CIVILNO PRAVO - izpitna vprašanja

Question 1

Kako je s krajevno pristojnostjo (ZPP)?

Answer 1

Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, je za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko.

Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče, je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče.

Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebivala daljši čas, je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke.

Če je z isto tožbo toženih več oseb (1. točka prvega odstavka 191. člena), pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev; če so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodišče, ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.

Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba, ki zahteva preživljanje, je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.

Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje, iz katerega se lahko poplača preživljanje, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je to premoženje.

Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.

Če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka potrošnik po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče.

Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

Question 2

Kako je s stvarno pristojnostjo (ZPP)?

Answer 2

Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih, v katerih je premoženjskopravni zahtevek manjši od 20.000 EUR (pred ZPP-D 2.000.000 SIT, kar je veliko manj, cca 8.345 EUR).
Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo:

1. v sporih zaradi motenja posesti;
2. v sporih o služnostih in realnih bremenih;
3. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij.

V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori, za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča.

Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče, ter druge zadeve, ki jih določa zakon.

Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih, v katerih je premoženjskopravni zahtevek večji od 20.000 EUR (pred ZPP-D 2.000.000 SIT).

Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo:

1. v sporih o zakonitem preživljanju;
2. v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence;
3. v gospodarskih sporih;
4. v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči.

Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določa zakon.

Question 3

Izključna krajevna pristojnost?

Answer 3

Jo določa zakon za posamične primere.

PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMIČNINAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI NEPREMIČNIN
Nepremičninski spori so spori o stvarnih pravicah na nepremičninah ter spori iz zakupa in najema nepremičnin. V teh sporih in sporih zaradi motenja posesti nepremičnin je izključno pristojno sodišče, kjer se nahaja nepremičnina. Izključne pristojnosti ni, če gre za spor o veljavnosti pogodbe o prenosu nepremičnine, ker sodišče odloča o obligacijskem zahtevku.

PRISTOJNOST V SPORIH O LETALU IN LADJI
Izključno je pristojno sodišče, kjer se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja ali letalo.

PRISTOJNOST ZA SPORE V IZVRŠILNEM IN STEČAJNEM POSTOPKU
Izvršilni in stečajni postopek pritegneta vse druge spore, ki nastanejo med njima, zato je izključno pristojno sodišče, ki opravlja izvršilni ali stečajni postopek oz. na območju katerega se opravlja upravna izvršba (forum attractionis).

Question 4

Kdo določi vrednost spornega predmeta? Kaj če ga ne? poziv na dopolnitev in kaj če ne dopolni vloge?

Answer 4

Določi ga tožeča stranka.

Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost odvisna od vrednosti spornega predmeta, tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, ravna sodišče po določbah 108. člena, ki veljajo za nepopolne vloge.

Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti.

Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

Question 5

Vpliv spremembe višine spornega predeta na stvarno pristojnost, če gre za denarno terjatev. Ali je okrajno sodišče dolžno zadevo odstopiti okrožnemu sodišču, če tožnik npr. toži na prenehanje vznemirjanja LP, vrednost tožbenega zahtevka postavi pod 20.000 EUR med postopkom pa vrednost spornega predmeta zviša?

Answer 5

Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče.

Če pa zviša tožbeni zahtevek nad mejo, pa mora zadevo odstopiti okrožnemu sodišču.

Question 6

Stvarna in krajevna pristojnost v postopku motenja posesti?

Answer 6

Stvarno pristojno je okrajno sodišče.

Izključno krajevno pristojno je sodišče na območju katerega leži nepremičnina. Če leži nepremičnina na območju več sodišč, je stvarno pristojno vsako od teh sodišč.

Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena.

Question 7

Vrste tožb

Answer 7

Glede na vsebino zahtevkov:
● dajatvene ali kondemnatorne tožbe,
● ugotovitvene ali deklaratorne tožbe,
● oblikovalne ali konstitutivne tožbe.

DAJATVENA TOŽBA
Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka je obligacija.
Pravni interes pri dajatvenih tožbah se predpostavlja in ga ni treba dokazovati.
Uspeh dajatvene tožbe je odvisen tudi od tega, ali je tožbeni zahtevek zapadel. Nezapadli tožbeni zahtevek je treba zavrniti, razen preživninskega zahtevka, zahtevka po plačevanju mesečne rente ter zahtevka po izročitvi ali prevzemu stvari, dane v najem ali zakup. V tem primeru se sodba izvrši po zapadlosti zahtevka.
Dajatvena sodba, ki sledi dajatveni tožbi, sama po sebi ne daje pravnega varstva. Če toženec ne opravi naložene obveznosti, je potrebna prisilna izvršba v izvršilnem postopku.

UGOTOVITVENA TOŽBA
Z ugotovitveno tožbo tožnik zahteva, da sodišče le ugotovi (ne)obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oziroma (ne)pristnost listine. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvršilni postopek. Z ugotovitveno tožbo ni možno zahtevati ugotovitve spornih dejstev, razen (ne)pristnosti listine. Možno je zahtevati le ugotovitev sedaj obstoječe pravice. Ni možno zahtevati ugotovitve bodoče pravice.
Pravni interes je treba pri ugotovitveni tožbi posebej dokazati, razen če:
● lahko vloži tožnik ugotovitveno tožbo na podlagi posebnega predpisa:
○ tožbe v zvezi s stečajnim postopkom – npr. v pravdi zaradi prerekane terjatve se dokazuje obstoj terjatve brez dokazovanja pravnega interesa;
○ tožbe v zvezi z zapuščinskim postopkom;
○ služnostna konfesorna in negatorna tožba, če tožnik zahteva ugotovitev (ne)obstoja služnosti.
● se z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine.
Če je zahtevek zapadel in je možna dajatvena tožba, ugotovitvena tožba ni dopustna, ker zanjo ni pravnega interesa.
Pravni interes pred zapadlostjo zahtevka je podan, če dolžnik s svojim ravnanjem spravlja upnika v pravno negotovost.
Vmesna ugotovitvena tožba – če je odločitev v sporu odvisna od vprašanja o (ne)obstoju kakšnega pravnega razmerja, lahko tožnik z vmesno ugotovitveno tožbo poleg obstoječega zahtevka uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek o (ne)obstoju tega pravnega razmerja, če je razpravno sodišče zanj pristojno. Gre za odločitev o predhodnem vprašanju. Ko je rešeno, ima učinke pravnomočnosti in velja tudi za druge postopke. Najpogosteje se vmesni ugotovitveni zahtevek uveljavlja, ko se z glavnim zahtevkom uveljavlja dajatveni (izpolnitveni) zahtevek, ki temelji na pogodbenem razmerju, vendar med pravdnim postopkom postane sporna veljavnost pogodbe. Vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka ne more biti ugotovitev spornega dejstva, temveč le pravica ali pravno razmerje, katerega ugotovitev bi lahko predstavljala vsebino samostojne ugotovitvene tožbe.
Privolitev toženca ni potrebna, če tožnik spremeni tožbo tako, da uveljavlja poleg dajatvenega tudi ugotovitveni zahtevek.

OBLIKOVALNA TOŽBA
Z oblikovalno tožbo zahteva tožnik ustanovitev, prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja. Tožnikov zahtevek temelji na materialnopravnem oblikovalnem upravičenju. Oblikovalno upravičenje se uveljavlja zunaj pravde z enostransko izjavo – npr. odstopno upravičenje.

Pogoste so oblikovalne tožbe iz zakonskih in družinskih razmerij – tožba za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze, tožba za ugotovitev očetovstva (= oblikovalna, PAZI, ker se z njo vzpostavi pravno razmerje med otrokom in domnevnim očetom). Pravni interes se pri oblikovalnih tožbah predpostavlja.

Question 8

Sprememba tožbe, kdaj je potrebna privolitev tožene stranke? Do kdaj se lahko spremeni tožba? Kaj sodišče naredi, če ni navedena v tožbi, nato tožnik želi med postopkom prenehanja vznemirjanja zahtevati še odškodnino za škodo, ki mu je nastala. Za kakšno spremembo tožbe gre, kako je s stvarno in krajevno pristojnostjo, ali sploh in kdaj sodišče lahko dovoli spremembo takšne tožbe?

Answer 8

Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo.

Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega.

Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.

Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.

Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.

Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo pristojnemu sodišču.

Na način, kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena, ravna sodišče tudi, če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. člen).

Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe, mora pustiti toženi stranki čas, ki ji je potreben, da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi, če za to ni imela dovolj časa. Enako ravna sodišče, če tožena stranka, ki ne nasprotuje spremembi, zahteva, naj se ji pusti potreben čas za pripravo.

Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku, na katerem tožena stranka ni navzoča, preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku.

Zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe.

OPREDELITEV OBJEKTIVNE SPREMEMBE TOŽBE
Tožba je spremenjena, če tožnik:
(1) poveča obstoječi zahtevek;
(2) uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega;
(3) spremeni istovetnost zahtevka.
Po stališču civilnopravne teorije gre za spremembo tožbe, kadar tožnik:
● spremeni tožbeni temelj,
● spremeni tožbeni predlog = spremeni formulacijo pravnega varstva, ki ga zahteva,
● spremeni tožbeni temelj in tožbeni predlog.
Ne gre za spremembo tožbe, če tožnik:
● spremeni le pravno kvalifikacijo = tožbeni zahtevek drugače opredeli,
● zmanjša tožbeni zahtevek (delni umik),
● spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da se tožbeni zahtevek ne spremeni.

PREDPOSTAVKE ZA DOPUSTNOST SPREMEMBE
Načelo ekonomičnosti zahteva, da se dovoli sprememba, če postopek na podlagi nespremenjenega zahtevka ni tik pred zaključkom. Tožnik lahko spremeni tožbo le do konca glavne obravnave.

Od vročitve tožbe tožencu je za dopustnost spremembe tožbe potrebna privolitev toženca, vendar lahko sodišče kljub neprivolitvi dovoli spremembo, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Novela ZPP-D prinaša novo določbo, ki določa, da se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
Kadar se toženec brez posebne izjave o (ne)privolitvi v spremembo spusti v obravnavanje glavne stvari na podlagi spremenjene tožbe, se šteje, da je v spremembo tožbe privolil.
Tožencu je treba dati dovolj časa, da se pripravi na obravnavanje na podlagi spremenjene tožbe.

PRIVILEGIRANA SPREMEMBA
je sprememba tožbe, za katero ni potrebna privolitev toženca. Do nje pride, če tožnik:
(1) spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek (npr. uničenje individualno določene stvari med pravdo);
(2) pred pravdo postavi vmesni ugotovitveni zahtevek.

SUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOŽBE
Tožnik lahko spremeni tožbo tako, da namesto prvotnega toženca toži koga drugega. Taka sprememba je umik tožbe proti prvotnemu tožencu – možna je, če vanjo privolita prvotni in novi toženec. Privolitev prvotnega toženca je potrebna le, če se je že spustil v obravnavanje.
Privolitve prvotnega in novega toženca sodišče ne sme nadomestiti s svojim sklepom. Kdor vstopi v pravdo namesto prvotnega toženca, mora prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

Odgovor na praktičen primer: Šlo bi za objektivno spremembo tožbe, saj tožnik poleg obstoječega uveljavlja še en dodatni zahtevek. Sodišče spremembe ne bi dopustilo, če bi zahtevek vplival na stvarno pristojnost sodišča. Za negatorno tožbo se določi stvarna pristojnost po vrednosti spornega predmeta, glede krajevne pristojnosti pa je ključni kraj kjer nepremičnina leži. Pri odškodnini se stvarna pristojnost določi glede na vrednost spornega predmeta, krajevna pa je izbirna, poleg splošne tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (krajevno bi bilo lahko pristojno isto sodišče).

Question 9

Vzorčni postopek po ZPP

Answer 9

Novost je tudi institut vzorčnega postopka, ki delno rešuje problem množičnih sporov.

Če se večje število tožbenih zahtevkov opira na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, preostale postopke pa s sklepom prekine. Pred prekinitvijo mora sodišče omogočiti strankam, da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka, tožeči stranki pa omogočiti tudi, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena pritožba.

Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.

Ustavno nedopustno pa bi bilo, če bi bila odločitev iz določenega postopka v škodo osebi, ki v tem postopku ni mogla sodelovati.

Vzorčni postopek je prednosten.

Question 10

Tožnik vloži tožbo. Sodišče pravilno vroči nasprotni stranki s pravilnim poukom o posledicah, če ne bo odgovorila. Rok za odgovor poteče, odgovora ni. Kaj naredi sodišče? Kaj pa če ne bi bila sklepčna? Kaj če bi v tem primeru zoper sodbo podal pritožbo toženec in navajal, da ni dolžan plačati tega kar je obsojen, ker mu je bila stvar podarjena, da prilaga darilno pogodbo na podlagi katere je jasno, da je tožnik njemu to podaril? Pritožbeni razlog v primeru zamudne sodbe? Zakaj ni pritožbe glede dejanskega stanja?

Answer 10

Če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;
2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona);
3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;
4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Izdaja zamudne sodbe se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila.

Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

V konkretnem primeru bi bila toženčeva pritožba, kot nedovoljena zavrnjena.

Pravilo velja, ker je z neaktivnostjo toženec sam povzročil vzpostavitev domneve priznanja dejstev - velja sistem afimitivne litiskontestacije.

Question 11

Plačilni nalog

Answer 11

Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino, ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu, izda sodišče toženi stranki nalog, naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog).

Za verodostojne listine veljajo zlasti:

1. javne listine;
2. zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitve;
3. menice in čeki s protestom in povratnimi računi, če so ti potrebni za nastanek zahtevka;
4. izpiski iz overjenih poslovnih knjig;
5. fakture;
6. listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin.

Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eurov, izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko, čeprav tožbi niso priložene verodostojne listine, so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb.

Plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena se sme izdati samo zoper glavnega dolžnika.

Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj, kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal, pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga.

Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka.

V plačilnem nalogu izreče sodišče, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški, ki jih je odmerilo sodišče, ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog. V plačilnem nalogu opozori sodišče toženca, da bo prepozno vložene ugovore zavrglo. Hkrati jo opozori, da mora biti ugovor obrazložen, sicer se šteje, da je neutemeljen (drugi odstavek 435. člena).

Plačilni nalog se vroči obema strankama.

Toženi stranki se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami.

Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek s tožbo.

Zoper sklep, s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, ni pritožbe.

Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom.

Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen.

Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških, se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep.

Glede tistega dela, ki se ne izpodbija z ugovorom, postane plačilni nalog pravnomočen.

Če toženec vloži obrazložen ugovor, sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari.

Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze, tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga.

Question 12

Vrste sodb glede na vsebino?

Answer 12

Glede vsebine pravnega varstva poznamo dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne.

Glede na izrek poznamo ugodilne, zavrnilne in mešane.

Glede na obseg odločitve poznamo končne, delne, dopolnilne, vmesne.

Poznamo še zamudno sodbo.

DELNA SODBA
Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo, lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba).

Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat, ko je bila vložena nasprotna tožba, če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe.

Pri presoji vprašanja, ali naj izda delno sodbo, upošteva sodišče zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka, ki je zrel za odločbo.

Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo.

VMESNA SODBA
Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba).

Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna.

Če sodišče ugotovi, da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna, lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank).

Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj, razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba.

SODBA NA PODLAGI PRIPOZNAVE
Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave).

Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena).

Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila.

Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe.

SODBA NA PODLAGI ODPOVEDI
Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi).

Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke.

Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena).

Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz tretjega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila.

Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe.

DOPOLNILNA SODBA
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni.

Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka.

Če predsednik senata spozna, da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen, razpiše glavno obravnavo, da se izda sodba o zahtevku, o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba).

Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave, če naj jo izda isti senat, ki je izdal prvotno sodbo, zahtevek, glede katerega se zahteva dopolnitev, pa je bil zadosti obravnavan.

Če senat spozna, da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen, ga s sklepom zavrže oziroma zavrne.

Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka, odloči o njem predsednik senata brez naroka.

Če je poleg predloga za dopolnitev sodbe vložena tudi pritožba zoper sodbo, sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje, dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne izteče rok za pritožbo zoper to odločbo.

Če se zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vloži pritožba, se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje.

Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet pravde, se šteje pritožba za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.

Question 13

Pritožbeni razlogi

Answer 13

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 15 dni.

Pravočasna pritožba ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija.

O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje.

Sodba se sme izpodbijati:

1. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka;
2. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

BISTVENA KRŠITEV DOLOČB PRAVDNEGA POSTOKA
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana:

1. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi;
2. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen;
3. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen);
4. če je sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je stvarno ali krajevno pristojno;
5. če je sodišče na ugovor stranke, da gre za spor, glede katerega je bil sklenjen arbitražni dogovor, v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je pristojno;
6. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena);
7. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank;
8. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem;
9. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek;
10. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo;
11. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena;
12. če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava;
13. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave;
14. če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju;
15. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo.

Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno.

Question 14

Na katere kršitve pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti?

Answer 14

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

1. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi;
2. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen;
3. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen);
4. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena);
5. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank;
6. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena;
7. če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava;
8. če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju;

Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke.

Question 15

Revizija

Answer 15

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

Če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.

Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih:

• če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali
• če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali
• če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije.

Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.

Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču.

Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje.

V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene.

Če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega sodišča.

Za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena tega zakona.

V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli.

Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep, da revizija ni dopustna, ni pritožbe.

Revizija se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je stranka uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, ali zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.

Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. člena tega zakona, pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo).

Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.

Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.

Revizija je nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena.

Revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.

zvod revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. člena tega zakona, se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe, zoper katero je revizija vložena.

Nasprotna stranka lahko v tridesetih dneh od vročitve revizije poda sodišču nanjo odgovor.

Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor, pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču. Pri spisu v elektronski obliki, se to opravi po elektronski poti.

O reviziji odloča revizijsko sodišče na nejavni seji ali javni obravnavi.

Javno obravnavo razpiše revizijsko sodišče na lastno pobudo, če pričakuje, da je odločitev pomembna za zagotovitev pravne varnosti ali razvoj prava prek sodne prakse, in oceni, da za izvedbo javne obravnave obstoji interes javnosti.

Če revizijsko sodišče oceni, da obstoji interes javnosti, svojo odločitev ustno razglasi.

Revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. člena tega zakona, zaradi katerih je dopustna revizija, razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, revizijsko sodišče s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču.

Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 3. ali 12. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona, razen če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda, revizijsko sodišče s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo.

Če ugotovi, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ugodi revizijsko sodišče s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo.

Če ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje.

Če ugotovi, da je bil s pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, prekoračen tožbeni zahtevek, revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo.

Vrhovni sodnik, ki ne soglaša z izrekom ali obrazložitvijo odločbe revizijskega sodišča, lahko da ločeno mnenje.

Ločeno mnenje je namenjeno predstavitvi stališč, ki jih je vrhovni sodnik izrazil ob obravnavanju revizije oziroma odločanju o reviziji in ki so narekovala njegovo odločitev.

Ločeno mnenje lahko da več vrhovnih sodnikov skupaj, lahko pa se ločenemu mnenju vrhovnega sodnika pridruži drug vrhovni sodnik.

Ločeno mnenje lahko da le vrhovni sodnik, ki je to napovedal ob odločanju. Pridružitev k ločenemu mnenju je mogoča tudi brez predhodne napovedi.

Vrhovni sodnik izdela ločeno mnenje v sedmih dneh od dneva, ko dobi besedilo odločbe o reviziji. Senat, ki odloča o reviziji, lahko določi rok za izdelavo ločenega mnenja, ki je krajši ali daljši od sedmih dni, če to narekujejo narava ali okoliščine konkretne zadeve. O podaljšanju ali skrajšanju roka odloči senat takoj po končanem glasovanju z večino glasov članov senata.

Če ločeno mnenje ni izdelano v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da se je vrhovni sodnik ločenemu mnenju odpovedal.

Ločeno mnenje se priloži odločbi o reviziji in se pošilja oziroma vroča skupaj z njo.

Odločba revizijskega sodišča se pošlje sodišču prve stopnje po sodišču druge stopnje.

Izvod odločbe revizijskega sodišča je treba poslati tudi državnemu tožilstvu.

Question 16

Postopek v zvezi z izvršbo na podlagi VL in IN?

Answer 16

V izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj.

Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika.

Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti, če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 eurov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov.

V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova morajo biti navedeni:

• upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona,
• izvršilni naslov,
• dolžnikova obveznost,
• sredstvo ali predmet izvršbe,
• drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Izvršilni naslovi so:

• izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava
• izvršljiv notarski zapis
• druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov (npr. poravnave v upravnem postopku in zunajprocesne akte z enako lastnostjo v drugih postopkih).

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki je vložen, ko je sodna taksa plačana.

V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni:

• upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena,
• verodostojna listina,
• dolžnikova obveznost,
• opredelitev temelja zahtevka,
• sredstvo ali predmet izvršbe,
• drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in
• zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Verodostojna listina je v smislu tega zakona faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.

Verodostojna listina v smislu tega zakona je tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, so navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Question 17

Sestavine sklepa o izvršbi na podlagi VL?

Answer 17

V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, so navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine navede, da je bil ta sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo resničnosti njihove vsebine.

Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova opozori upnika, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora, ki se nanaša na pooblastilo, sodišču v izvirniku ali overjenem prepisu predložiti pooblastilo najkasneje v odgovoru na ugovor.

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo.

V sklepu iz prejšnjega odstavka sodišče navede krajevno pristojno sodišče, ki bo izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če gre za sklep na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, in dolžnika pouči o pravici do vložitve ugovora zoper ta sklep, o obveznosti obrazložitve ugovora in o pravnih posledicah neobrazloženega ugovora.

Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.

Question 18

Kaj je izvršilni naslov?

Answer 18

Izvršilni naslovi so:

1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
2. izvršljiv notarski zapis;
3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Določbe tega zakona o poravnavi se uporabljajo tudi za notarski zapis, če zakon ne določa drugače.

Question 19

Katere sodbe se da izvršiti, kdaj je sodba izvršljiva? Ali se lahko izvršijo ugotovitvene sodbe?

Answer 19

Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.

Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena.

Na podlagi odločbe, ki je v nekem delu postala izvršljiva, je mogoče dovoliti izvršbo samo glede tega dela.

Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.

Izvršuje se dajatvene sodbe, ugotovitvene pa ne. Ugotovitvene sodbe učinkujejo neposredno na podlagi izreka.

Question 20

Razlike izvršba na podlagi izvršilnega naslova in verodostojne listine?

Answer 20

Glavne razlike so:

• vložitev predloga za VL se vloži elektronsko, izvršilni naslov lahko tudi z vlogo
• drugačna podlaga predloga (VL/IN)
• VL ni potrebno predložiti, IN ja
• VL se konča bodisi s pravnomočnim sklepom o izvršbi, bodisi nadaljuje v pravdi, IN se ne nadaljuje v pravdi
• ugovorni razlogi po IN so taksativno našteti, po VL ne

Question 21

Ugovor, ugovorni razlogi, razlika pri ugovoru IN in VL, ugovor po izteku roka? Sredstva dolžnika proti sklepu o izvršbi in ali je razlika, če je izdan na podlagi VL ali IN, na kaj pazi sodišče po uradni dolžnosti? Kakšna je razlika med sklepom, če se takšnima ugovoroma ugodi?

Answer 21

Ugovor zoper sklep o izvršbi je redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi.

O dovolitvi izvršbe in ugovoru zoper sklep o izvršbi na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, na drugi pa višje sodišče.

UGOVOR ZOPER SKLEP O IZVRŠBI NA PODLAGI VL:
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških.

Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.

Če dolžnik pravočasno vloži obrazložen ugovor, s katerim sklep o izvršbi preneha v celoti ali v delu kjer je naloženo plačilo, sodišče postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče izda sklep s katerim razveljavi sklep o izvršbi in postopek nadaljuje v pravdi. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

UGOVOR ZOPER IN:
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:
1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;
2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;
4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;
8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;
9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;
10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;
11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.

Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

S sklepom, ki ga sodišče izda o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali ga zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega.

Če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, lahko dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Vložitev tožbe o prejšnjem odstavku ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če s tem zakonom ni določeno drugače.

UGOVOR PO IZTEKU ROKA:
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

PRITOŽBA ZOPER SKLEP O IZVRŠBI:
Je sredstvo upnika in dolžnika (dolžnik ima primarno ugovor zoper sklep o izvršbi - razen če izpodbija zgolj stroške v sklepu o izvršbi. Pritožba je vedno mogoča zoper sklep o ugovoru).

O pritožbi odloča višje sodišče.

Question 22

Naštej sredstva zavarovanja po ZIZ?

Answer 22

Kot sredstva zavarovanja se smejo dovoliti samo zastavna pravica na nepremičnini, zastavna pravica na poslovnem deležu, zastavna pravica na premičnini, predhodne odredbe in začasne odredbe.

Zavarovanje se lahko ustanovi tudi na podlagi sporazuma strank.

Question 23

Ste pravna oseba, ki oddajate stanovanje v najem. Glede na to, da izdajate fakture, kakšna pot bo najhitrejša, da pridete do plačila najemnine, če vam najemnik ne plačuje? Kakšen je predlog? Kaj če ne ugovarja, kaj se zgodi? Kaj če ugovarja? Po sklepu o dovolitvi izvršbe kako se postopek nadaljuje? Kako pa ko ugotovite, da ne boste od najemnika dobili najemnin in se ne morete dogovoriti za sporazumno prenehanje?

Answer 23

Najhitrejša pot bo izvršba na podlagi verodostojne listine. Glede vsebine in ugovorov se uporabljajo določila glede izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Če se izda sklep o izvršbi, ki mu dolžnik ne ugovarja, se postopke nadaljuje z neposrednimi dejanji izvršbe.

Če najemnik ne plačuje najemnin, bi se ga najprej opomnilo, da naj poravna zapadle obveznosti in se mu določilo rok ter opozorilo, če v danem roku ne bo poravnal zapadle obveznosti, da bo najemna pogodba odpovedana. Če obveznosti ne bi poravnal, bi bilo potrebno vložiti tožbo, s katero se zahteva odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga ter zahtevek na izpraznitev in izselitev nepremičnine ter plačilo neporavnanih obveznosti ter stroškov.

Question 24

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo?

Answer 24

Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.

Question 25

Kaj se vpisuje v zemljiško knjigo? Katere pravice in pravna dejstva se vpisujejo v Zemljiško knjigo?

Answer 25

Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.

V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah:

1. lastninska pravica,
2. hipoteka,
3. zemljiški dolg,
4. služnostna pravica,
5. pravica stvarnega bremena,
6. stavbna pravica.

V zemljiško knjigo se vpisujejo tudi naslednje obligacijske pravice na nepremičninah:
1. pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve,
če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in
če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, ali
če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
2. zakupna in najemna pravica,
3. predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla,
4. posebna pravica uporabe javnega dobra,
5. druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.

V zemljiško knjigo se vpisujejo naslednja pravna dejstva glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini:

1. začetek sodnega postopka glede imetnika pravice na nepremičnini, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo oziroma pravna dejstva glede poslovne sposobnosti imetnika pravice na nepremičnini (zaznambe osebnih stanj in zaznamba stečaja),
2. pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke (zaznamba vrstnega reda),
3. odpoklic terjatve, ki je zavarovana s hipoteko (zaznamba odpoklica terjatve),
4. vložitev hipotekarne tožbe (zaznamba hipotekarne tožbe),
5. vložitev tožbe oziroma drugo procesno dejanje, s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora),
6. sklep o izvršbi na nepremičnino, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba izvršbe),
7. pravna dejstva glede prepovedi imetniku pravice na nepremičnini razpolagati s to pravico (zaznamba prepovedi odtujitve oziroma obremenitve nepremičnine),
8. vložitev izrednega pravnega sredstva v sodnem postopku, ki teče glede nepremičnine, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba izrednega pravnega sredstva),
9. začetek drugega postopka, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo,
10. druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.

Question 26

V čem je povezava med obligacijami in ZK?

Answer 26

Posledica določenih pravnih poslov je tudi vpis v zemljiško knjigo . Določene pravice na podlagi pravnih poslov posamezniki pridobijo šele, ko so vpisane v zemljiško knjigo oziroma z vpisom te pravice učinkujejo nasproti tretjim osebam.

Question 27

Učinek vpisa pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe državnega organa?

Answer 27

Stvarne pravice na nepremičninah se pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače. To pravilo velja za izvedene pridobitve lastninske pravice, ne pa tudi za originarne (npr. pridobitev na podlagi zakona ali odločbe državnega organa).

Question 28

ZK dovolilo, postopanje ZK sodišč, če je dovolilo nepravilno, pri katerih pazi po uradni dolžnosti?

Answer 28

Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.

Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ.

Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče odloči, da vpis ni dovoljen.Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla.

Question 29

Nekdo prinese na ZK predlog za vpis “vtesnitve” svoje lastninske pravice na nepremičnini, kaj bo storilo sodišče?

Answer 29

Sodišče vpisa ne bo dovolilo, saj se v ZK vpisuje le pravice in pravna dejstva, za katere tako določa zakon - numerus clausus.

Question 30

Kdaj je sklenjena pogodba?

Answer 30

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah [§ 15]. Stranki se sporazumeta, ko nastane soglasje volj ali konsenz, če niso predpisane še druge predpostavke za sporazum (oblika, izročitev stvari).

Predpostavke za veljavnost pogodbe so:
●	sposobnost strank;
●	soglasje oziroma volja;
●	možnost in dopustnost;
●	oblika, če je predpisana.

Question 31

Obličnost pogodb. Povej dva primera, ko je zahtevana obličnost.

Answer 31

Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.

Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.

Vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.

Primeri:

• gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki
• licenčna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki
• pogodba s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica mora biti sklenjena v pisni obliki
• pogodba o prodaji na obroke mora biti sklenjena v pisni obliki

Question 32

Splošne predpostavke civilnega delikta, krivdna odgovornost, kaj dokazuje oškodovanec in kaj odgovorna oseba, kako se razbremeni toženec, obrnjeno dokazno breme.

Answer 32

Predpostavke oz. pogoji so:
(1) nedopustnost = nedopustno ravnanje;
(2) škoda = nastanek škode;
(3) vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom škode;
(4) odgovornost povzročitelja škode.
Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odškodninska odgovornost ne nastane.

Tožnik mora dokazati obstoj protipravnosti, škode in vzročne zveze, krivda se domneva (obrnjeno dokazno breme).

Toženec se odgovornosti razbremeni tako, da zatrjuje in dokaže, da ni podana krivda, da je ravnala z zahtevano skrbnostjo, da ni bila zmožna razsojati. Delno se lahko razbremeni, če uveljavlja soprispevek oškodovanca k nastali škodi.

Question 33

Objektivna odgovornost, dokazno breme, kako se razbremeni toženec?

Answer 33

Objektivna odgovornost – oškodovalec odgovarja za škodo ne glede na krivdo samo zaradi določenih okoliščin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti:
● odgovornost za drugega;
● odgovornost za delavce;
● odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.
Velja domneva vzročnosti – za škodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo se šteje, da izvira iz te stvari, če se ne dokaže kaj drugega.

1) Odgovornost za drugega
1. odgovornost za duševno bolne (= osebe z motnjo v duševnem razvoju in s težavami v duševnem zdravju) – če škodo povzroči oseba, ki zaradi duševne bolezni ni zmožna razsojati, odgovarja dolžni nadzornik duševnega bolnika [§ 141/(1)]. Nadzornik je dolžan paziti na duševnega bolnika na podlagi zakona, pogodbe ali odločbe pristojnega organa.
Oprostitev odgovornosti: nadzornik duševnega bolnika je prost odgovornosti, če dokaže,:
● da je opravljal dolžno nadzorstvo; ali
● da bi bila škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu. [§ 141/(2)]
V praksi to pomeni, da je do dogodka prišlo tako nenadoma, da nadzornik ni mogel intervenirati.

2. odgovornost staršev:
   ● splošna odgovornost staršev – starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do 7. leta [§ 142/(1)]. Ne odgovarjajo, če je škoda nastala med tem, ko je bil otrok zaupan drugemu [§ 142/(3)].Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči otrok od 7. do 14. leta, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde. [§ 142/(4)]
   ● posebna odgovornost staršev – mladoletnik povzroči škodo izven nadzorstva staršev. Starši odgovarjajo, če je škoda nastala zaradi:
   o slabe vzgoje mladoletnika; ali
   o slabih zgledov; ali
   o grdih navad, ki so jih mladoletniku dali starši. [§ 145/(1)]

Nadzornik, ki je plačal odškodnino, ima proti staršem regresni zahtevek. [§ 145/(2)]
● odgovornost staršev iz pravičnosti – če je škodo povzročil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodišče glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca naložiti povrnitev škode staršem, če tako terja pravičnost. [§ 146/(2)]
3. odgovornost drugih za mladoletnika – če mladoletnik povzroči škodo pod nadzorstvom skrbnika, šole ali ustanove, odgovarjajo skrbnik, šola ali ustanova, razen če dokažejo, da:
● so opravljali nadzorstvo z dolžno skrbnostjo; ali
● bi škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu. [§ 144/(1)]
Odgovornost je solidarna, če odgovarja tudi mladoletnik. [§ 144/(2)]

2) Odgovornost za delavce – delodajalec (fizična ali pravna oseba) odgovarja za škodo, ki jo delavec povzroči:
1. pri delu – na delovnem mestu, v delovnem času, v okviru delovnega področja; ali
2. v zvezi z delom – škodna dejanja, storjena izven delovnega mesta in časa, vendar v vzročni zvezi z opravljanjem dela;
3) Odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti
Nevarna stvar je stvar, iz katere izhaja povečana nevarnost. To je pravni standard, ki ga pravna praksa izoblikuje v konkretnem primeru. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik [§ 150]. Če je imetniku nevarna stvar odvzeta na protipraven način, odgovarja tisti, ki je stvar odvzel, razen če je imetnik odgovoren za odvzem (npr. malomarno hranjenje orožja v slovenskih vojašnicah). [§ 151]
Namesto imetnika odgovarja oseba, kateri je imetnik stvar zaupal, in oseba, ki je dolžna stvar nadzorovati [§ 152/(1)], vendar polno odgovarja imetnik, če:
● je škoda posledica skrite napake ali lastnosti stvari, na katero imetnik ni opozoril (npr. popadljivi kokeršpanjel); [§ 152/(2)]
● je stvar zaupal osebi, ki ni usposobljena ali upravičena z njo ravnati. [§ 152/(4)]
Nevarna dejavnost je dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne (npr. delo z eksplozivi). Za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja, kdor se z nevarno dejavnostjo ukvarja. [§ 150]

OZ določa oprostitev odgovornosti = ekskulpacijski razlogi:

I. višja sila (vis maior) – imetni stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira iz vzroka [§ 153/(1)]:
i. ki je izven stvari – zunanjost dogodka;
ii. katerega učinka ni možno pričakovati – nepredvidljivost;
iii. katerega učinku se ni možno izogniti – neizogibnost;
iv. katerega učinka ni možno odvrniti – nemožnost odvrnitve.
Takšni dogodki se imenujejo kvalificirano naključje.

II. ravnanje tretjega – imetnik stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira izključno iz ravnanja tretjega, katerega [§ 153/(2)]:

i. ni možno pričakovati – nepredvidljivost;
ii. posledicam se ni možno izogniti – neizogibnost;
iii. posledic ni možno odstraniti – trajnost posledic.
3. oseba odgovarja solidarno z imetnikom stvari, če je le prispevala k povzročitvi škode. [§ 153/(4)]

III. ravnanje oškodovanca – imetnik stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira izključno iz ravnanja oškodovanca, katerega [§ 153/(2)]:
i. ni možno pričakovati – nepredvidljivost;
ii. posledicam se ni možno izogniti – neizogibnost;
iii. posledic ni možno odstraniti – trajnost posledic.
IV. privolitev oškodovanca – imetnik stvari je prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. [§ 153/(3)] Treba je ugotoviti, ali je oškodovanec s samim dejstvom uporabe nevarne stvari privolil v udeležbo pri riziku.

Ekskulpacijske razloge mora vedno dokazati tisti, ki se nanje sklicuje = objektivno odgovorni subjekt.
1. odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – če nesrečo povzroči krivda izključno enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti [§ 154/(1)]. Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso škodo v sorazmerju s stopnjo krivde [§ 154/(2)]. Če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih [§ 154/(3)]. Skupna odgovornost je solidarna.

2. odgovornost proizvajalca stvari z napako:
   ● odgovornost za napako – proizvajalec odgovarja za škodo, ki nastane iz napake v promet dane izdelane stvari, ki pomeni škodno nevarnost za osebe ali stvari. [§ 155/(1)]
   ● odgovornost za nevarne lastnosti – proizvajalec odgovarja za škodo iz nevarnih lastnosti, če ni storil potrebnih za preprečitev, kot so:
   o opozorilo; ali
   o varna embalaža; ali
   o drugi ustrezni ukrepi. [§ 155/(2)]

Question 34

Če sta možni tako krivdna kot objektivna odškodninska odgovornost, katera ima prednost?

Answer 34

Trend v sodni praksi je subjektivna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema v našem pravnem sistemu. Načelo objektivne odgovornosti se vse bolj razširja , zlasti v sodni praksi, kar se kaže v tem, da vse bolj razširja pojem nevarne stvari oz. nevarne dejavnosti.

Question 35

Oblike nepremoženjske škode

Answer 35

Nepremoženjska ali imaterialna škoda – prizadene kakšno nepremoženjsko dobrino, možna je na 4 načine:

1. telesne bolečine;
2. duševne bolečine;
3. strah;
4. okrnitev ugleda pravne osebe.

(1) Telesne bolečine – priznavajo se pretrpljene in bodoče telesne bolečine.
(2) Duševne bolečine – priznavajo se pretrpljene in bodoče duševne bolečine:
1) zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izvor zmanjšane življenske aktivnosti je lahko:
1. nezmožnost za delo;
2. povečan telesni napor;
3. manjša življenjska sposobnost;
4. splošno osebno neugodje;
5. zmanjšanje osebnih priložnosti.
2) zaradi skaženosti – pri presoji odškodnine veljajo:
1. objektivna merila – spremembe zunanjosti oškodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, možnost zakrivanja sprememb, starost, spol.
2. subjektivna merila – vpliv na psihično počutje oškodovanca.
3) zaradi razžalitve dobrega imena in časti – gre za dejanje, s katerim se:
1. nekomu neupravičeno odreka spoštovanje;
2. nekomu neupravičeno jemlje ugled;
3. zoper nekoga seje sovraštvo, prezir ali prepir;
4. nekoga skuša osmešiti.
Zaradi teh dejanj lahko nastane tudi premoženjska škoda (glej zgoraj), če gre za žalitev časti ali širjenje neresničnih trditev.
4) zaradi okrnitve svobode – gre za neupravičen poseg v prostost, ki je lahko fizičen (npr. nezakonit pripor) ali duševen (npr. odvzem svobodne volje).
5) zaradi okrnitve osebnostne pravice – sem spadajo:
1. posegi v ime, glas in podobo:
● poseg v ime (zloraba imena) – nekdo neupravičeno uporabi moje ime. Ponavadi zadostuje vrnitev v prejšnje stanje. Škoda se prizna le, če je oseba, katere ime je bilo zlorabljeno, duševno trpela.
● poseg v glas – pomeni, da nekdo neupravičeno s prisluškovanjem posname glas osebe in ga nato razmnoži. Do primerov prihaja v glasbeni industriji (ilegalni posnetki znanih opernih pevcev).
● poseg v podobo – najpogosteje se pojavlja kot neupravičena objava fotografije. Fotografija se lahko objavi, če ima oseba javno funkcijo in nastopa v javnosti.
2. posegi v duševni mir:
● posegi v osebno tajnost;
● posegi v zasebnost;
● posegi v nedotakljivost osebnega in družinskega življenja.
6) zaradi smrti bližnjega – duševna bolečina mora biti resnična. Upravičenci so:
1. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega;
2. starši zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube staršev;
3. bratje in sestre umrlega, če je med njimi in umrlim obstajala življenjska skupnost;
4. stari starši po sodni praksi – imajo pravico do odškodnine zaradi smrti vnukov, če so jim nadomeščali starše.

7) zaradi težje invalidnosti bližnjega – gre za duševne bolečine zaradi trpljenja druge osebe. Upravičenci so enaki kot pri duševnih bolečinah zaradi smrti bližnjega:
1. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega;
2. starši zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube staršev;
3. bratje in sestre umrlega, če je med njimi in umrlim obstajala življenjska skupnost.

8) zaradi kršitve dostojanstva – do tega pride v 2 primerih. Pravico do pravične denarne odškodnine ima oseba, ki:
1. je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti (odvisnosti) zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju; ali
2. proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. [§ 181]
9) zaradi težkih posegov v sorodstvene čustvene vezi – po sodni praksi se prizna odškodnina zaradi pretresenosti roditeljskih čustev, ki nastane zaradi zamenjave otrok v porodnišnici.
10) zaradi izgube stvari – odškodnina zaradi izgube stvari se običajno odmeri po vrednosti stvari v pravnem prometu. Cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, če je škoda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. Npr. če mi vandali razbijejo 35 let starega fičota, katerega tržna vrednost ustreza enaki količini starega železa, lahko uveljavljam odškodnino v vrednosti novega mercedesa zaradi moje čustvene navezanosti na fičota.
(3) Strah – sodna praksa razlikuje med primarnim in sekundarnim strahom.
1) primarni strah – strah, ki ga oškodovanec pretrpi od škodnem dogodku;
2) sekundarni strah – strah, ki nastane pozneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo).
(4) Okrnitev ugleda pravne osebe – je novost, ki jo je uvedel OZ. Za okrnitev ugleda ali dobrega imena prisodi sodišče pravni osebi pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode. Sodišče lahko prisodi odškodnino za nepremoženjsko škodo, četudi premoženjske škode sploh ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. [§ 183]

Question 36

Katera pravila se uporabljajo o odgovornosti pri nesreči, ki jo povzroči eno premikajoče vozilo in kako pri dveh ali treh motornih vozil, kako je v primeru, če je udeležen tudi pešec? Kakšna je njuna odgovornost nasproti pešcu? Kaj pomeni solidarna odgovornost? Kako lahko še odgovarja in na kakšni podlagi?

Answer 36

V primeru trka vozil se (v razmerju med vozniki vozil) uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če pa do nesreče pride zaradi delovanja 1 motornega vozila (npr. avto povozi kolesarja) se uporabljajo pravila o objektivni odgovornosti, daje je motorno vozilo nevarna stvar.

Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.

Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

Če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva kaj drugega.

Če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna.

Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti.

Oškodovanec ima od takrat, ko nastane zavarovalni primer, lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in nobena poznejša sprememba v pravicah zavarovanca nasproti zavarovalnici ne vpliva na njegovo pravico do odškodnine.

Question 37

Ali lahko zahtevate odškodnino zaradi izgube družinske sreče?

Answer 37

Načeloma ne, saj se odškodnino lahko zahteva le za eno izmed pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. Izgubo sreče pa bi lahko kvalificirali pod eno od vrst nepremoženjske škode.

Question 38

Zavarovalna pogodba

Answer 38

Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.

Dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.

Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, ali če je tedaj že prenehala možnost, da bi nastal.

Če pa je bilo dogovorjeno, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe, je pogodba nična le, če je bilo tedaj, ko je bila sklenjena, zainteresirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal oziroma da je že prenehala možnost, da bi nastal.

Določbe OZ se ne uporabljajo za plovba zavarovanja, odmik od določb pa je mogoč le, kadar zakon to izrecno dovoljuje.

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.

Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici; če je potreben zdravniški pregled, pa trideset dni.

Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena.

V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici.

Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

Če je zavarovalec namenoma neresnično prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe.

Če je bila pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, obdrži zavarovalnica že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.

Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe, preneha, če v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanje, ne izjavi zavarovalcu, da jo namerava uporabiti.

Če je zavarovalec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, odstopi od pogodbe, ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo.

V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svoj odstop od pogodbe; če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.

Če se pogodba razdre, mora zavarovalnica vrniti del premije, ki odpada na čas do konca zavarovalne dobe.

Zavarovalnica, ki so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je neresnično prijavil ali zamolčal, se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali na zamolčanje.

Zavarovalno premijo je dolžan plačati zavarovalec, vendar pa je zavarovalnica dolžna sprejeti premijo od vsakogar, kdor ima za to plačilo pravni interes.

Premija se plačuje v dogovorjenih rokih; če jo je treba plačati naenkrat, se plača ob sklenitvi pogodbe.

Premijo je treba plačati v kraju, v katerem ima zavarovalec sedež oziroma prebivališče, če ni v pogodbi določen kakšen drug kraj.

Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po vplačilu premije.

Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.

Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

Pri premoženjskem zavarovanju je zavarovalec dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi okoliščin, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti; pri osebnem zavarovanju je to dolžan samo, če je postala nevarnost večja zaradi tega, ker je zavarovana oseba spremenila delo.

Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem; če pa se je nevarnost povečala brez njegovega sodelovanja, jo mora obvestiti v štirinajstih dneh, odkar je za to zvedel.

Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko odstopi od pogodbe.

Če pa je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi bila zavarovalnica sklenila pogodbo samo proti večji premiji, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo višino premije.

Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.

Če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično.

PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE
Sklene ga tisti, ki ima interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker bi sicer imel premoženjsko izgubo, sama taka oseba pa ima tudi pravice iz tega zavarovanja. S tem zavarovanjem se zagotovi povrnitev škode, ki bi nastala v zavarovančevem premoženju, če bi nastal zavarovalni primer. Zavarovalnina ne more biti višja od škode, ki je nastala. Pri kmetih (posevki/plodovi) pa se škoda določa na vrednost, ki bi jo imeli pri spravilu.

Zavarovanje pred odgovornostjo:
S to vrsto zavarovanja pa se posameznik zavaruje pred morebitno škodo, ki jo mora povrniti tretjim osebam na podlagi odškodninske odgovornosti. Zato zavarovalnica izplača odškodnino le, če jo oškodovanec zahteva.

Oškodovanec zahteva: v tem kontekstu OZ določa tudi možnosti direktne tožbe, s katero oškodovanec neposredno od zavarovalnice zahteva povrnitev škode zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec - vendar samo od zneska obveznosti zavarovalnice in ne več.

Osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno) na kratko: Lahko se nanaša na zavarovanca ali pa nekoga tretjega, vendar je nično zavarovanje za primer smrti tretjega, ki še ni star 14/mu je vzeta poslovna sposobnost.

Tretjega določiš s pogodbo ali s oporoko, zadoščajo pa podatki za določljivost te tretje osebe.

Če je določena tretja oseba in umre, vsota pripade zavarovalcu.

Če tretja oseba vsoto dobi, upniki zavarovalca imajo nobene pravice do te vsote. Zavarovalnina se določi v polici po sporazumu med strankama. Polica pa se lahko glasi na ime ali po odredbi (indosament).

Question 39

Zamuda dolžnika

Answer 39

Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.

Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače.

Question 40

Kaj narediš, če je sklenjena kupoprodajna pogodba za nepremičnino in v njej ne določita cene, ampak rečeta, da se bosta za ceno dogovorila, kasneje, ko bodo opravljene cenitve. Kupec se nato vknjiži v ZK kot lastnik, prodajalec pa denarja nikoli ne prejme. Kakšne so njegove možnosti?

Answer 40

Če kupnina v pogodbi ni določena in tudi v njej ni dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, se šteje, da pogodba ni nastala. Prodajalec bo zato zoper aktualnega lastnika (kupca) vložil izbrisno tožbo.

Izbrisna tožba je tožba, s katero se ugotovi materialno-pravna neveljavnost vknjižbe in vzpostavi prejšnje ZK stanje. Učinkuje ex tunc, tretji pa so načeloma varovani po načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Vknjižba je materialno pravno neveljavna, če je ZK dovolilo:

1. bilo izdano na podlagi ničnega zavezovalnega pravnega posla,
2. postalo neveljavno zaradi razveljavitve in razveze zavezovalnega pravnega posla

Question 41

Zastaranje in prekluzija. Zakaj sodišče pazi na prekluzijo samo, na zastaranje pa ne?

Answer 41

Prekluzija pomeni prenehanje pravnega varstva in pravice same, po določenem časovnem obdobju. Če torej rok preteče, nimamo več drugih rešitev, sodišče na prekluzivne roke pazi po uradni dolžnosti. Posameznik namreč pravice nima več in je ni upravičen več zahtevati.

Zastaranje pa pomeni prenehanje pravice zahtevati izpolnitev določene obveznosti (obveznost se spremeni v naturalno, zastaranje ne pomeni izgube pravice). Obveznost torej ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. Če dolžnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Če se dolžnik na zastaranje ne sklicuj, se tudi sodišče nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odločiti tako kot o vsakem drugem zahtevku. S pretekom zastaralnega roka preneha sodno varstvo pravice. Sodišče upošteva zastaranje le na ugovor dolžnika.

Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok v katerem je potrebno vložiti tožbo ali opraviti kakšno določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena.

Question 42

Izpodbojnost

Answer 42

Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno. In če gre za čezmerno prikrajšanje.

Izpodbojnost lahko uveljavlja le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. V pravdi se lahko uveljavlja le s tožbo in ne s procesnim ugovorom. Pravica preneha (ugasne) v 1 letu od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) oziroma v treh letih od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Izpodbojni pravni posel se razveljavi z učinkom za nazaj (ex tunc).

Izpodbojna pogodba postavne veljavna, če se stranka, upravičena za za izpodbijanje, izreče, da ostaja pri pogodbi, oziroma je ne izpodbija v določenem roku. Konverzija ni potrebna, ker je izpodbojna pogodba veljavna, dokler se ne izpodbija. Sopogodbenik pa ima pravico zahtevati od upravičenca, da se izjasni v roku 30 dni, ali bo pogodbo izpodbijal. Če se v roku ne izjasni ali izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se šteje, da je pogodba razveljavljena.

Pravne posledice:

1. vrnitveni zahtevek, vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe
2. odškodninska odgovornost, pogodbenik pri katerem je vzrok izpodbojnost, je dobrovernem sopogodbeniku odgovoren za škodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe.

Question 43

Preživninska obveznost staršev za otroke?

Answer 43

Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno izobraževanje. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena morajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.

Dohodke iz premoženja otroka smejo starši uporabljati predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, če sami nimajo zadosti sredstev pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti.

Otrok, ki je dopolnil 15 let in je zaposlen, lahko razpolaga s svojo plačo. Pri tem mora prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, pa tudi starši, ki živijo skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji.

Če se starši ne sporazumejo o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče.

Question 44

Razveza zakonske zveze. Na kaj pazi sodišče po uradni dolžnosti?

Answer 44

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega, z razveljavitvijo ali z razvezo zakonske zveze.

SPORAZUMNA RAZVEZA
Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami tega zakonika in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če sodišče ugotovi, da sporazum zakoncev iz prejšnjega odstavka ni v skladu s koristjo otrok, predlog za sporazumno razvezo zavrne.

SPORAZUMNA RAZVEZA PRED NOTARJEM
Če se zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, želita razvezati, in se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen, pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.

Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka. Notarski zapis iz prejšnjega odstavka je pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register.

Notar pošlje notarski zapis iz prvega odstavka tega člena upravni enoti, ki vpiše razvezo zakonske zveze v matični register, v osmih dneh po podpisu notarskega sporazuma.

RAZVEZA NA PREDLOG
Če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.

Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi prejšnjega odstavka, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom.

Preden sodišče odloči po prejšnjem odstavku, mora ugotoviti, kako bodo koristi otroka najbolje zagotovljene.

Postopek za razvezo zakonske zveze se začne na predlog enega od zakoncev.

Postopek za sporazumno razvezo zakonske zveze se začne na predlog obeh zakoncev.

Če je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze in eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, sodišče postopek ustavi.

Če družinski zakonik določa, da se mora predlagatelj pred začetkom postopka udeležiti predhodnega svetovanja, iz zapisnika centra za socialno delo pa izhaja, da se predlagatelj razveze zakonske zveze ali predlagatelja sporazumne razveze zakonske zveze ni ali nista udeležila prehodnega svetovanja, se predlog zavrže.

Sodišče odloča s sklepom. Zoper sklep je možna pritožba v roku 30-ih dni

Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi prejšnjega odstavka, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom.

Question 45

Kako po prenehanju (istospolne) skupnosti urediti varstvo, vzgojo, preživljanje skupnih otrok, pristojnost sodišča, ali pazi na kaj sodišče po uradni dolžnosti?

Answer 45

Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumejo se lahko za skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji.

Če se starši sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

Če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče. Sodišče lahko po uradni dolžnosti v skladu z določbami tega zakonika odloči tudi o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši v skladu s tem zakonikom.

Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Question 46

Pod kakšnimi pogoji lahko razvezani zakonec zahteva preživnino? V kakšni višini se določi preživnina?

Answer 46

Nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.

S tožbo iz prejšnjega odstavka sme razvezani zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.

Sodišče zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine zakoncu, ki zahteva preživnino, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca, ali če je zakonec, ki zahteva preživnino, pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze ali po razvezi storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca, otroka ali starše drugega zakonca.

Zakonca lahko v obliki izvršljivega notarskega zapisa skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze ob sklenitvi zakonske zveze, med njenim trajanjem ali ob razvezi.

Sporazum iz prejšnjega odstavka, zlasti sporazum o odpovedi pravice do preživnine, ne sme ogroziti koristi otrok.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej ter se lahko zahteva od dneva vložitve tožbe, s katero je bila zahtevana preživnina.

Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku ali na drug način, če to opravičujejo posebni razlogi.

Preživnina, določena na način iz prejšnjega odstavka, ne sme bistveno poslabšati položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal preživnino vnaprej v mesečnih zneskih, niti ne sme biti preveliko breme za zavezanca.

Med razvezanima zakoncema ni obveznosti preživljanja, če bi bilo s tem ogroženo njuno lastno preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih morata preživljati po 183. členu tega zakonika.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.

O zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok.

Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

Question 47

Skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje, odgovornost za dolgove?

Answer 47

Premoženjski režim zakoncev je celota pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema in v razmerju do tretjih oseb.

Zakoniti premoženjski režim med zakoncema je režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj. Na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni.

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino.

Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev, zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju.

Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.

Posebne obveznosti zakonca so tiste, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze, in tiste, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, a ne predstavljajo skupne obveznosti zakoncev po prvem odstavku 82. člena tega zakonika.

Za posebne obveznosti odgovarja zakonec s svojim posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju.

Question 48

Kako se izvede izvršba na skupnem premoženju, kdo predlaga delitev, kaj ima žena?

Answer 48

Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.

Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec prednostno pravico kupiti ta delež po ceni, ki se določi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena.

Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Za spor iz prejšnjega stavka se uporablja drugi odstavek 74. člena tega zakonika.

Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

Question 49

Dva zakonca se razvežeta, kako bo sodišče izvedlo delitev skupnega premoženja? V katerem postopku se to opravi, na kak način, kakšna je zakonska domneva o deležih? Žena nato zatrjuje, da je njen delež večji kot od moža, v ZK sta vpisana kot vsak do 1/2, kaj nepravdno sodišče stori v tem primeru? Čigava pravica je manj verjetna v tem primeru?

Answer 49

Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska zveza preneha. Med trajanjem zakonske zveze se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Sporazum iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja.

Če v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca spreminjata zakoniti premoženjski režim, ni določen način delitve skupnega premoženja, se to razdeli po pravilih zakonitega premoženjskega režima, razen če se zakonca sporazumeta drugače. Delitev se opravi po stanju ob začetku učinkovanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Ko so dogovorjeni oziroma določeni deleži na skupnem premoženju, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve premoženja. Za delitev šteje tudi njun dogovor, da postaneta solastnika stvari v sorazmerju s svojima deležema iz skupnega premoženja.

Če dogovor o načinu delitve premoženja ni dosežen, sodišče premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja.

Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo - napoti praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno - če pravde ne sproži v roku, sodišče lahko samo odloči o tem vprašanju.

Question 50

V katerem dednem redu dedujejo žena in otroci?

Answer 50

V prvem dednem redu. Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec.

Ti dedujejo po enakih delih.

Question 51

Odpoved dedovanju, odstop dednega deleža?

Answer 51

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.

Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.

Če so potomci mladoletni, za to odpoved ni potrebna odobritev pristojnega centra za socialno delo.

Če se je dedič odpovedal samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič.

Če se odpovedo dediščini vsi dediči, ki ob zapustnikovi smrti pripadajo najbližjemu dednemu redu, so poklicani k dedovanju dediči naslednjega reda.

Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se ni odpovedal dediščini, preide pravica odpovedi na njegove dediče.

Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine.

Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna.

Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Ukrepi, ki jih stori kakšen dedič samo za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave mu ne jemljejo pravice, da se odpove dediščini.

Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika.

Potomec ali zakonec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, se v sporazumu s prednikom ali zakoncem odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti njegovega prednika ali zakonca.

Če se je dediščini odpovedal potomec, velja taka odpoved tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati.

Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Delež oporočnega dediča, ki se je odpovedal dediščini, gre zapustnikovim zakonitim dedičem, če ne izhaja iz oporoke, da je imel oporočitelj kakšen drug namen.

Delež zakonitega dediča, ki se je odpovedal dediščini samo v svojem imenu, se deduje, kot da bi bil ta dedič umrl pred zapustnikom.

Question 52

Kako odgovarja dedič za zapustnikove dolgove?

Answer 52

Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

Med dediči se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno.

Če postane zapuščina lastnina Republike Slovenije na podlagi 9. člena tega zakona, Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove.

Question 53

Ali lahko dediči delijo zapuščino v zapuščinskem postopku?

Answer 53

Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Brez dogovora dedičev sodišče o delitvi dediščine samo ne more odločiti.

Question 54

Pojasni bistvo 212. člena ZD - sodišče napoti dediče na pravdo tako v primeru, ko je med dediči spor o dejstvih kot tudi, ko je spor o pravu (izjema od pravila, da zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih odloča samo)?

Answer 54

Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

Tako ravna sodišče, če so sporna tale dejstva:

• dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu;
• dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahteve preživelega zakonca in zapustnikovih potomcev, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, da se jim iz zapuščine izločijo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb;
• dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež;
• dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenost razlogov za nevrednost;
• dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini.

Če v naštetih primerih ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, odloči zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih v zapuščinskem postopku.

Če je med strankami spor o pravici do volila ali o kakšni drugi pravici iz zapuščine, napoti sodišče prav tako stranke na pravdo ali na upravni postopek, ne prekine pa zapuščinske obravnave.

Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek v tehle primerih:

• če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino;
• če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Question 55

Kaj se zgodi ko tretja oseba (zapustnikov sorodnik, ki ni bil poklican k dedovanju), zatrjuje, da določena stvar ne spada v zapuščino, ker je njegova. Ali to vpliva na potek zapuščinskega postopka?

Answer 55

Ne ne vpliva. Izločitev iz zapuščine lahko uveljavljajo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki so živeli z zapustnikom oz. njegov partner. Poleg tega sodišče v primeru, ko pride do spora o obsegu zapuščine, prekine zapuščinski postopek in napoti na pravdo le stranke postopka. Tretja oseba ni strank postopka, zato na potek postopka ne vpliva. Bo pa lahko svojo pravico uveljavljala v pravdi z rei vindikacijo,

Question 56

Lastnoročna oporoka, pogoji? PRIMER: Vdova predloži zapuščinskemu sodišču z računalnikom napisano oporoko in lastnoročno podpisano oporoko. Kaj bo storilo sodišče? Ali morajo ničnost zahtevati zakoniti dedič?

Answer 56

Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.

Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

V konkretnem primeru oporoka ne zadosti nobeni izmed zgornjih obličnostnih zahtev, saj ima tako hude pomanjkljivosti, da niti ne gre za oporoko. Sodišče na to pomanjkljivost pazi po uradni dolžnosti in bi ne glede na zahtevo dedičev uvedlo dedovanje na podlagi zakona.

Question 57

Primer: dedujejo žena in otroci, postavi pa se vprašanje ali spada nepremičnina v skupno premoženje zakoncev ali je bila le zapustnikova, kaj naredi sodišče?

Answer 57

Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek v tehle primerih:

1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino;
2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Na pravdo bo napotilo ženo, saj je njena pravica manj verjetna.

Question 58

Primer:

1. zapustnik umre in v oporoki svoj avtomobil zapusti vnuku. Kako se bo dedovalo njegovo premoženje, če je poleg vnuka zapustil še ženo in otroke?
2. Zapustnik z oporoko razpolaga z avtom, premoženja je pa še več. Zapusti pa ženo, enega otroka in dva vnuka po drugem pokojnem otroku. Kako se bo dedovalo? Kdo bo dedoval, kateri dedni red je to in po kakšnih deležih bo dedoval vsak?

Answer 58

1. Avto se bo dedoval na podlagi oporoke in ga bo prejel vnuk. Ostalo premoženje pa se bo dedovalo na podlagi zakona (žena in otroci po enakih delih).
2. Avto se bo dedoval na podlagi oporoke. Preostalo premoženje se bo dedovalo na podlagi zakona. Dedovali bodo žena in otrok vsak po eno tretjino, oba vnuka pa skupaj po eno tretjino. Gre za prvi dedni red, vnuka pa dedujeta na podlagi vstopne pravice pokojnega otroka (del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi preživel zapustnika)

Question 59

Po kateri oporoki se deduje , če je glede istega premoženja sestavil več oporok, ki so si časovno sledile.

Answer 59

Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše.

Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja.

Question 60

Numerus clausus?

Answer 60

Načelo pomeni, da je število stvarnih pravic omejena, taksativno jih našteva zakon:
lastninska pravica,
zastavna pravica,
služnosti,
pravica stvarnega bremena,
stavbna pravica.

Question 61

negatorna tožba, vznemirjanje lastninske pravice, posestno varstvo, motenje posesti, prednosti ene in druge ter roki

Answer 61

Zaščita pred vznemirjanjem

Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

Če je bila z vznemirjanjem iz prejšnjega odstavka povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode.

Zahtevek iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

Poleg SPZ varstvo pred vznemirjanjem (imisijami) določa tudi 133. člen OZ - Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.

Upravičenec po OZ je vsakdo in ni nujno, da je škoda že nastala, dovolj je, da grozi večja škoda. Gre za popularno tožbo. Na podlagi določb OZ je aktivna legitimacija podeljena širšemu krogu oseb.

Prednosti in slabosti negatorne tožbe:

• ne zastara
• ima omejen krog legitimiranih oseb v primerjavi z motenjsko tožbo
• v primeru negatorne tožbe gre za redni postopke, v primeru motenjske tožbe pa za prednostni, zato sodno varstvo v okviru negatorne tožbe ne bo tako hitro zagotovljeno, kot v primeru motenjske tožbe.
• z negatorno tožbo se lahko lastnik ali domnevni lastnik brani pred vsemi posegi v svojo pravico od zunaj, tudi takšnimi, ki ne izvirajo iz posesti

Question 62

Motenje posesti, roki, kako je z izvršbo. Kakšne cilje zasleduje motenjsko varstvo?

Answer 62

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona.

Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.

Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

Postopek:

• tožbo je potrebno vložiti v roku 30 dni
• gre za prednostni in nujni postopek
• lahko se izda začasna odreda
• rok za odgovor na tožbo in pritožbo je 8 dni
• izvršitev sklepa v izvršilnem postopku je potrebno zahtevati v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa
• iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa
• ni revizije

Ponovno motenje
Če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.

Predlog za izvršbo po prvem odstavku tega člena lahko poda upnik v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja.

Cilj, ki ga zasleduje motenjsko varstvo je v preprečitvi samovoljnih izvrševanj domnevnih pravic.

Question 63

Primer:

1. sosed zasadi živo mejo na tvojo parcelo - kakšno varstvo uporabiš?
2. Odtujijo vam avto. Ugotovite tudi, kdo vam ga je odtujil. Kaj storite?

Answer 63

1. Uporabiš ali negatorno ali motenjsko tožbo
2. V tem primeru bi uporabila rei vindikacijo. Lastnik lahko namreč od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Lastnik mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Tak zahtevek ne zastara.

Question 64

Primer:
1. Dva soseda mejaša, en postavi škarpo malo čez mejo. Kaj bo naredil drugi? Ali potek časa od postavitve škarpe kaj vpliva na to, katero tožbo boste izbrali?

2. Kaj če drugi sosed reče, da on misli, da je na svojo stran meje naredil škarpo? V katerem postopku se to rešuje? Kateri trije principi so bistveni za rešitev mejnega spora? Ali dejstvo, da je sporni prostor vreden 3.000 EUR vpliva na postopek? Kaj pa 4.000 EUR?

AIi potek časa od postavitve škarpe kaj vpliva na mejni spor?

Pri katerem dodišču boste vložili vsako od teh tožb?

3.

Answer 64

1. Sosed bo vložil motenjsko ali negatorno tožbo, odvisno od poteka časa. Motenjska bo mogoča v roku 30 dni od postavitve škarpe. Obe izmed tožb bi vložili pred pravdno sodišče, pristojno za kraj lege nepremičnine. Za motenje posesti je izključno stvarno pristojno okrajno sodišče, za negatorno pa je odvisno od vrednosti spornega predmeta, bodisi okrajno bodisi okrožno.
2. Če sosed trdi, da je postavil na svoji strani bo šlo za mejni spor.

SODNA UREDITEV MEJE
Sodišče v postopku za ureditev meje uredi mejo med nepremičninami, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje.

Če je med udeleženci spor o določeni površini nepremičnine (lastninski spor), pri čemer meja ni sporna, ne gre za ureditev meje.

Postopek za ureditev meje se začne na predlog zemljiškoknjižnega lastnika ali v zemljiško knjigo vpisanega imetnika stavbne pravice ali užitka.

Nasprotni udeleženec je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, glede katere je meja sporna.

Predlog mora vsebovati tudi zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, med katerimi se predlaga ureditev meje, in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku.

Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče.

Izvedenec na naroku sodišču predloži potrebne podatke za zapisnik in kot del zapisnika izdela skico, ki jo sodišče obravnava z udeleženci.

Sodišče na naroku mejo uredi v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, in jo označi s trajnimi mejnimi znamenji.

Sodišče v sklepu natančno opiše določeno mejo in navede ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora. Elaborat je sestavni del sklepa.

Sodišče pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodetski upravi.

Sodišče pristojni geodetski upravi pošlje tudi pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga ali sklep o ustavitvi postopka.

Kriteriji za reševanje mejnega spora:
Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice.

Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.

Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje v smislu prejšnjega odstavka, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti.

Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.

Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je predlog vložen, pa ne soglašata, da se uredi meja na podlagi močnejše pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje.

Potek časa od postavitve škarpe lahko vpliva na odločitev glede zadnje mirne posesti.

Question 65

Kako je z delitvijo skupnega premoženja, v katerem postopku? Kaj naredi nepravdno sodišče, če so sporni deleži? Ali je obligatorno, da se prekine in napoti na pravdo? Zakaj?

Answer 65

V tem postopku sodišče odloči, če med solastniki ni sporazuma o delitvi solastnine. Odloči samo v primeru, če med njimi ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev. Če pa tak spor obstoji, jih mora napotiti na pravdo. Predlog za delitev solastnine mora vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti deležev ter imetnikih stvarnih pravic na stvareh. Kadar je predmet delitve nepremičnina, je potrebno v predlogu navesti tudi ZK podatke in predložiti listine, s katerimi se izkazuje lastninska pravica na nepremičnini. Sodišče v tem postopku opravi narok.

Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, lahko ta ob delitvi preide samo na nekatere nove stvari, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi stavek drugega odstavka tega člena. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.

Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, sodišče odloči, na katero novo stvar preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj njenega imetnika.

Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Sodišče v sklepu o delitvi stvari odloči, da morajo udeleženci, ki imajo stvar ali dele stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadajo po delitvi stvari. Sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Sodišče pri delitvi upošteva večjo ali manjšo vrednost zemljišča zaradi ustanovljene služnosti. Skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.

Sodišče napoti na pravdo, kadar obstoji spor glede predmeta delitve ali velikosti deležev. To pa zato, ker se v teoriji nepravdni postopki ne ukvarjajo s spornimi zadevami, temu so namenjeni pravdni postopki.

Question 66

Zakaj je pomembna obličnost pri prenosu nepremičnin?

Kakšni pravni posli so potrebni za prenos lastninske pravice na nepremičnini?

Answer 66

Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki.

Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo.

Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon. Podrobneje za nepremičnine velja, da mora biti pogodba na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, sklenjena v pisni obliki.

Imamo zavezovalni pravni posel - pogodba s katero se prodajalec zaveže, da bo prenesel lastninsko pravico na kupca in razpolagalni posel - z njim se prenaša lastninska pravica, in mora pri prenosu nepremičnin vsebovati ZK dovolilo, podpis prodajalca na slednjem pa mora biti overjen. LP na nepremičnini se pridobi z vpisom v ZK (vpis je kontitutivnega pomena) in ne z izročitvijo.

Question 67

Primer: dve sosednji parceli, iz ene ki stoji na pobočju pada kamenje na drugo. Njegovega lastnika to seveda moti, zato opozori lastnika prve, ki pa na njegovo zahtevo ne ukrene nič. Kakšno pravno varstvo ima na voljo lastnik druge parcele.

Answer 67

V konkretnem primeru gre za imisije, ki jih SPZ izrecno ne opredeljuje, gre pa za delovanje, vplivanje, učinkovanje na tuje nepremičnine, premičnine in tudi osebne vrednote.

Upošteva se merilo povprečnega prebivalca zemljišča glede na konkretno naravo in namen zemljišča Nebistvene imisije je treba trpeti in tudi bistvene (kolikor so krajevno običajne - vsak se mora prilagoditi značilnostim prostora kjer živi). Lastnik nepremičnine more pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.

Pravno varstvo se uveljavlja z negatorno (imisijsko) tožbo, ki je po SPZ rezervirana za lastnika ali domnevnega lastnika, v poštev pride tudi za zakupnika, najemnika, užitkarja. Pasivna legitimacija je usmerjena tako na lastnika nepremičnine, iz katere izvirajo imisije, kot tudi na imetnika omejene stvarne pravice ali obligacijske pravice. S tožbo se zahteva opustitev vznemirjanja oziroma prepoved nadaljnjega vznemirjanja (+morebitna škoda).

Poleg imisijske tožbe bi prišla v poštev tudi tožba po 133. členu OZ ( od soseda bi zahteval , da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu število oseb večja škoda ter, da se vzdrži dejavnost iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost) ali pa tožbo na motenje posesti.

Question 68

Primer: Dva soseda, dve sosednji zemljišči, do drugega prek prvega pelje pot, ki ga je drugi sosed mirno uporabljal 30 let, po 30-ih letih pa prvi sosed začne preprečevati prehod preko tega zemljišča. Kaj bi naredil kot odvetnik drugega soseda?

Answer 68

Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost).

Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju.

Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas.

Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

V konkretnem primeru bi stvarna služnost nastala na podlagi zakona (priposestvovanje). In sicer lahko služnostni upravičenec zahteva, da se nasproti lastniku služeče stvari ugotovi obstoj služnosti.

Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let.

Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.

Question 69

Stavbna pravica

Answer 69

Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.

Stavbna pravica je lahko ustanovljena za določen ali nedoločen čas.

Stavbna pravica je prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.

Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.

Pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi stavbna pravica, ne sme vsebovati razveznega pogoja.

Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko razdeli v etažno lastnino, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih deležih.

Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino.

Če se stavbna pravica nanaša na zgradbo pod nepremičnino, se mora s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dogovoriti glede načina rabe in vzdrževanja zemeljske površine nad zgradbo.

Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.

Če se nepremičnina razdeli, stavbna pravica preneha na tistih delih, ki niso predmet stavbne pravice.

Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju.

Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega.

S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.

Stavbna pravica se lahko zastavi.

Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila.

Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra.

Question 70

Na kak način lahko preneha najemno razmerje? Odpoved najemne pogodbe? Odpoved najemne pogodbe v primeru, če najemnik ne plača po stanovanjskem zakonu? Lastnik stanovanja, želi izseliti iz svojega stanovanja najemnika, ki ne plačuje najemnine in rednih stroškov vzdrževanja. Kakšne možnosti ime? Kako je v primeru, da je rok za plačilo najemnine ni dogovorjen v najemni pogodbi, kako je če je dogovorjen?

Answer 70

Najemno razmerje lahko preneha:

• s potekom časa
• s sporazumom
• z odpovedjo ene izmed strank

Če ni dogovorjeno drugače, lahko najemnik odpove najemno pogodbo vselej, ne da bi za to navajal razloge, če o tem pisno obvesti lastnika, z 90 dnevnim odpovednim rokom.

Lastnik lahko odpove najemno pogodbo zaradi naslednjih krivdnih razlogov:

1. če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih delih stanovanjske ali večstanovanjske stavbe;
2. če opravlja v stanovanju dejavnost brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem;
3. če najemnik ne vzdržuje stanovanja v skladu s pravilnikom iz 125. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na najemnika;
4. če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh od prejema računa;
5. če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določenega s hišnim redom ali z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja;
6. če najemnik izvršuje ali izvrši v stanovanju in vgrajeni opremi spremembe brez poprejšnjega soglasja lastnika, razen v primerih iz 97. člena tega zakona;
7. če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika oseba ali več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi in če najemnik za to ni pridobil soglasja lastnika;
8. če najemnik odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika, kot to določa 84. člen tega zakona;
9. če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz tretje alinee 94. člena in 99. člena tega zakona;
10. če najemnik brez upravičenih razlogov ne prevzame stanovanja oziroma ne prične prebivati v stanovanju v 30 dneh po sklenitvi najemne pogodbe;
11. če so najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi, nehale uporabljati stanovanje in brez presledka več kot tri mesece niso stanovale v njem;
12. če posreduje lažne podatke, ki so osnova za pridobitev pravice do subvencionirane najemnine v skladu s 121. členom tega zakona.

Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto.