3.Del Flashcards
(33 cards)
Trg
def, delitev glede na:
ekonomski prostor, kjer se srečata S in D
KG VS
1. količine
2. geo območje
3.vrsto dobrin
4. svobodo
Zakon S in D
ne moreš kupiti k po c nižji od ravnotežne in ne moreš prodati po c višji od ravnotežne
- maximizirana c–>črni trg
- garantirana cena–>presežna k S
Ravnotežna točka dol c in k, v njej ni presežnega S in D
Faktorji povpraševanja (D)
naštej
KOVEC
- koristnost blaga
- velikost rDOH kupca
- c drugih dobrin
1.Gossenov zakon
def, točka saturacije, form
- zakon padajoče mejne koristnosti
- kjer je Ks max je MK 0
- v tčk.sat. dod.enota ne prinaša nobene koristi več
__
K= Ks/k
2.Gossenov zakon
def, for
- zakon enakih MK dobrine na enoto c
- MKa/ca=MKb/cb=MKc/cc=…=MKD
3 vrste dobrin glede na ∆rDOH
- boljše/luksuzne
*e >1 - normalne
* 0<e<1 - slabe
* e<0
Engelova zakonitost
izračunamo z DOH elastičnostjo
Učinki ∆rDOH in ∆c
- dohodkovni (neposredni)
* ∆rDOH: ∆MK denarja
* ∆c: ∆MK dobrine - substitucijski (posredni)
* ∆rDOH: ∆MK dobrine
* ∆c: ∆MK ostalih dobrin
Elastičnost povpraševanja
def, vrste in na kaj se odzivajo
reagiranje kol.D na ∆faktorjev D (KOVEC)
- cenovna: na ∆c dobrine
- križna: na ∆c ostalih dobrin
- dohodkovna: na ∆DOH
Elastičnost D
formule, kaj povedo
- cenovna: ⎮(%∆ka/%∆ca)⎮
- križna: (%∆ka/%∆cb)
* pove ali je dobrina substitut ali komplement - dohodkovna: (%∆ka/%∆DOH)
* pove ali dobrina boljša, normalna ali slabša
Koristnost
def
ugodje posameznika, ki ga črpa iz trošenja dobrin
Predpostavke na katerih temelji krivulja ravnodušnosti
Potrošnikove preference so:
1. popolne
2. tranzitivne
3. več dobrine je bolje
Krivulja ravnodušnosti
def
krivulja, ki prikazuje tiste količinske komb. 2 dobrin, ki imajo za potrošnika enako Ks
=indiferenčna k.=k. enakega zadovoljstva=enake Ks
Mejna st.substitucije/zamenjljivosti
def,for
- razmerje med ∆k dobrine x in ∆k dobrine y, ki je sposobno zdržati enako Ks
- bolj kot je zakrivljena manjša je zamenljivost (L komplementarni)
∆y/∆x
Dohodkovna premica
def, kaj izraža s čim
premica enakih izdatkov
1. z naklonom izraža zamenljivost dobrin
2. z oddaljenostjo od središča velikost DOH
Optimalna struktura D pri danem DOH
kje je to, pogoj optimalnosti
kjer je doh.pr. tangenta na kr.ravn. je Ks max
pogoj optimalnosti (=naklon DOH pr.) : ∆y/∆x = cx/cy = MKx/MKY
Kr.ravn. s konveksnostjo proti izhodišču izražajo
zaknon padajoče MK
Cene se ∆ zaradi
∆ v razmerju med S in D
Prilagajanje S na ∆D
odvisno od dol.obdobja:
1. ZK: S se ne odzove
* izkoristi zaloge
1. KO: S ∆izkoriščanje obstoječih kapacitet
2. DO: S poveča kapacitete
TN
vpliv, ricardov učinek
- zmanjšuje realne stroške
- povečuje realne plače
Ricardov učinek: zmanjšani realni stroški c znižujejo, povečane realne plače c zvišujejo
Cobweb teorem
+katera krivulja je bolj elastična
- teorem paljčevine
- S časovno zaostaja za D
- beg od ravnotežne cene (eS>eD)
- nenehno osciliranje okrog r.c. (eS=eD)
- približevanje r.c. (eS<eD)
zaradi različne e S in D pride do oscilacij
Medčasovno arbitriranje
def, od česa je odvisno
predvidena ∆c jo spremeni že v sedanjosti
* odvisno od bližine ∆ in dolžine obdobja
Tržno stanje
def
=oblika trga
=celovitost vseh faktorjev zaradi katerih se dobrine proizvedene ob enakih teh.pogojih prodajajo za različno ceno
Faktoriji, ki določajo tržno stanje
ŠMOGD
- št.ponudnikov in povpraševalcev
- možnost pristopa na trg
- obstoj in popolnost substitutov
- gibljivost pon. in povp.
- dostop do info
Izdatki posameznega povpraševalca in dohodki posameznega ponudnika
vrste
- skupni
* IZDs=k x cn
* DOHs=k x cp - povprečni
* IZDpovp.=k/c
* DOHpovp.=k/c=DOHs/k - mejni
* IZDm=IZDs-(IZDs-1)=∆IZDs/∆k
* DOHm=DOHs-(DOHs-1)=∆DOHs/∆k