ČUTILA Flashcards
(29 cards)
VLOGA ČUTIL
Zaznavajo stanja v notranjosti organizma in v njegovi okolici in jih posredujejo v centralni živčni sistem.
VLOGA ČUTNIC
- Povezujejo osrednje živčevje z notranjim in zunanjim okoljem.
- Energijo različnih draljajev pretvorijo v vzburjenje.
VRSTE ČUTNIC (čutilnih celic)
- Primarne čutilne celice (čutilno živčne celice).
- Sekundarne čutilne celice.
PRIMARNE ČUTILNE CELICE
- Imajo lasten akson (nevrit).
- Razvile iz živčnih celic.
- Čutnice za T (toplo, mrzlo), bolečino, tip, voh.
SEKUNDARNE ČUTILNE CELICE
- Razvile iz posebnih celic kože (epitelnih celic).
- Čutilne celice za sluh in ravnotežje, vid, okus, čutne celice pobočnice.
DENDRITI
- Sprejemni deli čutnih celic.
- Dražljaj povzroči v čutilni celici nastanek receptorskega potenciala (RP - sprememba napetosti na membrani).
DELITEV ČUTNIC PO LOKACIJI DRAŽLJAJA
- Eksteroreceptorji: sprejemajo zunanje dražljaje (vid, sluh, voh, okus, dotik), se jih zavedamo.
- Interoreceptorji: sprejemajo notranje dražljaje (proprioreceptorji-se zavedamo, baroreceptorji, kemoreceptorji, ionoreceptorji, osmoreceptorji itd. - se ne zavedamo).
DELITEV ČUTNIC GLEDE NA OBLIKO ENERGIJE, KI VZDRAI ČUTILNE CELICE
- Mehanoreceptorji: mehanski dražljaj (sluh, tip, ravnotežje, vodni tok).
- Kemoreceptorji: kemični dražljaj (voh, okus).
- Fotoreceptorji: elektromagnetna valovanja (vid9.
- Termoreceptorji: termični dražljaj.
- Elektroreceptorji: spremembe električnega polja.
FOTORECEPTORJI
- Čutila za vid.
1. Čašaste oči: pigmentna čaša z vidnimi čutnicami (deževnik, ploski črvi).
2. Jamičaste oči: očesna jamica, na dnu vidne čutnice (mehkužci, ožigalkarji, navtilus).
3. Mehurčkaste (kamričaste) oči (vrtni polž): - Evertno oko (glavonožci),
- Invertno oko (vretenčarji).
- Pikčaste oči (pajki)
- Sestavljene/mrežaste/fasetne oči (nekateri raki, žuželke).
ZENIČNI REFLEKS
- Prilagajanje očesa na količino svetlobe.
- Kontrakcija žarkastih mišic: razširjena zenica.
- Kontrakcija krožnih mišic: zožena zenica.
- Paličnice se ob večji količini svetlobe pogreznejo v pigmentno plast.
AKOMODACIJA
- Prilagajanje očesa na gledanje na blizu ali daleč.
- Na daleč:napeta vlakna lečnega obešala, sproščene ciliarne mišice (bolj napeta leča, manjša ukrivljenost leče).
- Na blizu: sproščena vlakna lečnega obešala, skrčene ciliarne mišice (leča manj napeta, večja ukrivljenost leče).
OČESNE PEGE
- Rumena pega: največja ločljivost in visok vzdražnostni prag, vsebuje le čepnice, slika najbolj ostra in barvna (šibka občutljivost, 16.000 čepnic/mm2).
- Slepa pega: mesto vidnega živca.
VIDNE ČUTNICE
- Paličnice: črno-belo gledanje pri nizkih intenzitetah svetlobe.
- Čepnice: barvno gledanje pri visokih intenzitetah svetlobe, občutljive na različne valovne dolžine svetlobe.
* Človek: tri vrste čepnic z različnimi vidnimi pigmenti - občutljive na rdečo, modro ali zeleno svetlobo.
VIDNI PIGMENT (fotopigment)
- Skupna značilnost vidnih čutnic.
- Vidni pigment rodopsin: iz beljakovine opsin in retinala.
- Retinal: beljakovinski del, aldehid vitamina A.
DALJNOVIDNOST
- Očesno zrklo je prekratko.
- Slika nastane za mrežnico.
KRATKOVIDNOST
- Očesno zrklo je predolgo.
- Slika nastane pred mrežnico.
MEHANORECEPTORJI
Mehanski draljaji: tlak ob pritisku ali dotiku, težnost, zračni tok, vodni tok, vlek …
* Tangoreceptorji: čurila za pritisk, dotik/tip, bolečino.
* Statoreceptorji: ravnotežje.
* Reoreceptorji: vodni tok.
* Fonoreceptorji: sluh.
* Vibroreceptorji: tresljaji.
* Proprioreceptorji: mišična vretena, kitni organi.
TANGORECEPTORJI
- Čutila za pritisk, dotik/tip, bolečino.
- Primarne čutilne celice s pomožnimi strukturami (v koži, tipalnicah, nogah, notranjih organih).
- Sporočila se obdelujejo v primarni čutilni skorji v temenskem trežju velikim moganov.
REORECEPTORJI
- Čutilo za vodni tok.
- Pobočnica (ribe): skupki sekundarnih čutilnih celic, prekritih z želatinasto kupolo.
- smer in hitrost vodnega toka, določanje položaja predmetov na osnovi odbitih valov.
STATORECEPTORJI
- Čutilo za ravnotežje.
- Notranje uho (labirint) pri vretenčarjih: razvilo iz sistema pobočnice.
- Omogoča ohranjanje ravnotežja in orientacijo v prostoru.
- STATIČNI in DINAMIČNI RAVNOTEŽNI ORGAN.
STATIČNI RAVNOTEŽNI ORGAN
- Statično ravnoteje (lega glave in telesa).
- Vrečka: na začetku polža.
- Mešiček: na začetku polkrožnih kanalov.
- Zaznavanje lege telesa glede na težnost.
DINAMIČNI RAVNOTEŽNI ORGAN
- Dinamično ravnotežje (smer premika in hitrost premikanja glave).
- leži na vhodu v vsak polkrožni kanal v ampulah (razširjen del kanala).
- Polkrožni kanali so postavljeni pravokotno eden na drugega, zato lahko možgani natančno prostorsko ocenijo smer premika in hitrost pospeška gibanja glave.
FONORECEPTORJI
- Čutilo za sluh.
- Zaznavanje zvočnega valovanja - zgoščine in razredčine zraka (spremembe tlaka) ali vode.
- Timpanalni (bobničasti) organ: slušni organ pri žuželkah za zaznavanje jakosti, višine in smeri zvoka (na nogah, tudi na oprsju, bazi kril, zadku itd.).
- Stridulacija: oglašanje zaradi drgnejnja dveh hitinastih struktur.
SLUŠNI ORGAN: UHO
- Nameščen v kosti senčnici.
1. Zunanje uho: uhelj in sluhovod, bobnič?.
2. Srednje uho: kladivce, nakovalce stremence, ovalno in okroglo okence?.
3. Notranje uho: vrečka, mešiček, trije polkrožni kanali, polž.