2.3 Flashcards

Question

zgradba lipidov v membrani vsake domene

Answer 1

bakterije - **nerazvejana** veriga ogljikovodikov arheje - **nerazvejane in razvejane** verige ogljikovodikov evkarionti - **nerazvejana** veriga ogljikovodikov

Answer 2

= zaporedja baz, ki se prepisujejo na mRNA in se ne prevajajo v beljakovine

Answer 3

* neveljavna taksonomska skupina po pravilih ﬁlogenetske sistematike, ker **ne predstavljajo naravne enote na ﬁlogenetskem drevesu** * vključuje **enocelični evkarionti**

Answer 4

zaradi **enostavnosti** in **velikega pomena** enoceličnih evkariontov

Answer 5

skupine, ki vključujejo **vse potomce skupnega prednika** (skupni prednik vseh protistov je hkrati skupni prednik vseh evkariontov)

Answer 6

1. heterotrofi (“praživali”) 1. fotoavtotrofi (“alge”) 1. kombinacija obojega (npr. evglena)

Answer 7

* = heterotrofni evkariontski enoceličarji * **nimajo celulozne celične stene** * številni so povzročitelji **ZOONOZ**

Answer 8

* **prostoživeče** → prehranjujejo z razpadajočimi organskimi snovmi * **plenilci** → plenijo druge praživali * **simbionti** → v prebavilu prežvekovalcev (skupaj z bakterijami razgrajujejo celulozo) * **zajedalci** → povzročitelji ZOONOZ

Answer 9

bolezni, ki jih ljudje **dobimo od živali** (povzročajo jih lahko protisti, glive, bakterije, virusi) malarija, spalna bolezen, toksoplazmoza

Answer 10

vrsta enoceličarja: plazmodij prenašalec: samica komarja regije pojavljanja: tropski in subtropski predeli vseh celin | ZOONOZ

Answer 11

* vrsta enoceličarja: **trypanosoma** * prenašalec: muha cece * regije pojavljanja: **podsaharska Afrika** * prenos: muha cece sesa člo. kri in s slino prenese trypanosomo v glavnega gostitelja (človek) | ZOONOZ

Answer 12

vrsta enoceličarja: toksoplazma prenašalec: glodavci, domače mačke regije pojavljanja: povsod | ZOONOZ

Answer 13

1. bičkarji 1. korenonožci 1. trosovci 1. migetalkarji

Answer 14

1. bičkarji ovratničarji 1. vrteljc/trypanosoma

Answer 15

* imajo **panožice** (psevdopodiji) = citoplazemski izrastki spremenljivih oblik, ki omogočajo premikanje, sprejemanje hrane * rod amebe, luknjičarke, mreževci

Answer 16

z njimi korenonožci **oblijejo delce hrane** (enocelične alge, bakterije in druge praživali) z **endocitozo**

Answer 17

**protisti** - korenonožci imajo **krčljivi mehurček** (kontraktilna vakuola), ki omogoča **osmoregulacijo** razmnoževanje: **delitev**

Answer 18

* = uravnavanje **količine tekočine in koncentracije ionov** * funkcijo ima **rod amebe**, opravlja **krčljivi mehurček** (kontraktilna vakuola)

Answer 19

imajo večinoma **apnenčaste lupinice/ogrodje** in so **brez kontraktilnih vakuol** npr. luknjičarke in mreževci

Answer 20

* **protisti** - korenonožci - **morski korenonožci** * imajo **luknjice v lupini**, skozi katere stezajo **psevdopodije** * razmnoževanje: **metageneza** * vsedanje lupin na dno → **skladi apnenca**

Answer 21

menjavanje spolne in nespolne generacije

Answer 22

* vsi notranji **zajedalci/endoparaziti** * plazmodij (povzročitelj malarije), toksoplazma (povzročitelj toksoplazmoze)

Answer 23

* zelo **enostavna zgradba** * zelo **zapleten razvojni/življ. krog** → več gostiteljev (metageneza) * zelo dobro **razvit spolni aparat** * **obojespolniki** (hermafroditi)

Answer 24

1. pik komarja → plazmodiji preko komarjeve sline vstopijo v člo. kri - prodrejo v eritrocite in se **obdajo z elementarno membrano** (nekakšna vakuola), ki izvira iz **membrane gostiteljske celice** → protitelesa v gostitelju nastajajo zelo počasi 1. celica parazita v eritrocitu **se veča** → **nespolno** razmnoževanje (delitev v več klic) → **eritrocit razpade** → klice se **sprostijo v krvno plazmo** in **okužijo nove eritrocite** (ta proces se večkrat ponovi) 1. delitev in razpad potekata v celem gostitelju **istočasno** (sinhrono) → močan napad **mrzlice, močno povečana telesna T, tresenje** 1. nekaj klic se s pikom **prenese na novega komarja** 1. **spolno razmnoževanje** v komarju: nekaj klic se spremeni v **negibljiva jajčeca**, nekaj v **gibljive spermije** → nastanek **zigote** 1. prehod **v črevesno steno komarja** → rast → delitev v podolgovate klice trose → **žleza slinavka**

Answer 25

1. tropica: napadi vsak dan 1. terciarna: napadi vsak 3. dan 1. kvartarna: napadi vsak 4. dan različni plazmodiji ⇒ različni tipi malarije, ki se razlikujejo glede časom **med dvema zaporednima delitvama** in posledično v času med napadi

Answer 26

* v dotiku s predmeti, ki so onesnaženi z izločki mačk (iz rok na usta) * uživanje premalo kuhanega okuženega mesa * uživanje hrane, ki so jo onesnažili mačji iztrebki * se ne prenaša med ljudmi * noseča okužena mater lahko prenese na plod ⇒ splav, mrtvorojenost, prirojena toksoplazmoza (duševna prizadetost, krči, okvare vida)

Answer 27

* večina nima težav, saj je imunski sistem obvladoval okužbo * zvišana telesna T, utrujenost, boleče mišice, povečane bezgavke * bolezenski znaki so prisotni nekaj tednov in postopno izzvenijo * zdravljenje z zdravili ni pomembno, razen pri oslabljenem imunskem sistemu

Answer 28

imajo migitalke razmnožujejo se nespolno (prečna delitev paramecija) in spolno (konjugacija paramecija = izmenjava dednega materiala, jeder => večja raznolikost)

Answer 29

večcelični heterotrofi

Answer 30

kolonijski enoceličar (skupek enakih celic) → votla krogla nespecializiranih celic → začetek specializacije celic (telesne/razmnoževalne) → uvihavanje → preprosta žival s prebavno votlino

Answer 31

asimetrija radialna (zvezdasta) → pritrjene/neaktivne živali, se enakomerno iz vseh strani srečuje s svojim okoljem bilateralna (dvobočna) → aktivno premikajoče živali, cefalizacija, ima desno in levo stran, dorzalno (zgornjo) in ventralno (spodnjo) stran ter posteriorno (ass) in anteriorno (glava) stran

Answer 32

**čutila** in **centralni živčni sistem** je skoncentrirana **na sprednjem (anteriornem) delu** pri živalih z **bilateralno simetrijo**

Answer 33

1. spužve 1. ožigalkarji 1. ploski črvi 1. valjasti črvi 1. mehkužci 1. kolobarniki 1. členonožci 1. iglokožci 1. strunarji

Answer 34

* deblo kraljestva živali * niso pravi mnogoceličarji, saj **nimajo tkiva** * tesno sorodne **bičkarjem ovratničarjem** (skupni prednik živali) * nimajo prebavil, živčevja in drugih **organov** * proizvajalci **farmacevtsko aktivnih snovi** (npr. vrste, ki proizvajajo snovi s protivirusnim delovanjem) - gojijo v **akvakulturah** * naravne gobe za umivanje so iz organskih ogrodij odmrlih spužev - gradi jih **vlaknasta beljakovina spongin** * simetrija: **asimetrija** * razmnoževanje: **spolno ali nespolno** * telesne odprtine: ni (brez ust in zadnjične odprtine), številne **odprtine na površini telesa, skozi katere tok vode prinaša hranilne delce** (prehranjevanje s filtriranjem) * ogrodje: notranje iz **organskega spongina** in različno oblikovanih **igličastih tvorb**

Answer 35

* deblo kraljestva živali * dva morfološka tipa: **polip** (koralnjaki) in **meduza** (klobučnjaki) * simetrija: **radialna** * odprtine: ena (**gastrovaskularna votlina** - ena ustno zadnjična votlina) * razmnoževanje: **metageneza**; nespolno razmnoževanje → **brstenje**; delitev telesa v več delov (**strobilacija**) * ogrodje: **hidrostatsko ogrodje** - tekočina/voda, ki napolnjuje gastrovaskularno votlino

Answer 36

ponavadi imajo hidrostatsko ogrodje, koralnjaki pa tvorijo apnenčasto (CaCO3) ogrodje

Answer 37

1. epidermis, ki je sestavljen iz **kontraktilnih** (mišična vlakna) ter **živčnih** celic ter ima **ožigalke** (na ožigalnicah na lovkah) 1. gastrodermis, ki obdaja **gastrovaskularno votlino** in sestavljajo **celice, ki izločajo prebavne encime**

Answer 38

1. koralnjaki 1. klobučnjaki 1. trdoživnjaki 1. kubomeduze

Answer 39

* z živčnimi celicami v **epidermisu** * v obliki **mrežastega živčevja**, brez možganov * služijo za **koordinacijo krčenja mišic**

Answer 40

* simetrija: bilateralna * odprtine: 1 (gastrovaskularna votlina) * ogrodje: hidrostatsko * vrtinčarji, sesači, trakulje

Answer 41

* **ploski črvi** * **cefalizacija** → čutila (oči - zaznava temno/svetlo), usta in CŽS (živčni gangliji) skoncentrirani na sprednjem (anteriornem) delu * zelo razvejana **gastrovaskularna votlina** → večja površina * premikanje: **migetalke** na površini trebušne strani, pod epidermisom/povrhnjico (zgornji sloj kože) mišična plast * razmnoževanje: **spolno** (hermafroditi - **obojespolnost** → lahko pride do samooploditve) in **nespolno** (delitev)

Answer 42

* ploski črvi * **paraziti/zajedalci** → hranijo se s telesnimi tekočinami drugih živali (zapleten življ. krog - pogosto več kot en gostitelj) * **veliki metljaj** → vmesni gost.: mali mlakar; glavni gost.: govedo, ovce * **krvni metljaj** → vmesni gost.: polž - nespolno razmn.; glavni gost.: človek - spolno razmn.

Answer 43

* **ploski črvi** * **paraziti** → živijo v vretenčarskih prebavilih - pripona s priseski in kaveljčki, s katerimi se pritrdi na stene črevesja * **enostavna telesna zgradba**; brez prebavil, izločal, dihal (dovolj majhni, da je razmerje med površino in volumnom optimalno) * odrivki * **obojespolniki** (hermafroditi) * zaščitena **površina z ugreznjeno povrhnjico**, ki je odporna na prebavne encime * svinjska (ozka) trakulja, pasja trakulje

Answer 44

* reprodukcijski organ - **“vreča jajčec”,** pri **trakuljih** (ploskih črvih) * z iztrebki izločijo iz gostitelja in lahko naletijo na novega (neprava členjenost)

Answer 45

* ploski črvi - trakulje * vmesni gos.: svinja; glavni gost.: človek * svinja požre **jajca trakulje** → kri zanese ličinke v **mišičevje** → se razvije **mehurnjak z narobe zavihanimi priponami** → človek se okuži z uživanjem okuženega svinjskega mesa → mehurnjak se v človeškem prebavilu **razkroji, pripone se izvihajo navzven** in trakulja se **pritrdi v črevesno steno**

Answer 46

* ploski črv - trakulje * človeku najnevarnejša, povzroča **ehinokokozo** * **vmesni gost**.: prašiči/ovce/ljudje; **glavni gost**:: mačka/pes

Answer 47

* evkarionti - živali * simetrija: bilateralna * kotačniki, gliste, žive niti

Answer 48

* živali - valjasti črvi * **ločen spol** in spolno razmnoževanje * odprtine: 2; ustna in zadnjična odprtina (**evproktno prebavilo**) * glava **ni izoblikovana** * **nimajo migetalk in bičkov** * zun. ogrodje: **kutikula**, ki omogoča levitev (homologna lastnost, ki druži gliste in členonožce) * človeška glista, podančica Enterobius vermicularis

Answer 49

* živali * simetrija: bilateralna * organi: strgača (radula), plašč, plaščeva votlina, visceralna masa, mišičasta noga, škrge * odprtine: 2 odprtini * torzija pri polžih

Answer 50

**jeziku podoben** organ v ustih **mehkužcev** - na površini trdni zobci, ki pri rastlinojedicih **strgajo hrano**, pri plenilcih pa **vrtajo v svoje žrtve**

Answer 51

plašč → posebna **kožna guba**, ki izloča **hišico ali lupino** plaščeva votlina → **prostor** med plaščem in preostalim telesom visceralna masa → nad plaščno votlino; vsebuje **črevo, prebavne žleze in ledvica**, ter **živčni, krožni in mišični sistem** | organi mehkužcev

Answer 52

* absorbirajo **O2 iz vode**, ki vstopa v plaščevo votlino * kopenski **polži** pa so se v evoluciji izgubili škrge, O2 se absorbira iz zraka s pljuči

Answer 53

mišičast organ **za lokomocijo/premikanje** pri **polžih**: lazenje pri **školjkah**: vkopavanje pri **glavonožcih**: spremenjena v lijak in lovke

Answer 54

* 2 odprtini * posamezna področja prebavila **specializirana** za določene funkcije * možno **kontinuirano hranjenje**

Answer 55

* med embrionalnim razvojem pride do rotacije visceralne mase za več kot 180 stopinj => **prebavni trakt je zavit** → anus na sprednjem (anteriornem) koncu živali, bilateralni organi pa se lahko zmanjšajo ali pa jih na eni strani telesa sploh ni * ni povezana z **razvojem zavite hišice**, ki je od torzije neodvisen proces

Answer 56

* mehkužci * so **filtratorji** zaradi posebnega **načina prebave** in nekateri imajo **oči** * plaščeva votlina vsebuje **škrge**, ki služijo za dihanje in hranjenje * voda s hranilnimi delci obliva plaščevo votlino → na škrgah so **migetalke**, ki usmerjajo hrano k ustom * **nesklenjen** krvožilni sistem → kri se iz žil direktno izlije v tkivo

Answer 57

* mehkužci * delitev: četveroškrgarji, dvoškrgarji, lignji

Answer 58

* **lijak/sifon** → reaktivni pogon + izvodilo: prebavila, črnilne in spolne žleze * **škrge** (s peresasti izrastki na vsaki strani) - ventilirajo jih s krčenjem mišic plašča * **črnilna žleza** (z melaninom) → zavajanje plenilcev * **prebavila**: papagajev kljun (znotraj strgača) → zgrabijo in zdrobijo plen → po požiralniku v črevo → skozi želodec v slepo črevo → danka → skozi lijak se izloči (tam je izvodilo prebavil) * **krvožilje** → edini mehkužci z zaprtim/sklenjenim krvožilnim sistemom (škrge + sistemsko srce + brahialni srci) * **živčevje**: izjemno dobro razviti/kompleksni možgani (velikost možganov pri glavonožcih mnogo večja glede na telesno velikost kot pri ribah ali plazilcih → višji nivo inteligence) + odlično razvita čutila * **spolne žleze** → nad tankim črevesom (moške imajo blizu slepega črevesa, bele barve, ženske pa imajo dodatno žlezo (nidamentalna), ki služi za izločanje snovi, ki pokrijejo jajčeca; žleze so prosojne)

Answer 59

* del noge se je preoblikoval v **lijak/sifon**, del pa v **tentakle/krake/lovke** (2 daljši, 8 krajših) s priseski * **plašč** (obdaja visceralni del) → na trebušni strani prost, na hrbtni zrasel * **plaščna votlina** je izjemno krčljiva * **oči** so po zgradbi podobne očem vretenčarjev, razmeroma velike in precej dobro razvite oči (so plenilci) + binokularni vid: omogoča, da usmerijo pogled na plen in z veliko natančnostjo določijo razdaljo do njega * **tanka koža s kromatoforami/pigmentnimi celicami** (v koži mnogih glavonožcev), ki vsebujejo pigmentne vrečke (melanin), ki postanejo bolj vidne, ko majhne radialne mišice odprejo vrečko, zaradi česar se pigment razširi pod kožo → kamuflaža * **pero** → ostanek ogrodja iz hitina (vzdolž celega telesa)

Answer 60

* **sifon** → potiskanje vode iz sifona - močan curek, ki jih požene naprej (lahko obračajo sifon v različne smeri, spremenijo smer gibanja + če je potrebno, lahko številne vrste skočijo iz vode in letijo nad valovi) * **plašč** → mišice (krčijo in sproščajo - potiskanje vode iz sifona) * **plavutni gubi/krila** → romboidni izrastki (pri nekaterih vrstah se raztezajo skoraj po celotni dolžini telesa); krila igrajo podporno vlogo pri plavanju – ravnotežje, krmiljenje, letenje * **lovke/kraki** → lov, hoja, oprijemanje, plavanje

Answer 61

* živali * delitev: **mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke** * simetrija: bilateralna * odprtine: 2 (ustna in zadnjična) * prebavilo: **cevasto**, vsak del prebavila **specializiran** za določeno vlogo * ogrodje: **hidrostatsko** ogrodje v **telesni votlini** * **prava členjenost**/segmentacija * gibanje: **prinožice** (pri mnogoščetincih, nanj imajo ščetine) imajo vlogo **plavanje, odrivanje od podlage, premikanje, dihalno vlogo**; plast **vzdolžnih in krožnih mišic** → **krčenje in sproščanje** → premikanje * **koža = dihalni organ** → številne drobne žile v koži + povrhnjica s **kutikulo** => površina **mora biti konstantno navlažena** * **obojespolniki** (navzkrižna oploditev) → v zadnjih segmentih telesa se nahajajo **testisi**, le v enem segmentu pa **par jajčnikov** * **sedlo** * **sklenjeno** krvožilje, hemoglobin v krvi

Answer 62

* organ, ki **izloča sluz pri kolobarnikih** = odebeljen predel z mnogimi sluznimi žlezami v sprednji polovici telesa * deževniki: sedlo v času parjenja **izloči žlezast ovoj, ki potuje vzdolž telesa do jajcevodov** (jajčeca), ter do **posebnih sprejemnikov za spermije** → tam se jajčece in semenčice združijo → ovoj zdrsi po deževniku in se **začne strjevati v kokon**, iz katerega se razvijejo **mladi deževniki** (parjenje lahko traja do 3h)

Answer 63

* **možgani** (nadžrelni ali cerebralni ganglij) + **živčni vrvici** * **glavni živec** poteka po **trebušni** strani (ventralno) * **lestvičasta trebušnjača** → gangliji (živčni vozli) prečno in vzdolžno povezani * **vrvičasta trebušnjača** (deževnik) → živčni vrvici se lahko združita v enotno trebušnjačo

Answer 64

kri nikoli **ne zapušča žil** žile potekajo **vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani** (hrbtna žila in trebušna žila)

Answer 65

kolobarniki - živali sesajo kri (s **krčenjem mišic**) ko prebodejo kožo sprostijo v kri **hirudin** (prepreči strjevanje krvi) in anestetike uporabne v medicini (**mikrokirurgija**)

Answer 66

* glede na **številčnost, raznolikost in distribucijo** * posledica telesne organizacije: **členjene okončine in telo** ter **trdno zunanje ogrodje** * imajo zelo **dobro razvita čutila**

Answer 67

trokrparji, pipalkarji, raki, stonoge, žuželke

Answer 68

**izumrli členonožci** razdeljeni v **3 dele**: oglavje - sestavljene oči, oprsje in zadek **enakomerna členjenost** → vsak člen je nosilec enega para okončin

Answer 69

zgodnji členonožci: **majhna raznolikost členov** kasnejši členonožci: težnja členov k **spajanju** (manj členov) → **specializacija okončin** za različne vloge

Answer 70

* **kutikula** = neživ izloček povrhnjice iz hitina (hitinjača) * ličinke čebel imajo **fleksibilno, občutljivo in mehko** kutikulo * s členonožci **ne raste** → se večkrat levijo, odvržejo kutikulo, pod njo tvori povrhnjica nov, večji skelet

Answer 71

* **nesklenjeno** krvožilje (**srce + hrbtna žila**) → kri v žilah se direktno izlije v tkiva, **nima vloge prenosa dihalnih plinov** * **2 odprtini**: ustna z obustnim aparatom in zadnjična (med njima prebavna cev) * živčevje → dobro **razviti možgani** na hrbtni strani sprednjega dela telesa + **trebušnjača** - živčna povezava na trebušnem delu z **gangliji** (skupek živčnih celic), živci **vodijo v vsak člen** * dihalni organi → **zunanje škrge** (morski členonožci), **traheje** (kopni členonožci), **zračnice**

Answer 72

**nimajo tipalnic in čeljusti** → 2 para **pipalk, ki služita predvsem prehranjevanju** pajki, suhe južine, pršica

Answer 73

* zožitev med glavoprsjem in zadkom * prva pipalka (**helicera**) → iz dveh delov (bazalnega dela in gibljivega kremplja), ki se **zloži v žlebič bazalnega dela** → krempelj je oster in votel, skozenj se odpirajo **strupne žleze** * druga pipalka (pedipalp) → **podobni nogam** in imajo **čutilno vlogo** * **predilne bradavice** → skupina spremenjenih okončin na koncu zadka (večina ima tri pare, od tega je en par zelo majhen), vsaka ima **množico odprtin**, kamor se odpirajo **svilnate žleze** → izločajo tekočino iz aminokislin, ki se zaradi vlečenja (in ne zaradi sušenja na zraku) spremeni v svilo, podobno svili gosenic metuljev * npr. črna vdova | členonožci

Answer 74

strupena le samica precej večja od samcev => spolni kanibalizem nevrotoksin (imenovan latrotoksin) preko izločanja različnih živčnih prenašalcev pri žrtvah sproži bolečino in mišične krče

Answer 75

**glavoprsje in zadek** široko povezana (za razliko od pajkov) zelo dolge in tanke noge (nogo lahko odvrže in ta še dolgo **trza** → **zavajanje plenilca**) | pipilkarji, členonožci

Answer 76

* široko zrasla glavoprsje in zadek, **členjenost slabo vidna** * pipalke bodalaste/škarjaste → prirejene za **zabadanje in sesanje/ščipanje** rastlinskih ali živalskih tkiv * številne **brez oči** * **klop (zajedavska vrsta)** → prenašalec virusa, ki povzroča meningit in bakterije, ki povzroča boreliozo | pipilkarji, členonožci

Answer 77

razvoj: jajčece → ličinka → nimfa → odrasla žival za preobrazbo iz enega razvojnega stadija v drugega in levitev **se morajo vedno napiti krvi** iskanje gostitelja: **tehnika zasede; hallerjev organ** (na sprednjih okončinah s katerim zaznajo spremembe v toploti - toplokrvni gostitelj)

Answer 78

* 3 telesne regije (**glava, oprsje, zadek**) → členjenost oprsja in zadka je še očitna, členi, ki tvorijo glavo, so spojeni * **krila** → izrastki kutikule (niso prave okončine), lahko letijo, ne da bi morale za to žrtvovati noge * **antene**/tipalnice → med očmi, iz okončin 2. segmenta * **sestavljene/mrežaste oči** → vidijo barve, mnoge lahko vidijo UV svetlobo in polarizirano svetlobo, ki je mi ne moremo zaznati (cvetovi imajo UV vzorce, ki so vidni le opraševalcem), iz nekaj 10 do več 1000 drobnih očesc (omatidijev): vsako očesce ima spredaj svojo lečo, zadaj svoj skupek čutilnih (fotoreceptorskih) celic in pigmentne celice, rabdom (za svetlobo občutljivi del omatidija) → posebni izrastki (mikrovili) čutilnih celic, v katerih je skoncentriran vidni pigment * **obustni aparati** = modificirane okončine * **vzdušnice (traheje)** = drobne luknjice po celotni površini telesa - kisik potuje direktno iz zraka v celico (ne s krvjo) | členonožci

Answer 79

* **jajčece → ličinka (larva) → odrasla žival (imago)** * ličinke spominjajo na odrasle živali, le da **nimajo kril** (lahko zasnova za krila) in **niso spolno zrele** * ličinke se večkrat levijo → **z vsako levitvijo bolj podobne odraslim**

Answer 80

imajo **naprednejše žuželke** **jajčece → ličinka → buba/pupa → odrasla žival** buba (pupa) = mirujoči stadij npr. metulj, čebela, komar

Answer 81

* nima **sestavljenih oči** in **zasnov za krila** * nekaterim **manjkajo členjene noge** * drugačna **prehrana in bivališča** * po nekaj levitvah se preobrazi v bubo

Answer 82

1. morske lilije 1. morske zvezde 1. morski ježki 1. kačjerepi 1. brizgači

Answer 83

* izključno **morski habitat** * notranje ogrodje: **endoskelet iz trdnih apnenčastih ploščic**, ki je tik pod povrhnjico * simetrija se s tekom življenja spreminja: **ličinka ima bilateralno** simetrijo, **odrasli imajo radialno** => prednik iglokožcev je imel dvobočno somerno telo * posebnost iglokožcev: **vodovodni (ambulakralni) sistem**, izjemna sposobnost **regeneracije**

Answer 84

* mreža cevk v notranjosti telesa, **napolnjenih z morsko vodo** (krožni kanal, radialni kanali) * z okoliškim morjem povezan preko **sitaste ploščice** (ploščica z mnogimi luknjicami), ki je na **zgornji** (hrbtni) strani telesa - skozi njo vstopa voda * vodi v vse krake, končuje se v številne mehke, iztegljive in premične **brazdne (ambulakralne) nožice** na površini živali, ki molijo navzven skozi luknjice v ploščicah - vsaka nožica ima na koncu **prisesek** * **delovanje sistema**: krčenje mišic → voda se iztisne iz vodovodnega sistema v nožice → nožice se podaljšajo; sprostitev mišic → voda se vrne iz nožic v vodovodni sistem → nožice se skrajšajo * **mišice na brazdnih nožicah usmerjajo smer gibanja** oz. premikanja * vloga: **premikanje, hranjenje**, izmenjava plinov (**prevzema vlogo dihal**) in izločanje odpadnih snovi (**nimajo izločal**) | iglokožci

Answer 85

1. z **brazdnimi nožicami** 1. morski ježki → z **bodicami** 1. morske zvezde, kačjerepi in morske lilije → z **zvijanjem krakov**

Answer 86

* 2 odprtini (ustnična spodaj, zadnjična zgoraj), vmes je **želodec** in **slepi odrastek črevesa** v vsakem kraku * **morske zvezde** pa imajo **izvihljiv želodec** → z njim obdajo svoj plen in ga prebavijo izven telesa * čutila → razvite le **očesne pege** in **posamezne čutilne celice**

Answer 87

* večina lahko **nadomesti izgubljene krake, bodice** * nekatere zvezde lahko regenerirajo celo **želodec in spolne žleze** * **morske kumare** lahko izvržejo svoja **prebavila, spolne žleze in dihala**, da zadovoljijo apetite plenilca, nato pa jih kasneje v kratkem času obnovijo

Answer 88

poteka bodisi **nespolno z delitvijo celic** bodisi **spolno** spolni organi imajo obliko **preprostih grozdastih žlez z izvodili**: samci iglokožcev svoje spolne celice **vbrizgajo v morje → zunanja osemenitev in oploditev** (ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali)

Answer 89

1. **dorzalna hrbtenjača** → **cevasto hrbtno živčevje** (ni pri ostalih skupinah živali) in nastane v zarodku z ugreznitvijo zgornjega sloja celic (ektoderma), vendar se najprej oblikuje žleb, ki se kasneje zapre v cev 2. **hrbtna struna** (dorza) → prožna vzdolžna opora v obliki **trdne, toge in prožne palice, med prebavilom in hrbtenjačo**, sestavljajo jo turgescentne celice (zelo napete, napolnjene s tekočino), pri nižje razvitih vretenčarjih ohranjena vse življenje, pri višjih le v zgodnjih stopnjah razvoja (embrija) → kasneje jo nadomesti hrbtenica 3. **škržno črevo** → specializirani del **prebavne cevi za usti**, vloga: prehranjevalna (precejanje delcev hrane) + dihalna (ribe, dvoživke), razvito pri najpreprostejših strunarjih; odrasli plazilci, ptiči in sesalci ga nimajo (le v embrionalnem razvoju) 4. **rep** → izrastek telesa na zadnjem delu

Answer 90

1. brezglavci (npr škrgoustka) 1. plaščarji (npr bradavičasti kozolnjak) 1. vretenčarji

Answer 91

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - brezglavci * živi v plitvem morju * zakopana v pesek, ven molijo le usta * edino notranje ogrodje je **hrbtna struna** * procejanje hrane s tipalnimi lovkami okrog ust * evolucijski pomen: verjetno zelo podobna **pravretenčarjem**

Answer 92

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - **plaščarji** * primer **regresivnega razvoja** * **ličinka** (spominja na žabje paglavce) → repata, **plavajoča + vse osnovne strunarske značilnosti** * ličinka **se pritrdi na podlago, izgubi rep** → odrasla žival - pritrjena * izloča trden ovoj = **plašč/tunika iz polisaharida tunicina** - zaščitna in oporna vloga

Answer 93

* razredi: **obloustke, ribe, ptice, dvoživke, plazilci, sesalci** * **hrbtenica iz vretenc** → osrednji del endoskeleta * **parne okončine** * **večplastna povrhnjica** * škrge/pljuča * **sklenjen** krvožilni sistem * **centralni živčni sistem** (najbolj razviti možgani) in **periferni živčni sistem**, koncentracija **čutil na glavi**

Answer 94

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - **vretenčarji** * **brez čeljusti in parnih plavuti** * **hrbtenica + hrbtna struna** (ohrani se vse življenje) * prisesa na žrtev in **sesa kri** → odrasli piškurji so plenilci ali zunanji zajedalci (večinoma zajedajo ribe kostnice - izsesavajo telesne sokove z **okroglim sesalnim ustnim lijakom**) * **keratinizirane, zobem podobne tvorbe pokrivajo jezik**, ki se lahko podaljša in s struganjem naredi gostitelju rano

Answer 95

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji * hidrodinamična oblika * posebna koža * plavuti * škrge * ribji (vzdušni) mehur * sklenjeno krvožilje, enojni krvni obtok, srce z 1 preddvorom in 1 prekatom * ektotermni organizmi * zavitnica = guba v črevesju zaradi katere je močno povečana površina (le hrustančnice) * evolucijski pomen rib: iz davnih so se razvile prvi kopenski vretenčarji - ščitoglavci (izumrle dvoživke, se pojavile v paleozoiku in imele peteroprste okončine)

Answer 96

* v povrhnjici so enocelične **sluzne žleze**, ki izločajo sluz (intenzivnost izločanja je pri različnih vrstah rib različna in odvisna tudi od fiziološkega stanja) * v usnjici so **pigmentne celice** (značilna barva in risba) * **luske** - v usnjici, pod povrhnjico → običajno tanke koščene ploščice, ki jih prekriva tanka povrhnjica

Answer 97

* zaščita pred plenilci in zunanjimi dejavniki * baktericidnost → deluje kot antibiotik * zmanjševanje trenja * ima vonj po katerem se ribe orientirajo pri migracijah in ko med drstjo iščejo ribe nasprotnega spola * preprečuje vdor vode * omogoča hitrejše strjevanje krvi pri poškodbah * sluz nekaterih vrst rib je tudi prva hrana ribjega zaroda

Answer 98

1. hrustančnice - **plakoidne** luske, **ganoidne** luske - med evolucijo so se iz njih razvili **zobje** 2. kostnice - **cikloidne** (kroglaste) luske, **ktenoidne** (zobčaste) luske ribe rastejo vse življenje in luske z njimi → na luskah nastajajo prirastki - letnice => določanje starost rib

Answer 99

* omogočajo plavanje in uravnavanje lege telesa * dve **neparni hrbtni plavuti** + **parni prsna in trebušna** plavut + **neparni predrepna in repna** plavut * kostnice → **simetrična repna** plavut * hrustančnice → **asimetrična repna** plavut

Answer 100

* ogrodje glave: **lobanja, čeljusti, škržno ogrodje** (glavni del so **škržni loki**, med njimi **škržne reže**) * ogrodje trupa: **hrbtenica iz vretenc** (različno število; večje pri ribah s kačastim telesom) * kostnice → pretežno **koščen skelet** * hrustančnice → skelet **iz hrustanca** (utrjen z apnencem)

Answer 101

* v **2 škržnih votlinah** na vsaki strani glave za ustno votlino * iz **škržnih lističev**, nameščenih na 4 **škržnih lokih** → 5. lok spremenjen v **goltne zobe** (drobljenje hrane, precejanje hranljivih delcev) * kostnice: škrge pokrite **s škržnim poklopcem** (ob dihanju razpirata in zapirata → potiskata vodo mimo škrg) * hrustančnice: **brez škržnega poklopca**

Answer 102

* deluje kot organ, ki omogoča, da ribe spreminjajo plovnost * le **kostnice** * **hidrostatski organ**: v **steni žilice** (močno prekrvavljeno) → iz krvi se v mehur prenaša kisik → mehur se napolni → manjša specifična teža ribe → riba se dvigne; če se mišice mehurja skrčijo, preidejo plini nazaj v kri → riba se spusti * **ribe pljučarice** ga uporabljajo kot pljuča

Answer 103

* **zunanja** oploditev (večina rib) * **notranja** oploditev (morski psi,...) → ikre se oplodijo, zarodek se razvija in izleže znotraj samičinega telesa * **oviparija** (jajcerodnost) → odlaganje iker - večina rib * **viviparija** (živorodnost) → izleganje že izvaljenih mladičev

Answer 104

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji * del življ. v vodi, del na kopnem * ličinka → odrasla žival (drugačna telesna organizacija, način življ., prehranjevanje in dihala) * **sluzasta koža brez lusk**, ki je zelo **tanka** in **močno prekrvavljena** deluje kot **dihalni organ** * pljuča dvoživk zelo **primitivna**, zaradi majhne površine ne dobi z njimi dovlj kisika → **kisik prehaja skozi** kožo z difuzijo * **oglašanje** (le samci) → glasilki - kožni gubi v zgornjem delu sapnika + zvočna mehurja ob ustnih kotih (ojačanje glasu) * so **plenilci** → majhni zobje in izprožljiv jezik * **ektotermni** * razmnoževanje: **ločen spol, zunanja oploditev** - mrest * **peterporste okončine** (prednje in zadnje noge)

Answer 105

ektotermnost => nimajo stalne telesne T, je odvisna od okolja endotermnost => telo ogreva toplota, ki se sprošča znotraj telesa

Answer 106

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji * **luskasta koža iz keratina**, ki je suha (**nima dihalne vloge** - dihalna površina pljuč večja kot pri dvoživkah; preprečuje izsuševanje) * **homodonti** → zobje bolj ali manj enake velikosti * razmnoževanje → **različen spol, notranja oploditev** (amniotsko jajce) * dobro **razvita čutila** * prakuščarji, krokodili, želve, luskarji

Answer 107

* iz zarodka izraščajo **membrane**, ki ščitijo zarodek pred izsuševanjem oz. **obdajajo rumenjak**; **jajčna lupina** in **jajčna membrana** sta **prepustni za pline** (O2, CO2) * rumenjak, beljak → iz njiju zarodek črpa hrano * **beljak** – vir vode za zarodek * **amnion** – obdaja amnionsko votlino, v kateri je tekočina plodovnica, v kateri se razvija zarodek * **lupina** – zaščita pred zunanjimi vplivi * tudi pri sesalcih je zarodek v plodovnici v amniotski votlini | pri plazilcih, pticah,

Answer 108

* dobro razvita * **voh** (vonjalne čutnice pri kačah na jeziku) * **jamičasti organ** - med očmi in nosnicami, občutljiv na toploto in omogoča zaznavanje položaja plena * **nimajo bobniča**, slabo slišijo, a **zaznavajo tresljaje podlage**

Answer 109

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji * prilagoditve za letenja * amniotsko jajce * endotermija, homeotermnost, perje omogočajo toplotno izolacijo * tanka koža brez žlez (razen trtične žleze ob trtici: izloča maščobo za mazanje perja) * ohranjene luske na nogah (ostanek plazilskih prednikov) * prebavila: golša za požiralnikom (mehčanje hrane), dvodelen želodec (žlezovnik + mlin, mehanska prebava) * evolucijski izvor: razvoj iz mezozoiskih plazilcev, ki so hodili/tekali po zadnjih nogah

Answer 110

omogočajo, da **zrak po dihalnem sistemu teče le v eni smeri** (ne dvosmerno kot pri človeku) - zrak vstopi in izstopi v drugih luknjah ohranja **večjo kvaliteto zraka** (nasičenost s kisikom je dlje časa visoka, oksigeniran zrak se ne meša z deoksigeniranim, dihanje na visokih nad. višinah,...)

Answer 111

* prednje okončine so **krila** * **pero** = **kožna tvorba**, ki nastane iz zgornjih poroženelih slojev povrhnjice * **pljučne vreče**/mehovi * **votle kosti** * **grodnica** = masivna kost, ki je prirastišče za letalne mišice

Answer 112

* evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji * dobro razviti **možgani** * zarodek se razvija **v maternici**; pri najvišje razvitih izmenjava snovi med zarodkom in materjo poteka preko **placente** * dlaka, žleze lojnice, žleze znojnice * **mlečne žleze** → dojenje; skrb za zarod * **heterodonti**; zobje se pri večini **izmenjajo enkrat v življenju** (mlečni/stalni zobje) * **štiridelno srce** * **endotermni**

Answer 113

razvili se iz izumrlih **plazilcev** zverozobcev (plazilci s podobnim zobovjem kot današnji sesalci) s ptiči niso v ožjem sorodstvu (kljub temu, da imajo oboji 4-delno srce in homeotermijo)

Answer 114

* **celična stena**: glive (iz hitina), rastline (iz celuloze) * **založni polisaharidi**: glive (glikogen), rastline (škrob) * **telesna organizacija**: glive (ni diferenciranih tkiv, organov), rastline (ima prave organe - steblo, listi, korenine) * **pridobivanje hranilnih snovi**: glive (kemoheterotrofi → odvisni od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi), rastline (avtotrofi → fotosinteza)

Answer 115

za večino gliv ni dokazov, da bi bili njihovi predniki avtotrofi (prednike iskali med avtotrofnimi steljčnicami - alge) najverjetneje se razvijejo kot **samostojna skupina tako kot rastline in živali**

Answer 116

* so **steljčnice** (talofiti) → telo je steljka - **preprosto zgrajeno + ni diferenciranih tkiv in organov** * so **kemoheterotrofi** → popolnoma **odvisne od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi, ne potrebujejo svetlobe** (nimajo fotosintetskih barvil), vendar lahko ta vpliva na sproščanje spor zato pogosto rastejo proti svetlobi * celična membrana vsebuje **ergosterol** (podobna vloga kot holesterol v membranah živalskih celic → uravnavanje viskoznosti celične membrane) * izločajo **hidrolitični encimi**, ki lahko razgrajujejo različne žive ali mrtve snovi in omogočajo raznoliki viri hrane

Answer 117

1. saprofiti (dniloživke) 1. simbionti (soživke) 1. paraziti (zajedavci)

Answer 118

notranja plast: **hitin** (polisaharid, podolgovata vlakna, različno usmerjena, naložena v plasteh vzporednih s celično membrano) + **beta glukani, polisaharidi, beljakovine, lipidi** (ne tvorijo vlaken) zunanja plast: **glikoproteini**

Answer 119

1. razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih 2. zajedavci → absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive) 3. simbionti → simbioza z rastlinami/algami, z živalmi

Answer 120

* razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih (npr. organski material padlega drevesnega hloda) * omogočajo **pretok energije** in **kroženje snovi v ekosistemih** * brez razkrojevalcev (glive in bakterije) bi ogljik, dušik idr. elementi ostali vezani v organski snovi in se ne bi vračali v prst, kjer so sicer na voljo za rast rastlin (potrebujejo anorganske snovi za rast) → rastline in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami, ne bi mogle obstajati + začel bi se nalagat detrit * **saprofitske glive** → hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki

Answer 121

energija vstopa v ekosistem kot **sončno sevanje**, se pretvori v **kemično energijo** in se prenaša po **prehranjevalni verigi**, sistem **zapušča kot toplota** hranilne snovi se prenašajo po prehranjevalni verigi, na koncu jih večina konča v **detritu** (mrtva organska biomasa) → po zaslugi **razkrojevalcev** se vračajo **nazaj do primarnih proizvajalcev**

Answer 122

* hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki * encimi, ki se sproščajo, **razgradijo polimere** v enostavne snovi (sladkorje, aminokisline, karboksilne kisline, purine,…) → te snovi lahko nato **celice sprejmejo** * edini organizmi, ki **popolnoma razkrojijo les**

Answer 123

* **absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov** (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive) * **nekrotrofi** → napadejo žive organizme, ki jih ubijejo in kasneje prebavijo * **biotrofi** → naselijo in izrabljajo žive organizme

Answer 124

* nekatere glive prisotne v člo. telesu tudi, če smo zdravi - npr. kvasovka Candida albicans * “atletsko stopalo” * kožna mikoza

Answer 125

1. naraščajoče uporabe antibiotikov širokega spektra 1. povečevanje števila imunsko oslabljenih ljudi 1. staranje populacije

Answer 126

* gliva, ki je prisotna v človeškem telesu (črevesje, ustna votlina, vaginalni trakt; v ravnovesju z drugimi mikrobi) * izkoristijo slab imunski sistem in se abnormalno namnožijo → povzročijo oportunistične okužbe

Answer 127

1. v **zeleni mušnici** so **amatoksini**, ki uničijo/poškodujejo **jetra** (že zaradi zelo majhne količine zaužite gobe lahko umre) 1. gliva **Aspergilus flavus** (arašidi, žitarice) → toksin **aflatoksin** - kopiči se v jetrih, **rakotvoren** (**mutagen dejavnik**)

Answer 128

1. **mikoriza** = sožitje med **glivami in višjimi rastlinami** (semenke in praprotnice - večina semenk živi v simbiozi z glivami) 1. **lišaji** = sožitje **glive in zelene alge ali modrozelene cepljivke** (ta dva organizma gradita enotno steljko lišaja)

Answer 129

1. **ektomikoriza** (lesnate rastline) → mreža navznoter rastočih hif, ki se raztezajo v gostiteljsko korenino rastline in prodirajo med rastlinske celice v koreninski povrhnjici in skorji; zunaj korenine tvori micelij 1. **endomikoriza** (zelnate rastl.) → glivne hife prodrejo v rastl. koreninske celice in tvorijo arbuskule (drevesaste strukture) - aktivna izmenjava hranilnih snovi | simbioza gliv z rastlinami/algami

Answer 130

glive → **prek korenin gostiteljske rastline, dobivajo organske snovi** (tudi do 25% vseh sladkorjev, ki nastanejo med fotosintezo) rastlina → na račun glivnega micelija **večja površina za privzem vode in mineralnih snovi** (glive sprejemajo in kopičijo ione, pomembne za rastlino) + glive jih **zaščitijo pred povzročitelji bolezni v tleh**

Answer 131

gliva iz okolja ob dežju **sprejema vodo in mineralne snovi**, ki jih alga potrebuje za sintetske procese + **ščiti algo pred izsušitvijo** alga/cepljivka s fotosintezo **izdeluje organske snovi s katerimi oskrbuje tudi glivo**

Answer 132

* izredno **odporni proti ekstremnim okoljskim razmeram** * zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi → **bioindikatorji onesnaženosti** * lišaji, pri katerih so glive v sožitju s **cianobakterijo**, bogatijo **tla z dušikom** * zgradba **steljke lišajev**: gost preplet **glivnih hif na površini**, ki deluje kot zaščita (askokarp); pod glivno hifo, **plast celic alge**

Answer 133

* najpogosteje **vegetativno** * od lišaja se **odlomi košček → zraste v nov lišaj** * z zarodnimi kepicami (**sorediji**) = skupine celic avtotrofa, ovite in med seboj povezane s hifami gliv; opazne kot prah na površini lišaja (**raznaša jih veter**) → na novi lokaciji tvorijo nov lišaj * **spolno se v lišaju razmnožuje le gliva**

Answer 134

* **dolga sušna obdobja** lahko preživijo le na račun zračne vlage * naseljujejo najbolj **odmaknjene** dele sveta, kjer je življenje komajda še mogoče

Answer 135

1. **skorjasti** → **tesno zrasli s podlago**/celo vrasli vanjo - zraku izpostavljena le mala količina steljke 1. **listasti** → po izpostavljenosti zraku nekje vmes 1. **grmičasti** → le **z drobno ploščico pritrjeni na podlago** => večji del grmičaste steljke v stiku z zrakom

Answer 136

zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi **niso sposobni izločati snovi, ki jih sprejmejo vase**, strupene snovi **poškodujejo avtotrofnega partnerja** (umre bakterija → umre gliva)

Answer 137

enocelične: kvasovke mnogocelične

Answer 138

**neprave vs prave glive** neprave => tiste, ki po videzu in načinu rasti spominjajo na glive, a z njimi niso v bližnjem sorodstvu (sluzavke - protisti, vodne plesni - alge) prave => imajo skupnega prednika

Answer 139

* celice vegetativnega stadija obdaja **celična stena iz hitina** * steljka večinoma mnogojedrna ali mnogocelična v obliki dolgih nitk → **glivne hife** (mnogocelična hifa - celice ločujejo eno ali več porni septumi/notranje pregrade oz. stene; mnogojedrna hifa - brez septum) * preplet hif tvori **podgobje** - micelij (raste iz osrednje točke in oblikuje okroglo kolonijo) * **plodišče/trosnjak** → razmnoževalna struktura

Answer 140

**nižje** glive → glive v **nespolnem** stanju (npr. glavičasta plesen) **višje** glive → **popolnejša** zgradba, številne tvorijo **plodišča**; hife so septirane (**večcelične**); **diploidna stopnja**

Answer 141

zaprtotrosnice prostotrosnice

Answer 142

* trosi (spore) nastajajo **v zaprtih plodiščih** (sporangijih) = aski * spore so **nebičkaste askospore** (n) * posebne spore **konidiji** nastajajo na pokončnih hifah konidioforih → vloga: **hitro razširjanje glive** | glive

Answer 143

trosi (spore) nastajajo **na pecljatih izrastkih v odprtih plodiščih** (sporangijih) → **bazidiji** spore so **bazidiospore** delitev glede na zgradbo bazidija: **večceličen** (ne razvijajo plodišč), **enoceličen** (razvijejo plodišča) | glive

Answer 144

* pri spolnem in nespolnem razmnoževanju gliv nastaja velika količina spor * **spora** = haploidna razmnoževalna celica, ki se razvije v nov organizem, ne da bi se združila z drugo sporo oz. gameto * iz spor **kalijo haploidne hife**, ki prerastejo in **se razvejijo v micelij** * glivne spore imajo lahko **tanko celično steno in hitro kalijo** ali **debelo celično steno**, ki sporam omogoča preživetje v neugodnih okoljskih razmerah in kasnejšo kalitev v ugodnih razmerah

Answer 145

* **mitoza** * celice nekaterih gliv se mitotsko delijo → zelo učinkovito, saj v kratkem času nastane velikanska količina **spor**, ki so genetsko enaki organizmi (kloni) * **brstenje** (kvasovke): nova materinska celica nastane na materinski z mitozo * **fragmentacija**: glivni micelij ali posebna kvasna celica razpade na posamezne celice → na primerni podlagi kalijo v micelij

Answer 146

* **mejoza** * pride do **kratkega 2n stanja**, po katerem z mejozo nastanejo n spore → te **rastejo v novo generacijo** - kalijo v nov micelij * glive so **n večino svojega življ. cikla**, **2n pa le tik pred mejozo** - bistvena razlika med glivami in živalmi ter rastlinami * spolno razmn. gliv vezano na srečanje 2 celic oz. **micelijev različnih spolov** (označeni s **+ in -** , se **ne izražajo fenotipsko**), le glive jih med seboj razločujejo → **bazidiospore**

Answer 147

1. iz **bazidiospore** se razvije **haploidni micelij** 1. haploidni micelij navadno že na zgodnji stopnji razvoja **somatogamno kopulira** (somatogamija = združitev dveh telesnih celic) z drugim haploidnim micelijem → iz zigote se razvije **dvojedrni micelij** - lahko raste več let in se široko razraste 1. v ugodnih razmerah se na dvojedrnem miceliju razvijejo **plodišča**, ki je **iz pleteža dvojedrnih hif** 1. končne celice nekaterih dvojedrnih hif se razvijejo v **bazidije** 1. v bazidiju sta **jedri dveh različnih micelijev, ki se nato združita v 2n zigoto** (kariogamija), ki se **mejotsko deli** → nastanejo 4 haploidna jedra (jedra bodočih bazidiospor) 1. potujejo na površino (prostotrosnice) bazidijev in **tvorijo n spore** (bazidiospore) | spolno razmnoževanje gliv

Answer 148

trosovnica je **mesto nastanka bazidijev**, nahaja se na na **spodnji strani klobuka** povečana je z: lističi, cevkami, drugačnimi strukturami

Answer 149

* **razkrojevalci** * škodljivci, povzročitelji **bolezni** * **prehrana** (gobe, žlahtne plesni, proizvodnja alkoholnih pijač, kvašenih izdelkov…) * **medicina** in znanost

Answer 150

vakuola plastidi celična stena

Answer 151

* membranski organel, ki zapolni osrednji del rastlinske celice * turgorski tlak daje celici čvrstost * omogoča **plazmolizo** (odstop membrane od celične stene kot posledica krčenja vakuole zaradi oddajanja vode v hipertoničnem okolju) in **deplazmolizo** (celica v hipotoničnem okolju postopoma dobiva obliko) * je napolnjena z vodo + v njej raztopljene snovi

Answer 152

* **ioni, sladkorji, aminokisline** → vzdrževanje turgorja * **založne snovi** (beljakovine, enostavni sladkorji, olja) * **strupene in škodljive snovi** (kovine, produkti metabolizma), katerih se rastlina znebi ob propadu celice (odpadanje listov…) * **encimi** (razgradnja, reciklaža…) * **snovi, pomembne za interakcijo z drugimi organizmi**: barvila, trpke in neužitne snovi

Answer 153

membranski organeli v rastlinski razvoj sestavljena iz dvojne membrane, ima svoje lastne DNA, ribosomi njihov nastanek razlaga endosimbiontska teorija vrste + vloge: kloroplasti (fotosinteza), kromoplasti (izgradnja in skladiščenje pigmentov), amiloplasti (zaloga in sinteza škroba)

Answer 154

* vloge: oblika, opora in trdnost * iz celuloze (nerazvejan polimer β-glukoz → vzporedne molekule se povežejo s H-vezmi preko hidroksilni skupin) * mlada rastlinska celica najprej tvori **primarno celično steno**, ki je **tanka in fleksibilna** * med primarnima celičnima stenama sosednjih celic je **osrednja lamela**, kjer so pektini in glikani * ko celica dozori in **neha rasti**, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → **tvori sekundarno celično steno** * plazmodezme * parenhim, kolenhim, sklerenhim

Answer 155

* med primarnima celičnima stenama sosednjih celic * sestavljena iz pektinov (lepljivi polisaharidi, ki „zlepijo“ sosednje celice) in glikanov (polisaharidi, ki tesno povežejo celulozne mikrofibrile)

Answer 156

* **ko celica dozori in neha rasti**, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → tvori sekundarno celično steno * med celično membrano in primarno celično steno (znotraj) * močna → **omogoča zaščito in podporo** * vsebuje **lignin** → poleg celuloze prispeva k trdnosti celične stene * les v največji meri tvorijo sekundarne celične stene

Answer 157

= perforacije/**luknjice v celični steni** skoznje se **pretaka citoplazma** → povezanost kemijskega okolja sosednjih celic (prehajanje beljakovin, aminokislin, virusov)

Answer 158

parenhim → **živa** celica s tanko in **fleksibilno celično steno** (lahko spreminja obliko) kolenhim → **živa** celica z **odebeljeno** celično steno sklerenhim → **mrtva** celica z **odebeljeno**, togo, zelo trdo celično steno (steblo, pecelj, trdne lupine, les)

Answer 159

1. krovna (epidermalna) tkiva 1. osnovna tkiva 1. prevodna tkiva 1. meristemska tkiva

Answer 160

**parenhimske celice** v **neolesenelih** delih rastline in mrtve v olesenelih najbolj **zunanja plast** (površina rastlin) naloge: na listu **zaščitijo notranjih tkiv** in **izmenjavajo plini skozi listne reže**, na korenini (ima dolge laske - povečana površina) omogočajo **sprejem vode in anorganskih snovi**

Answer 161

pluta → večslojno krovno tkivo iz mrtvih celic z neprepustno steno na olesenelih delih = zaščita skorja → krovno tkivo iz mrtvih parenhimskih celic na zunanjosti debla lesnatih rastlin povrhnjica → površina lista ali korenine

Answer 162

pod krovnim, večina notranjosti rastline (prevladujoč del organa) različni tipi celic, ki opravljajo osnovno nalogo organa, katerega del so

Answer 163

prenašajo vodo, minerale, organske snovi v vse dele rastline gradita jih dve vrsti votlih cevi => dve vrsti žilnega tkiva (ksilem, floem)

Answer 164

* vrsta žilnega tkiva * zgrajena iz celic **traheid in trahej** * omogoča prenos vode in mineralov * **cevaste celice + podaljšane, mrtve** → čim **hitrejši** pretok vode * voda **med celicami prehaja, kjer je stena stanjšana**/je ni * smer transporta je vedno enaka (**od prsti navzgor**) zaradi **adhezije** (mol. vode tvorijo vezi z notranjo površino) in **kohezije** (mol. vode tvorijo vezi med seboj)

Answer 165

na začetku celice majhne, tanka primarna celična stena → celica se podaljša, zoži → nalaganje sekundarne celične stene → celica odmre, njena celična membrana in notranjost propadeta → ostane cevasta struktura, obdana s celično steno

Answer 166

vrsta žilnega tkiva omogoča **prenos organskih snovi** (produktov fotosinteze) sestavlljeno iz **sitastih celic** (ožje celice z ožjimi sitastimi porami), ki tvorijo **sitaste cevi** (praprotnice in golosemenke) med zgornjo in spodnje celico so **sitaste pore** (= močno razširjene plazmodezme) **smer transporta:** od tam kjer je več snovi, proti tam kjer je potreba

Answer 167

v floemu so **ožje celice** z ožjimi sitastimi porami tvorijo **sitaste cevi** (praprotnice in golosemenke) **parenhimi**, a **nimajo jedra in ribosomov**, **malo mitohondrijev** → njihovo delovanje **uravnavajo sosednje celice** spremljevalke z vsemi organeli

Answer 168

**parenhimske celice**, ki ohranjajo sposobnost delitve omogočajo rast rastlin: temelji na **delitvi** celic v meristemih in **povečevanju nastalih celic**

Answer 169

rastline: dodajanje novih organov, vse življenje spreminjajo obliko svojega telesa, rast je omejena na najmlajše dele nadzemnega dela in korenin živali: povečevanje velikosti telesa, povečevanje vseh delov telesa, samo del življenja

Answer 170

* meristemi = **skupina celic, ki se delijo** in tako omogočajo **nastanek novih celic** in **rast rastline** * po celični delitvi se meristemske celice **povečajo in diferencirajo v eno od tkiv** * naloge: **proizvajanje novih celic** (na območjih intenzivnih celičnih delitev), **vzdrževanje lastne dejavnosti**, vzdrževanje **območja celičnih delitev**, začetek **nastajanja novih organov**, **zaloga genetsko nepoškodovanih celic**

Answer 171

* **majhne**, **kockaste** oblike (niso podaljšane) * **tanka celična stena** in **gosta citoplazma** * **več manjših vakuol**, **veliko mitohondrijev in ribosomov** * proplastidi: malo/**brez notranjih membran**, brez klorofila, **brez vseh fotosintetskih encimov**

Answer 172

* ob delitvi začetnih celic v povprečju **ena od nastalih celic ohrani identiteto** začetne celice, **druga pa gre v smeri diferenciacije** * potomka začetne celice izvede **omejeno število delitev**, nato pa se preneha deliti * vsaka celična delitev predstavlja tveganje - **lahko pride do dednih genetskih napak → večstopenjski meristem** - zmanjša se število delitev začetne celice in tveganje, da se ta celica genetsko poškoduje * **poškodovana celica → nadomesti jo sosednja celica** iz območja mirovanja (zaloga genetsko nepoškodovanih celic - se ne delijo)

Answer 173

* **časovna usklajenost** delitev v posameznih delih meristema * **ravnina**, v kateri se deli posamezna celica

Answer 174

1. apikalni 2. lateralni

Answer 175

* rastlini zagotavljajo dodatne celice, ki omogočajo rast rastline v dolžino → **primarna rast** * na vršičku stebla in korenine → **končni (terminalni) meristem** * v zalistju (kjer je list pritrjen na steblo) → **zalistni (aksilarni) meristem**

Answer 176

* omogočajo **sekundarno rast**, oz. nastanek **olesenelih delov rastlin** * nahajajo se v **starejših in diferenciranih delih stebel in korenin** * **prevodni kambij** → sklenjen obroč meristemskih celic med ksilemom in floemom (znotraj žile - v prečnem prerezu tvori krogec)

Answer 177

1. prevodni kambij navznoter proizvaja elemente sekundarnega ksilema (traheide, traheje) → les 1. kambij navzven proizvaja elemente sekundarnega floema (sitaste cevi) → ličje (lubje) - rast večletnih rastlin (prevodni elementi nastanejo vsako leto znova → novo nastali prevzamejo prevodno vlogo) | oz. sekundarne debelitve

Answer 178

* **prevajanje vode** in raztopljenih (predvsem mineralnih) **snovi** * shranjevanje **založnih snovi** * **opora** → nekatere rastline zelo visoke (prednost pri prestrezanju svetlobe)

Answer 179

* prevajanje **organskih snovi** * shranjevanje **založnih snovi** * **zaščita** pred zunanjimi dejavniki * **opora** * **izmenjava plinov**

Answer 180

* zaradi sezonskega delovanja prevodnega kambija * letnice so posledica različno velikih celic (razmejujejo les med dvema sezonama) * korenine imajo manj izrazite letnice in branike zaradi stabilnejšega okolja v prsti * v času visokih T, suše: upočasnjena aktivnost kambija, manjše celice, konec poletja se aktivnost ustavi, jeseni in pozimi nove celice ne nastajajo; sušna leta → ožje branike, gostejše letnice * v času zmernih T, dovolj vode: kambij je aktiven, večje celice, aktivnost kambija se obnovi konec zime (le spomladi in poleti nastajajo nove celice)

Answer 181

* = **meristem med povrhnjico in ličjem** * z delitvami nastaja sekundarno krovno tkivo (= **pluta**) * bolj **odporno krovno tkivo** (povrhnjica enoslojna): mrtve celice, nepredušnost, vodoopornost, brez medceličnih prostorov, brez celic zapiralk → **večslojna zaščita pred izhlapevanjem in povzročitelji bolezni** * nadomesti povrhnjico s **peridermom**, ki je sestavljen iz plutnega kambija in plute

Answer 182

steblo list korenina

Answer 183

1. opora 2. izraščanje listov 3. prenos snovi 4. skladiščenje vode na sušnih območjih

Answer 184

* **terminalni vršiček** (apikalni meristem) → nastanek stebla in listov (rast navzgor) * **zalistni brst** (v kolencu) → podobna zgradba kot apikalni meristem - iz njega lahko zraste stranski poganjek (razvejitev rastline) * **kolence** → izraščanje mladih brstov * **členek** (med zaporednima kolencema) → neolistan; daljši kot je, višje je steblo in manj se listi senčijo * **stranski in glavni poganjek**

Answer 185

* **povrhnjica** pokrita s **kutikulo** * **žila** → ksilem (notranja stran), kambij, floem (zunanja stran) * žile razporejene **krožno** okoli osrednjega **stržena** - med ksilemom in floemom je žilni kambij → žila lahko raste (nedovršena, nima fiksne velikosti) * stržen (prevladuje) ima vlogo opore * **skorja** (med povrhnjico in žilami) ima vlogo opore - v zunanjih plasteh celice vsebujejo kloroplaste (fotosintetsko tkivo) → zeleno steblo, v v globljih plasteh je nebarvano ter pogosto vsebuje oporno tkivo iz snopov celic z odebeljeno celično steno (oporo dajejo tudi žile - ksilem)

Answer 186

**razmetene žile** v vseh plasteh stebla v žilah **ni žilnega kambija** → žila ne more rasti, je dovršena ni stržena

Answer 187

* **pritlike**/stoloni → z mitozo tvorjeni stranski novi poganjki iz zalistnega brsta v spodnjem delu stebla (podaljšajo, plazijo nad/pod tlemi → iz stolona požene nova rastl. - klon) * **trn** → preobražen stranski poganjek, obramba pred rastlinojedi (preobraženo steblo - npr. citrusi; preobražen list - npr. vrtnica) * **gomolji**, **korenike** → podzemni del stebla, skladiščenje založnih snovi (škrob) + služi pri razširjanju in vegetativnem načinu razmnoževanja * **vitica** → oprijemanje podlage: stebelna (npr. vinska trta), listna * **čebulica** → založna vloga

Answer 188

absorpcija svetlobe za fotosintezo

Answer 189

* **obramba** pred herbivori (listni trni, bodice, strupi) * pomoč pri **vzpenjanju poganjka** (listne vitice) * **zaloga vode** (sukulentne rastline), **založnih snovi** * **zaščita popkov, cvetov**

Answer 190

* listni trn (vloga zaščite) * listna vitica * lovilna past * omeseneli listi (nimajo kloroplastov - čebula)

Answer 191

dvokaličnice → **mrežasta ožiljenost** lista (osrednje rebro + stranske žile) enokaličnice → **vzporedna ožiljenost** lista

Answer 192

1. rastejo iz apikalnih meristemov 1. zgornja/spodnja povrhnjica 1. stebričasto (palisadno) tkivo 1. gobasto tkivo 1. listne reže 1. listna žila

Answer 193

* izloča/je pokrita z voskasto **kutikulo + laski** * kontinuiran sloj celic - celice so **tesno skupaj** → preprečevanje izsuševanja * celice povrhnjice **fokusirajo svetlobo v območje stebričastega tkiva** * večina rastlin: listi usmerjeni pravokotno glede na svetlobo oz. steblo - čim boljša osvetljenost → čim višja fotosintetska aktivnost → **zgornja stran lista se bolj segreje, večje izhlapevanje vode** * **spodnja povrhnjica je tanjša** od zgornje → hladnejša pozicija, manj izpostavljena Soncu in izsuševanju

Answer 194

* stebričaste celice so **polne kloroplastov**, ki so razporejeni večinoma v zgornjem delu celice, kar omogoča večjo **absorpcijo svetlobe torej učinkovitejšo fotosintezo** * **medcelični prostori** med celicami omogočajo **večjo površino celic izpostavljena okoliškemu CO2**, kot če bi bile celice tesno skupaj → učinkovitejša fotosinteza

Answer 195

* okrogle celice * še večji medcelični prostori (še posebej veliki v bližini listnih rež), v katerih je zrak omogočajo izmenjavo plinov v/iz rež * manj kloroplastov

Answer 196

* so le na spodnji povrhnjici, zgornja je preveč izpostavljena Soncu, izsuševanju * vloga: regulacija transpiracije (izmenjava plinov) * zapiranje/odpiranje temelji na količini vode (Kalijevi ioni) v vakuolah celic zapiralk - praviloma zaprte ponoči, odprte podnevi; zaprte tudi podnevi ob previsokih T

Answer 197

* = nadaljevanje prevodnega tkiva stebla * ksilem zgoraj: prinaša vodo, ki se je izgubila zaradi transpiracije * floem spodaj: odnaša produkte fotosinteze iz lista

Answer 198

* listi so **usmerjeni navpično** → obe strani lista bolj enakomerno osvetljeni → bolj **enotna zgradba lista** * **listne reže** v obeh povrhnjicah * **enotno fotosintetsko tkivo** (ne loči na gobasto/stebričasto tkivo)

Answer 199

1. pritrjanje 1. absorpcija vode in mineralov 1. transport 1. shranjevanje hranil

Answer 200

* **prevodni cilinder** (sredina korenine) = nadaljevanje žil iz stebla (ksilem, floem); obdajata ga osnovno in krovno tkivo * **apikalni meristem** (na vršičku) → omogoča podaljševanje/rast korenine, mesto intenzivne delitve celic * **koreninska čepica** (pokriva apikalni meristem) * **koreninski laski**

Answer 201

* pokriva **apikalni meristem** * izloča velike količine **polisaharidne sluzi**, ki obda vršiček => korenina lažje **drsi skozi tla** * zaščiti meristem pred podaljševanjem skozi prst * zunanje plasti odmirajo, **nadomestijo jih nove plasti** * **zaznavajo težo**/gravitacijo

Answer 202

* = tanki, cevasti **izrastki celic povrhnjice** * nikoli **nimajo debelih celičnih sten** * **kratkoživi** (le 4-5 dni), nenehno nastajajo novi * vloga: **povečana površina za absorpcijo vode in mineralov** (uspejo prebiti skozi majhne prostorčke med delčki prsti)

Answer 203

stranska korenina: **večcelični** organ, vloga **pritrjevanja** koreninski lasek: **enoceličen** → kljub veliki površini ne prispevajo pritrditvi rastlin v podlago; njihova poglavitna vloga je **absorpcija**

Answer 204

1. koreninski sistem **z glavno korenino**: pri **dvokaličnicah**, sestavljena iz **glavne korenine** (najdaljša in najdebelejša) in **stranskih korenin** 1. **šopast** koreninski sistem: pri **enokaličnicah**; glavna korenina zakrni => nove korenine začnejo rasti iz spodnjega dela stebla (**nadomestne korenine**), ki so enakovredno oblikovane, bolj plitke korenine

Answer 205

1. **oporne korenine**: izraščajo iz nadzemnega stebla, se zasidrajo v tla → povečajo oporo 1. **zračne korenine**: poganjajo iz stebel in ne rastejo v tla → sprejemajo vodo iz ozračja (orhideje) + lahko omogočajo plezanje (bršljan) 1. **koren in koreninski gomolj** → močno odebeljena glavna oz. nadomestna ali stranska korenina in imajo vlogo zaloge energetsko bogatih snovi (nakopiči založne snovi pred prezimovanjem, da lahko naslednje leto obnovi rast)

2.3 Flashcards

sistematika, glive, rastline (229 cards)