ČUTILA Flashcards

(29 cards)

1
Q

VLOGA ČUTIL

A

Zaznavajo stanja v notranjosti organizma in v njegovi okolici in jih posredujejo v centralni živčni sistem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

VLOGA ČUTNIC

A
  • Povezujejo osrednje živčevje z notranjim in zunanjim okoljem.
  • Energijo različnih draljajev pretvorijo v vzburjenje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

VRSTE ČUTNIC (čutilnih celic)

A
  1. Primarne čutilne celice (čutilno živčne celice).
  2. Sekundarne čutilne celice.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

PRIMARNE ČUTILNE CELICE

A
  • Imajo lasten akson (nevrit).
  • Razvile iz živčnih celic.
  • Čutnice za T (toplo, mrzlo), bolečino, tip, voh.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

SEKUNDARNE ČUTILNE CELICE

A
  • Razvile iz posebnih celic kože (epitelnih celic).
  • Čutilne celice za sluh in ravnotežje, vid, okus, čutne celice pobočnice.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

DENDRITI

A
  • Sprejemni deli čutnih celic.
  • Dražljaj povzroči v čutilni celici nastanek receptorskega potenciala (RP - sprememba napetosti na membrani).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

DELITEV ČUTNIC PO LOKACIJI DRAŽLJAJA

A
  1. Eksteroreceptorji: sprejemajo zunanje dražljaje (vid, sluh, voh, okus, dotik), se jih zavedamo.
  2. Interoreceptorji: sprejemajo notranje dražljaje (proprioreceptorji-se zavedamo, baroreceptorji, kemoreceptorji, ionoreceptorji, osmoreceptorji itd. - se ne zavedamo).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

DELITEV ČUTNIC GLEDE NA OBLIKO ENERGIJE, KI VZDRAI ČUTILNE CELICE

A
  1. Mehanoreceptorji: mehanski dražljaj (sluh, tip, ravnotežje, vodni tok).
  2. Kemoreceptorji: kemični dražljaj (voh, okus).
  3. Fotoreceptorji: elektromagnetna valovanja (vid9.
  4. Termoreceptorji: termični dražljaj.
  5. Elektroreceptorji: spremembe električnega polja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

FOTORECEPTORJI

A
  • Čutila za vid.
    1. Čašaste oči: pigmentna čaša z vidnimi čutnicami (deževnik, ploski črvi).
    2. Jamičaste oči: očesna jamica, na dnu vidne čutnice (mehkužci, ožigalkarji, navtilus).
    3. Mehurčkaste (kamričaste) oči (vrtni polž):
  • Evertno oko (glavonožci),
  • Invertno oko (vretenčarji).
  • Pikčaste oči (pajki)
  • Sestavljene/mrežaste/fasetne oči (nekateri raki, žuželke).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

ZENIČNI REFLEKS

A
  • Prilagajanje očesa na količino svetlobe.
  • Kontrakcija žarkastih mišic: razširjena zenica.
  • Kontrakcija krožnih mišic: zožena zenica.
  • Paličnice se ob večji količini svetlobe pogreznejo v pigmentno plast.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

AKOMODACIJA

A
  • Prilagajanje očesa na gledanje na blizu ali daleč.
  • Na daleč:napeta vlakna lečnega obešala, sproščene ciliarne mišice (bolj napeta leča, manjša ukrivljenost leče).
  • Na blizu: sproščena vlakna lečnega obešala, skrčene ciliarne mišice (leča manj napeta, večja ukrivljenost leče).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

OČESNE PEGE

A
  1. Rumena pega: največja ločljivost in visok vzdražnostni prag, vsebuje le čepnice, slika najbolj ostra in barvna (šibka občutljivost, 16.000 čepnic/mm2).
  2. Slepa pega: mesto vidnega živca.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

VIDNE ČUTNICE

A
  1. Paličnice: črno-belo gledanje pri nizkih intenzitetah svetlobe.
  2. Čepnice: barvno gledanje pri visokih intenzitetah svetlobe, občutljive na različne valovne dolžine svetlobe.
    * Človek: tri vrste čepnic z različnimi vidnimi pigmenti - občutljive na rdečo, modro ali zeleno svetlobo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

VIDNI PIGMENT (fotopigment)

A
  • Skupna značilnost vidnih čutnic.
  • Vidni pigment rodopsin: iz beljakovine opsin in retinala.
  • Retinal: beljakovinski del, aldehid vitamina A.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

DALJNOVIDNOST

A
  • Očesno zrklo je prekratko.
  • Slika nastane za mrežnico.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KRATKOVIDNOST

A
  • Očesno zrklo je predolgo.
  • Slika nastane pred mrežnico.
17
Q

MEHANORECEPTORJI

A

Mehanski draljaji: tlak ob pritisku ali dotiku, težnost, zračni tok, vodni tok, vlek …
* Tangoreceptorji: čurila za pritisk, dotik/tip, bolečino.
* Statoreceptorji: ravnotežje.
* Reoreceptorji: vodni tok.
* Fonoreceptorji: sluh.
* Vibroreceptorji: tresljaji.
* Proprioreceptorji: mišična vretena, kitni organi.

18
Q

TANGORECEPTORJI

A
  • Čutila za pritisk, dotik/tip, bolečino.
  • Primarne čutilne celice s pomožnimi strukturami (v koži, tipalnicah, nogah, notranjih organih).
  • Sporočila se obdelujejo v primarni čutilni skorji v temenskem trežju velikim moganov.
19
Q

REORECEPTORJI

A
  • Čutilo za vodni tok.
  • Pobočnica (ribe): skupki sekundarnih čutilnih celic, prekritih z želatinasto kupolo.
  • smer in hitrost vodnega toka, določanje položaja predmetov na osnovi odbitih valov.
20
Q

STATORECEPTORJI

A
  • Čutilo za ravnotežje.
  • Notranje uho (labirint) pri vretenčarjih: razvilo iz sistema pobočnice.
  • Omogoča ohranjanje ravnotežja in orientacijo v prostoru.
  • STATIČNI in DINAMIČNI RAVNOTEŽNI ORGAN.
21
Q

STATIČNI RAVNOTEŽNI ORGAN

A
  • Statično ravnoteje (lega glave in telesa).
  • Vrečka: na začetku polža.
  • Mešiček: na začetku polkrožnih kanalov.
  • Zaznavanje lege telesa glede na težnost.
22
Q

DINAMIČNI RAVNOTEŽNI ORGAN

A
  • Dinamično ravnotežje (smer premika in hitrost premikanja glave).
  • leži na vhodu v vsak polkrožni kanal v ampulah (razširjen del kanala).
  • Polkrožni kanali so postavljeni pravokotno eden na drugega, zato lahko možgani natančno prostorsko ocenijo smer premika in hitrost pospeška gibanja glave.
23
Q

FONORECEPTORJI

A
  • Čutilo za sluh.
  • Zaznavanje zvočnega valovanja - zgoščine in razredčine zraka (spremembe tlaka) ali vode.
  • Timpanalni (bobničasti) organ: slušni organ pri žuželkah za zaznavanje jakosti, višine in smeri zvoka (na nogah, tudi na oprsju, bazi kril, zadku itd.).
  • Stridulacija: oglašanje zaradi drgnejnja dveh hitinastih struktur.
24
Q

SLUŠNI ORGAN: UHO

A
  • Nameščen v kosti senčnici.
    1. Zunanje uho: uhelj in sluhovod, bobnič?.
    2. Srednje uho: kladivce, nakovalce stremence, ovalno in okroglo okence?.
    3. Notranje uho: vrečka, mešiček, trije polkrožni kanali, polž.
25
POLŽ
* V njem čutilo za sluh. * 2 in polkrat zavita cevka, napolnjena s tekočino. * V koščenem polu je kožnati polž. * Razdeljen an 3 kanale: 1. Predvorni (=zgornji) kanal in 2. Bobnični (=spodnji) kanal zapolnjuje perilimfa. 3. Osrednji kanal: zaprta cev, ki ga zapolnjuje endolimfa (tudi polkrožne kanale, mešiček in vrečko).
26
OSREDNJI KANAL POLŽA
* Zaprta cev, ki ga zapolnjuje endolimfa (tudi polkrožne kanale, mešiček in vrečko). * Na osnovni (bazilarni) membrani, ki meji na bobnični kanal, je slušni organ - CORTIJEV ORGAN (slušne čutnice - dlačne celice, sekundarne čutnice). * Krovna membrana. * Reissnerjeva membrana. * Različne frekvence zatresejo bazilarno membrano in vzdražijo čutnice različnih delov Cortijevega organa (meja človeškega sluha 16-20.000 Hz).
27
EHOLOKACIJA
* Orientacija s pomočjo ultrazvoka (višje frekvence, ki jih človeško uho ne sliši). * Netopirji in zobati kiti z ultrazvokom zaznavajo plen in okolico.
28
KEMORECEPTORJI
* Okušalne bradavice (papile): otočkaste, nitaste, listaste, gobaste. * Okušalne brbončice (popki): predvsem na otočkastih papilah. * Sekundarne čutilne celice in oporne celice. * Osnovni okusi: sladko, slano, grenko, kislo, umami (po mesu).
29
KEMORECEPTORJI - VOH
* Primarne čutilne celice. * Žuželke: na tipalnicah. * Vodni vretenčarji: v jamicah na glavi. * Kopenski vretenčarji: v nosni votlini. * Zaznavanje lahko hlapnih snovi v hrani in okolici, ki se raztopijo v sluzi. * Primarne vohalne čutnice z občutljivimi dlačicami v epitelu zgornjega dela nosne votline.