6.Del Flashcards
(57 cards)
1
Q
Enačba gosp. rasti
enačba, vrste
A
1. absolutna: ∆P=p⋅I 2. relativna: ∆P/P=(p·I)/P
p-investicijski učinek
∆P/P-stopnja rasti
(p⋅I)/P-investicijski koeficient
2
Q
investicijski učinek
vrste
A
1. bruto p: vplih vseh p.f. na gosp.rast 2. neto p: vpliv K na g.r.
p-investicijski učinek
3
Q
gosp. rast ≠ gosp. razvoj
A
rast meri ∆BDP, razvoj pa kvaliteto življenja
4
Q
demografske I
def
A
I, ki zagotavljajo rast BDP pri nespremenjenem P/prebivalca
5
Q
optimalni obseg I
kaj je, kje je
A
tisti obseg I, s katerim se doseže optimalno gosp.rats
kjer je ∆neto p = i
—>
∆DOH=∆STR
6
Q
Limitirajoči faktorji gosp.rasti
naštej
A
PODNIK 1. Podjetništvo 2. Omejena velikost trga 3. Delovna sila 4. Naravni pogoji 5. Iznajditeljstvo 6. Kapital
POPŠOV 1. Potencialni TN 2. Potencialna zaposlenost 3. Št in komb. p.f. 4. Velikost trga
7
Q
Načini pospeševanja gosp.rasti, konflikt rasti
A
- uvoz K, tehnologije, podjetništva
- Aktivna politika rasti–>konfilt rasti
* ↓C in ↑S
S=I
8
Q
max. gosp.rast
kdaj je
A
kadar je (DOH=P) =T
9
Q
Sayev zakon
opis, kritika
A
* S sama kreira D ---> S=D ---> P≠DOH je nemogoče * cP=v dobrin
kritika: deluje le na optimalnem trgu
10
Q
Neenakomernost gosp.rasti
zakaj, razlogi, 2 šoli
A
* ∆T≠∆DOH * razlogi: S!, ∆limitirajočih faktorjev, vojne, slaba letina,..
* klasiki: trg neenakomernost reši sam * kaynesijanci: neenakomernost so gosp. ciklusi, potrebna pomoč dr.
ciklel: vrh, krčenje, dno, razmah
S-v tem primeru Savings
11
Q
Kako dosežemo ∆T=∆DOH ex ante?
pristopi
A
- Marxov: ↑C (kapitalistov)
- Kaynesov: ↑I
* T=C+I, I=S ex ante - New Deal: ↑G
ex ante–>prostovoljno
∆T=∆DOH –> ↑BDP
12
Q
ex ante, ex post
A
ex ante= ex nunc = pro futuro
ex post= ex tunc = pro praeterito
ex ante pomeni prostovoljno kar je gud
13
Q
Izvedena C
def, for
A
- izvedena–>je fn(DOH)
- C=a+⍺·DOH
- ⍺=prb. 0.8 –> ∆s=prb. 0.2
C-potrošnja
a-avtonomna C
⍺-mejna nagnjenost k trošenju
∆s-mejna nagnjenost k varčevanju
14
Q
Zaostajanje T za ↑DOH
načini, for
A
- Prihranki (S) so konstanten del DOH
* S=s·DOH
* ∆S=∆s·∆DOH - druga vrsta S v času oscilira
* v enem obdobju ljudje varčujejo več, v drugem manj - zaostajanje ↑T za ↑DOH
15
Q
Osnovne oblike potrošne fn.
naštej, pojasni, for
A
- Kaynesov psihološki zakon
* C=a+⍺·rDOH - Fridmanova hipoteza
* C=a·DOHt+⍺·DOHo
* DOHo=S - Ando-Mondiglianijeva hipoteza živl.ciklusa
* C=a·rDOH+⍺·w
* ∆w=S
C-potrošnja
a-avtonomna C
⍺-mejna nagnjenost k trošenju
rDOH-realni
DOHt-trajni
DOHo-občasni
w-bogastvo posameznika skozi celo življ.
16
Q
Izvedene I
A
- ∆C–>izvane I
- akcelerator: a=It/∆C
-z njim izražamo intenzivnost reagiranja
-a>1
t-to obdobje
17
Q
investicijsko D, krivulja investiijske učinkovitosti
def, fn(?), for
A
* pripravljenost za uporabo DOH katere cilj je I * fn(i)
* krivulja inv.učink.=lestvica interne st.donosnosti * se prekriva s krivuljo investicijkega D
r-int.st.don=inest.učink.
18
Q
Potrošno D
|fn(?)
A
- pripravljenost za uporabo DOH katere cilj je C
- fn(rDOH,∆K dobrin,i)
- nižja kot je i, večja je C
19
Q
Avtonomna C in avtonomne I
def, vzroki za nastanek
A
avtonomno T ni odvisno od DOH in i
- aI: nastanejo zaradi ↑r
- aC: zaradi ↑MKdobrin
vzroki:
1. TN → ↑r → ↑aI
2. ↓MKprihrankov → ↑MKdobrin → ↑aC
r-interna stopnja donosnosti
20
Q
Mehanizmi za ↑P(BDP) in vzpostavitev ∆T=∆DOH
opis, def
A
Boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet * ↑T kar ↑P, cene pa se ne bodo zvišale * to ne ↑c (če bi delali v ZKO/DO bi se c↑) *enkratno≠trajno
21
Q
Inflacijski, deflacijski razmik
A
* inflacijski razmik: ↑T dokler niso kapacitete polno izkoriščene, potem nadaljno ↑T ↑c kar vodi v inflacijo * odpravimo z ↓ T
* deflacijski razmik: kapacitete so nizko izkoriščene, dejanski P<potencialnega P * odpravimo z ↑ T
22
Q
Enkratno ↑BDP
kako do tega pride
A
obdobja:
1. ∆P1=∆T
2. ∆P2=⍺·∆T
3. ∆Pn=⍺⌃n-1·∆T
⍺-mejna nagnjenost k trošeju
⍺⌃n-1 = 1/1-⍺ = 1/s = multiplkator avtonomnega trošenja
⍺+s=1
23
Q
Trajno ↑BDP, kako pridemo na nov, večji P
A
potrebujemo trajno ∆T, na novo ravnot. pridemo ko je izvedeno T=0
obdobja:
1. ∆P1=∆T
2. ∆P2=⍺·∆T+∆T
3. ∆Pn=⍺⌃n-1·∆T+∆Pn-1
npr: ∆P3=a⌃2·∆T+⍺·∆T+∆T
graf str 88
24
Q
Izvozno-uvozni multiplikator
enačba, kaj nanjo vpliva
A
(E-U)/(1-⍺)
Izvozno D (D tujine po naših P) ↑ravnot.P Uvozno D (D nas po tujih P) ↓ r.P
25
Izzvani uvoz
| def
U, ki ga povzroči ↑rDOH
26
Menjalni, nominalni, realni tečaj
| def, for
* menjalni=zunanja vrednost denarja
* nominalni=št.den.enot 1 dr. potrebnih za 1.enoto 2dr.
* realni=nominalni / (raven c doma / raven c v tuji dr.)
27
Apreciacija≠depreciacija
| def
apreciacija=↑vrednosti valute
## Footnote
manj enot domače valute potrebnih za enoto tuje
28
Vplivanje dr. na velikost BDP-ja
```
FISKALNA POLITIKA
1. neposredno: G, financira iz
* izposojanje od CB
* izposojanje od drugih dr.
* obdavčevanje
2. posredno: tax
* proporcionalno
* progresivno (višji DOH višji tax)
```
```
MONETARNA POLITIKA
```
## Footnote
Haavelmovo pravilo: multiplikator proporcionalnega obdavčevanja ob uravnoteženem proračunu = 1
29
Denar
| fn
fn:
1. menjava
2. merilec vrednosti
3. zaklad
4. plačilno sredstvo
30
Denar
| vrste vrednosti
1. notranja
* nominalna: v den.enotah vrednost materiala
* realna: v enotah drugih dobrin -⎮⎮-
2. zunanja
* nominalna: k drugih vrst den., ki jo dobimo
* realna: k dobrin, ki jo dobimo
| wzn=menjalni tečaj wzr=kupna moč
## Footnote
w-vrednost
wz-zunanja
wn-notranja
wr-realna
wn-nominalna
31
Seignorage
| def
razlika med wz in wn, ki si jo kot DOH prisvoji CB
32
Denarni obtok
| def, for
k denarja, ki se nahaja v gospodarstvu in opravlja fn denarja
`M`
33
Hitrost kroženja denarja
| def, for
št transakcij, ki jih denar naredi v 1 letu
`v`
34
Menjalna enačba
M·v = P·c
## Footnote
M-denarni obtok
v-hitrost kroženja denarja
35
varčevanje
| def
podaljšanje povp. časa ležanja denarja v blaganjnah
=
upočasnitev denarnega obtoka (M)
36
D po denarju
| vrste, pojasni
1. transakcijsko: Dmt, f (P,c,v)
* ob ↑P moramo ↑M, da se lahko izpeljejo vse transakcije
2. likvidnostno: Dml
* je D po den., ki ga hranimo
* STR hrambe+oportunitetni stroški
3. skupno: Dmt+Dml
* ↑i → ↑Dmt
## Footnote
dobrine in terjatve ne morejo biti likvidnostne ker jih najprej moremo pretvoriti v den.
37
Oportunitetni STR
| def
* izguba DOH, ki bi ga lahko dobivali v obliki obresti, pa ga ne, ker denar hranimo
* višja kot je i, višji so
## Footnote
c vp pa je inverzna i
38
Emisija m
| def, vrste
## Footnote
m-denar
=nastanek denarja
1. primarna: papirnati=emisijski
* CB
2. sekundarna: knjižni
* poslovne banke
3. terciarna: vrednostni papirji
* gosp.enote
39
fiduciarni denar
| def
je denar `brez stvarnih depozitov `
=zaupni=kreditni=novi denar
40
Kontroliranje emisije m
| kdo, kako
CB:
* primarno e neposredno: edina izdaja den.
* sekundarno e posredno: bankam predpisuje obvezno rezervo
## Footnote
obvezna rezerva: cca 20%
41
depozit na vpogled
| def
depoziti, ki jih mora banka na zahtevo lastnika takoj plačati
* edini dep., ki lahko delujejo kot den.
42
Glavni denarni agregati
| naštej
1. M0- gotovina in rezerve bank=primarni m
2. M1- gotovina in depoziti na vpogled=ožji m
3. M2- M1+vezani depo.=širši
4. M3- M2+devizni depo.=celotna likvidnostna sredstva
## Footnote
likvidnost od 1 do 4 pada
43
Značilnosti sodobnega m
| naštej
1. pri blagovnem je prilagajanje M avtomastko a počasno, pri sod. pa prilag. s CB a hitro
2. nima Wn
3. izdajatelj pridobiva seignorage
4. njegova kupna moč je f(k M)
44
Kupna moč
| for
Wzr=1/c=P/(vxM)
45
Krediti
| vrste
```
1. kreditiranje države (CB)
2. prebivalstva (poslovne banke)
```
```
1. dolgoročni: kreditirajo I
2. kratkoročni
* kontokorektni: banka odobri znesek na računu stranke
* diskontni: krediti, ki jih banka da gospodarstvu s kupovanjem njegovih menic
```
46
Menica
| def
* obljuba plačila
* vrednostni papir
* gre za terciarno emisijo
47
Mehanizem emisije denarja
| 4 akterji
1. gospodarstvo
* posl.bankam prodaja svoje vp
2. poslovne banke
* kupujejo vp od gosp.
* prodajajo vp CB
3. CB
* kupuje vp od dr. in posl.bank
*kreditira državo
4. država
* prodaja/kupuje vp
* razglaša denar za zakonitega
48
Medbančni sistem ustvarjanja denarja, denarni multiplikator
| pojasni
```
poslovne banke presežne rezerve dajo nazaj na trg (kreditirajo naprej) -->povečajo M
```
```
den.multiplikator= 1/obvezne rezerve= (cd+1)/(cd+rd)=prb 2,1
```
## Footnote
cd-gotovina v depozitih, večji kot je več den. želijo ljudje v gotovini
rd-rezerve v depozitih,
49
Inflacija
| def, vrste
```
rast splošne ravni cen, ki povzroča padanje vrednosti denarja
```
```
1. inf. povpraševanja (demand pull)
2. ponudbe oz. stroškovna (cost push)
3. strukturna
```
## Footnote
težimo k inflaciji: 0-2%
50
Fisherjeva enačba
in=ir+c'
med in in c' velja kl.dihotomija,
med ir in c' pa ne
## Footnote
in-nominalna infacija
ir-realna inflacija
c'-inflacijska pričakovanja
51
Stagflacija
| def
stagnacija + inflacija
52
Inflacija D
| def, kako stabilizirati
```
=demand pull (vleče c↑)
=↑T, ki mu zaradi polne izkoriščenosti kapacitet ne sledi ↑P
* posledica: ↓Wzr
```
```
stabiliziramo z ↓M in ↓C'
```
## Footnote
C'-inflacijska pričakovanja
Wzr-kupna moč denarja
53
Inflacija S oz stroškovna inf.
| def, vzroki
```
=cost push (potiska c↑)
inflacija zaradi višanja nominalnih STR (produktivnost se ne zviša)
```
```
vzroki:
1. panoge z nižjim TN želijo enak DOH kot tiste z višjim
2.↑STR enega p.f. ↑c vseh p.f. ker želijo njihovi lastniki enak delež v P
```
54
Strukurna inflacija
| def
D po dol. P je višji kot za druge, ki pa tudi želijo ↑DOH --> ↑c --> inf.
## Footnote
D po bolj povpraševanih P je višji kot lahko proizvedejo --> ↑c
55
Družbeni STR inflacije
| naštej
```
STR pričakovane inf:
* STR obrabe čevljev
* STR menija
* variabilnost relativnih c
* davčna zakonodaja
* negotovost
```
```
STR nepričakovane inf
* arbitrarna razporeditev premoženja
* še višja negotovost
```
56
Depoziti, ki lahko delujejo kot knj.denar morajo komulativno biti
1. depoziti na tekočih rač.
2. depoziti na vpogled
57
Kupovanje menic gospodarstva
| z eno besedo
diskontiranje
