovali za vse večje razkošje duhovščine
* pojav **zlorabe in nepravilnosti** pri njenem vedenju
* uvedba so **nove vire financiranja** (prodaja odpustkov, simonija)
150
vzroki za reformacijo
* **nepravilnosti in bogatenje Katoliške cerkve** (simonija, nepotizem, prodaja odpustkov)
* **nemoralno** življenje dela duhovščine
* **slaba izobrazba** velikega dela nižje duhovščine
* **gospodarske, družbene, politično-upravne ter kulturne spremembe** v Evropi
151
kako je nastal razkol v katoliški cerkvi?
zaradi tega, da ljudi začnejo **dvomiti v oblast papeštva**, saj so papeži in protipapeži vladali **tako iz Rima kot tudi francoskega mesta Avignon** in nihče ni vedel kdo ima dejansko oblast
152
kdo je nasprotoval neomejeni oblasti Cerkve in njenemu bogatenju?
| pred Lutrom
* angleški duhovnik **John Wycliffe**, njegovim naukom je sledil teolog **Jan Hus** s svojimi privrženci **husiti**
* Hus je trdil, da je človeku greh opuščen, če se zanj pokori, ne pa kupi odpustek ⇒ pridobi številne sovražnike in bil na koncilu obtožen krivoverstva ter usmrčen na grmadi ⇒ **husitske vojne** na Češkem med husiti in Sigismundom Luksemburžanom
* **husistsko gibanje** je bilo prvo močno reformatorsko gibanje v Evropi
153
kaj je reformacija?
= **versko, kulturno in družbenopolitično** gibanje v 16. st., katerega cilj je bil **preureditev Katoliške cerkve**
154
kdo je začetnik reformacije?
| razvoj luteranstva
nemški menih **Martin Luter** velja za začetnika reformacije, ko v Wittenbergu objavi 95 tez tako, da je razvil **luteranstvo**: postane duhovnik ⇒ objavi 95 tez ⇒ cerkveno in posvetno izobočenje ⇒ na državnem zboru v Speyerju se začne uporabljati ime protestanti ⇒ reformatorji svoj nauk oblikujejo kot augsburško veroizpoved, ločeno od Rimskokatoliške cerkve ⇒ Martin Luter objavi Biblijo v nemščini ⇒ z augsburškim verskim mirom luteranstvo postane državno priznana
155
o čim so bili Lutrovi 95 tez
* nasprotoval **zemeljskim dobrinam**
* trdil, da je temelj vere le evangelij in **nima papež pravice razlagati Sveto pismo**
* verjel je, da **Bog prizanaša grešnikom**, saj ne sodi ljudem po njihovih dejanj, temveč po veri
* vernik ne nakoplje krivde s posamičnim slabim dejanjem, temveč s tem, da se odvrne od Boga
* **obsojal bogatenje katoliške cerkve**
* **papež in koncil nista nezmotljiva**
* razvil je natančen **program** za reformo katoliške cerkve
156
Lutrov program za reformo katoliške cerkve
reformo papeštva
reformo življenja
reforma zakramentov
157
zakaj je bil Luter izobočen iz Katoliške cerkve?
* papež je od Lutra zahteval, da se odpove svojim naukom, pride v Rim in se opraviči, vendar Luter ga je zažgal
* Svetorimski cesar **Karel V. Habsburški** je skušal zaustaviti širjenje Luterovih idej tako, da je skušal zaustaviti zasedanje državnih stanov v Wormsu, kjer so prepovedali luteranstvo, toda Lutru so nudili zaščito posamezni knezi ⇒ cesar nimel moči ali sredstev, da bi ustavil širjenje luteranstva
* 1529 = cesar je sklical državni **zbor v Speyerju**, kjer so ponovno sprejeli sklep o prepovedi luteranstva, kjer so nekateri nemški knezi in mesta so protestirali proti tej prepovedi ⇒ prva vmešava deželnih knezov v težave cerkvi
158
Augsburški verski mir
* 1530 = na državnem zboru v Augsburgu so **protestanti predstavili svojo veroizpoved**, rimokatoličani, ki so ostali zvesti rimskemu papežu, pa **so jo odklonili** ⇒ cesar je zahteval, da umaknejo augsburško vero ⇒ sprejem Augsburškega verskega mira
* **enakopravnost** rimokatoliške in luteranske veroizpovedi
* podložniki morajo **sprejeti veroizpoved svojih knezov** — “Čigar dežela, tega vera”
* tisti, ki nočejo sprejeti vere deželnega kneza, se lahko izselijo s primerno odškodnino za svoje premoženje
* cerkvene posesti, ki so si jih protestanti prisvojili, ostanejo v njihovi lasti
159
kaj so protestanti?
protestanti so imenovali le Lutrovi somišljeniki, danes pa se s tem imenom označujemo **vse, ki so se v času reformacije ločili od Rimskokatoliške cerkve**
160
3 glavne smeri v protestantizmu
1. luteranstvo
2. zwinglijanstvo in kalvinizem
3. anglikanstvo
161
kdaj sta katoličani in pravoslavci se ločili?
1054 = veliki razkol
162
smeri širjenja nove vere
1. vladarska smer
2. meščanska smer
3. kmečko-plebejska smer
potekalo ob družbenih slojih
163
vladarska smer oblikovanja nove vere pod vplivom protestantizma
* v **severnonemških deželah** je plemstvo sprejelo Lutrove ideje, saj je v njih videlo sredstvo za povečanje svoje moči in posestev, ki so jih vzeli Rimskokatoliški cerkvi
* na **Švedskem** je bil tem idejam kralj naklonjen ⇒ cela država je postala luteranska
* na **Norveškem in Danskem** je kralj cerkveno premoženje spremenil v državno
* v **Angliji** je kralja Henrika VIII. težnja po moškem potomcu spoddbudila k oblikovanju anglikanske vere
164
oblikovanje anglikanske vere
* povod je bil spor s papežem, ker ta ni želel odobriti Henrikove **ločitve** od Katarine Aragonske
* 1534 = angleški parlament razglasi, da je **kralj vrhovni poglavar nove anglikanske vere**
* škofje so se morali odpovedati zvestobi rimskemu papežu, samostani so bili ukinjeni, cerkveno premoženje pa razprodano v korist kraljeve blagajne
* anglikanska vera se dokončno uveljavi v času vladanja kraljice **Elizabete I**
165
meščanska smer oblikovanja nove vere pod vplivom protestantizma
* v mestih **v južnonemških deželah in v današnji Švici** so meščani oblikovali envangelijske občine in so prevzeli zamisel, da **naj krščanska vera služila Bogu na vseh področjih**
* začetek kalvinizma z **Jeanom Calvinom**
166
kalvinizem
* **Jean Calvin** je v Ženevi uvedel **nov politični sistem**, ki je temeljil na verski občini, na čelu katere je bil cerkveni svet pridigarjev in starešin, ki so zastopali vernike ali prezbiterij
* **prezbiterij** je nadziral življenje vseh vernikov, ki so se morali podrediti moralni disciplini Cerkve, redno so morali prihajati v cerkev ter skromno in moralno živeti
* Calvin je **odpravil številne cerkvene praznike** in uvedel **skromno cerkev**, v središče je postavil pridigo
* preučeval nauk **predistinacije**
* ideje kalvinizma so iz Švice razširile v Francijo, kjer so vernike imenovali **hugenoti**, še na Nizozemsko, Češko, Škotsko, Anglijo, Severno Ameriko in Irsko
167
kaj je predistinacija?
= Bog posameznike že ob rojstvu določil zveličanje ali pogubljenje
168
kmečko-plebejska smer oblikovanja nove vere pod vplivom protestantizma
* kmetje in nižje plasti prebivalstva so **zahtevali velike družbene spremembe**, iz katerih so izvirale **kmečke vstaje**, ki so bile krvavo zatrte
* obstajale so **več verskih sekt**: prekrščevalci, štiftarji, bičarji
* ta smer je bila najbolj razširjena v **nemških deželah**
169
kaj je renesansa?
zgodovinsko obdobje in kulturno gibanje, ki zaznamuje **prehod iz srednjega veka v modernost** in za katerega so značilna prizadevanja za **oživitev klasičnih idej** in dosežkov
