EKOLOGIJA Flashcards
(68 cards)
1
Q
DEFINICIJA EKOLOGIJE
A
Znanstvena veda, ki obravnava odnose med živimi bitji, vpliv živih bitij na neživo okolje in obratno.
2
Q
VARSTVO OKOLJA
A
- Ukvarja se s problemi onesnaževanja okolja in kakovosti življenjskega okolja človeka.
- Niz ukrepov in omejitev, s katerimi skušamo ohraniti okolje primerno za bivanje ene vrste, človeka.
3
Q
VARSTVO NARAVE
A
- Ulvarja se z ohranjanjem biotske pestrosti in varstva naravnih vrednot.
- Niz ukrepov in omejitev, s katerimi skušamo ohraniti okolje primerno za bivanje vseh vrst.
4
Q
EKOSISTEM
A
Funkcionalna povezanost življenjske združbe (biocenoze) in življenjskega prostora.
5
Q
BIOCENOZA
A
- Življenjska združba, sestavljena iz osebkov vseh vrst, ki živijo v nekem ekosistemu in imajo podobne zahteve do okolja in zato živijo v skupnem prostoru.
- Sestavljajo jo različne populacije.
6
Q
BIOTOP
A
Življenjski prostor v ekosistemu z vsemi neživimi dejavniki okolja (vrsta tal, količina vode in hrane, količina svetlobe, …), v katerem živijo različne vrste s podobnimi zahtevami do okolja.
7
Q
EKOTON
A
- Celotna širina mejnega območja med dvema ekosistemoma.
- Značilna velika raznolikost vrst.
- Npr. gozdni rob (meja travnik-gozd), obrežni morski pas
8
Q
DOMINANTNE VRSTE
A
Najštevilčnejše vrste v življenjski združbi.
9
Q
RECEDENTNE VRSTE
A
Maloštevilne vrste v življenjski združbi.
10
Q
KLJUČNE VRSTE
A
- Tiste vrste, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju funkcije in zgradbe ekosistema.
- Ni nujno, da so najštevilčnejše.
11
Q
POPULACIJA
A
- Osnovna enota pručevanja v ekologiji.
- Skupina organizmov iste vrste, ki živijo v istem prostoru ob istem času, se med seboj razmnožujejo in imajo plodne potomce.
12
Q
TRI SKUPINE ORGANIZMOV V EKOSISTEMU
A
- PROIZVAJALCI (primarni producenti)
- POTROŠNIKI (konzumenti)
- RAZKROJEVALCI (dekompozitorji)
13
Q
NARAVNI EKOSISTEMI
A
Se ohranjajo sami (gozd, morje, reka, jezero, mlaka, močvirje itd.).
14
Q
UMETNI EKOSISTEMI
A
- Delujejo samo, če jih vzdržuje človek (njiva, travnik, ribnik, mesto, akvarij, terarij, …).
- Enosmeren tok snovi.
- Kopičenje odpadnih snovi.
15
Q
OKOLJE
A
Skupek vseh živih in neživih dejavnikov.
16
Q
NEŽIVI (ABIOTSKI) DEJAVNIKI
A
- Fizikalno-kemijske lastnosti okolja.
- Temperatura, svetloba, tlak, veter, kol. vode, kol. kisika, kol. CO2, pH itd.
- Nanje morajo biti organizmi prilagojeni.
17
Q
ŽIVI (BIOTSKI) DEJAVNIKI
A
Živa bitja, ki sobivajo.
18
Q
BIOSFERA
A
Z živimi bitji naseljen del Zemlje (vsa živa bitja hidrosfere, pedosfere in atmosfere).
19
Q
EKOSFERA
A
Biosfera celotne Zemlje skupaj z neživimi dejavniki okolja.
20
Q
BIOM
A
Geografsko območje Zemlje z značilnimi podnebnimi in talnimi pogoji, značilnim rastlinstvom (floro) in živalstvom (favno), ki je prilagojeno na dane pogoje.
21
Q
HABITAT
A
Vsi neživi dejavniki, ki jih za dolgoročno preživetje potrebuje vrsta.
22
Q
EKOLOŠKA NIŠA
A
- Vsi odnosi vrste z neživim in živim okoljem.
- Bivališče, kjer vrsta živi + funkcija vrste.
- Kraj, kjer vrsta živi in način njenega življenja in njeni odnosi do okolja.
23
Q
BIOMASA
A
Vsa snov, ki se nahaja v živih organizmih.
24
Q
NEKROMASA
A
Vsa organska snov odmrlih organizmov ali v odpadlih delih njihovih teles.
25
FITNES
* Prispevek, ki ga ima vsak osebek k dolgoročnemu nadaljevanju vrste.
* Odvisen je od števila novorojenih osebkov, njihove življenjske dobe in rodnosti.
26
LIEBIGOV ZAKON MINIMUMA
Rast in razvoj organizmov določa snov, ki je v okolju navzoča v minimalni količini.
27
STRPNOSTNA KRIVULJA
Kaže odnos vrste do določenega dejavnika.
28
STRPNOSTNO (TOLERANČNO) OBMOČJE
Obseg spremenljivosti nekega dejavnika ali količine neke snovi v okolju, ki omogoča vrsti obstanek in delovanje.
29
SPECIALISTI
Vrste z ozkim strpnostnim območjem za več dejavnikov.
30
GENERALISTI
Vrste s širokim strpnostnim območjem za več dejavnikov.
31
MEDVRSTNI/INTERSPECIFIČNI ODNOSI
1. Mutualizem (pravo sožitje)
2. Protokooperacija (koristno sodelovanje)
3. Komenzalizem (priskledništvo)
4. Predatorstvo (plenilstvo)
5. Parazitizem (zajedavstvo)
6. Amenzalizem (nasprotništvo)
7. Kompeticija (tekmovanje)
32
INTRASPECIFIČNI ODNOSI (med osebki iste vrste)
1. Kompeticija
2. Kanibalizem
3. Posestništvo (teritorialnost)
4. Socialni odnosi
5. Socialna hierarhija
33
MIMIKRIJA
Posnemanje barve, oblike ali vedenja drugih organizmov.
34
APOSEMIJA
Svarilne barve strupenih živali.
35
MIMEZA
Posnemanje neživih/nepremičnih stvari v okolju.
36
PREHRANJEVALNE VERIGE
1. Avtotrofna (primarni proizvajalci so avtotrofni organizmi)
2. Detritna (ni primarnih protucentov, detrit = organski ostanki odmrlih organizmov)
37
EKOLOŠKE PIRAMIDE
1. Številčna
2. Piramida biomase
3. Energijska piramida.
38
ENERGIJSKA PIRAMIDA
* Prikazuje količinski pretok energije od ene prehranjevalne ravni do druge.
* Količina E, ki se prenese iz nižje na višjo prehranjevalno raven se zmanjšuje.
* Niso nikoli obrnjene.
39
Kako rastline porabijo sončno energijo, ki so jo vezale (asimilirale) v svoje proizvode?
1. Za lastne fiziološke procese (razgradnja org. snovi v procesu cel. dihanja).
2. Vgradnja v lastno telo (rasti in razmnoževanje).
3. Oddajo z izločki.
40
Kako rastlinojedci porabijo energijo, ki so jo vezali (asimilirali) od rastlin?
1. Za delo (pogon-razgradnja org. snovi v procesu cel. dihanja).
2. Vgradnja v telo.
3. Oddajo z izločki v okolje.
41
PRETOK ENERGIJE
Energija sončne svetlobe, ki so jo vezale zelene rastline je enaka toplotni energiji, ki ekosistem zapušča.
42
OSNOVNA PROIZVODNJA (primarna produkcija)
* Bruto primarna produkcija (BPP = NPP + Respiracija)
* Neto primarna produkcija (NPP = 60-90%).
43
ASIMILACIJSKA UČINKOVITOST
* Delež pojedene hrane, ki se prebavi in vsrka v telesne tekočine.
* Iztrebki
* Rast in razmnoževanje
* Respiracija
44
PROIZVODNA UČINKOVITOST
* Delež energije shranjen v hrani, ki se ne porabi za dihanje, ampak samo za rast in razmnoževanje.
* Neto p. u. pokaže, kolišen del asimilirane energije se je porabil za pogon in kolikšen del za povečanje telesne teže in proizvodnjo jajčec in semenčic ter rast zarodkov.
45
ASIMILACIJSKI IZKORISTEK RASTLINOJEDCEV
* 10-40%
* Večji del hrane se ne prebavi in egergija gre v iztrebek.
* Asimiliran del gre za proizvodnjo in (re)produkcijo ter v respiracijo (cel. dihanje).
46
Zakaj so prehranjevalne verige kratke?
1. Prenos E od enega do drugega člena ni 100%, ampak pribl. 10%.
2. Na vsaki naslednji ravni so vrste večinoma večje od vrst z nižjih ravni, da obvladujejo plen.
3. Število plenilcev je vedno manjše od plena in na višjih trofičnih nivojih je osebkov kmalu premalo za uspešno preživetje populacije.
4. Plenilci niso 100% uspešni.
5. Zelo dolge prehranjevalne verige so zelo nestabilne.
47
BIOKEMIČNO KROŽENJE SNOVI
* Kemične snovi krožijo med organizmi (bisfero) in abiotskimi sestavinami okolja (atmosfere, hidrosfere in litosfere).
* Kroženje snovi omogočajo fizikalni, emični in biotski dejavniki.
* Kroženje kisika, ogljika, dušika, fosforja, vode, žvepla, ...
48
KROŽENJE OGLJIKA
* Vir C za avtotrofe je CO2 v ozračju in vodi.
* Vir C za heterotrofe so organske snovi.
* V biocenozo vstopa C s forosintezo (vezava CO2 v Calvinovem ciklu).
* V ozračje se C vrača s procesom celičnega dihanja in izgorevanjem fosilnih goriv.
49
KROŽENJE DUŠIKA
* V zraku 78% dušika.
* Procesi (sodelujejo bakterije):
1. Vezanje (fiksacija) dušika.
2. Mineralizacija (amonifikacija).
3. Nitrifikacija.
4. Denitrifikacija.
50
VEZANJE (fiksacija) DUŠIKA
* Vezanje zračnega dušika v amonijeve ione (NH4+), ki jih sprejmejo rastline in jih vgradijo v org.dušikove spojine (Ak, nukleotidi, beljakovine, nukleinske kisline).
* Z razkrojem teh org. snovi se v prst sprostijo dušikovi minerali (NO3-), ki jih drugo leto rastline lahko izkoristijo.
* Vezanje poteka v anaerobnih pogojih s pomočjo encima nitrogenaza.
* Purpurne in zelene žveplove bakterije, simbiontske bakterije (koreninski gomoljčki stročnic), cianobakterije (heterociste?).
51
MINEARLIZACIJA (amonifikacija)
* Razgradnja org. dušikovi spojin v amonijeve ione (NH4+).
52
NITRIFIKACIJA
* Oksidacija dušikovih spojin (npr. NH4+), pri čemer nastajata nitritni (NO2-) in nitratni (NO3-) ion.
* Kemosintetske nitrifikacijske bakterije - kemoavtotrofi oksidirajo amonijak v nitrite in nitrate (tako dobijo E za vezavo oglijkovega dioksida v org. snov).
* Nitritne bakterije aminijev ion oksidirajo v nitrit (NH4+ + O2 = NO2- + H2O + E).
* Nitratne bakterije nitrit oksidirajo v nitrat (NO2- + O2 = NO3- + E).
53
DENITRIFIKACIJA
* Proces poszopnega pretvarjanja nitrata v nitrit in tega v elementarni dušik, ki prehaja v ozračje.
* Denitrifikacijske bakterije v anaerobnem okolju dobijo kisik za celično dihanje iz nitratov (NITRATNO DIHANJE).
* NO3- > NO2- > N2
* Denitrifikacija zmanjšuje količino nitartov v tleh.
54
KROŽENJE FOSFORJA
* Za izgradnjo nukleinskih kislin, fosfolipidov, ATP, NAD+, NADP+.
* Ratline sprejemajo fosfor kor anorg. fosfat (PO43-, HPO42-).
* Živali in ljudje dobimo fosfor v org. obliki od rastlin.
* Fosfati v zemljo prihajajo s preperevanjem kamnin.
* V vodo in tla se vračajo, ko bakterije razgradijo org. snovi s fosforjem.
55
KROŽENJE ŽVEPLA
* Za izgradnjo nekaterih AK.
* Ratline sprejemajo žveplo v obili sulfata (SO42-), ki ga vežejo v AK, ivali ga dobe od rastlin v org. obliki.
* V kamninah - žveplo se sprošča z oksidacijo.
* SO2 iz ognjenikov, od požarov, pri bakterijskem razkroju, pri sežiganju fosilnih goriv v ozračje.
56
KROŽENJE VODE
* Poganja sončna toplota.
* Kondenzacija, evaporacija, transpiracija, znojenje, seč, iztrebki.
57
BIOAKUMULACIJA
* Lastnost živih bitij, da v svojih tkivih in organih kopičijo določene elemente (težke kovine), biocide (pesticidi, npr. DDT) in razne org. snovi (npr. vitamin A).
* Po prehranjevalnih verigah se prenašajo od člena do člena - višanje koncetracije teh snovi.
58
LASTNOSTI POPULACIJE
1. Gostota
2. Porazdelitev osebkov v prostoru
3. Nataliteta (rodnost)
4. Moraliteta (umrljivost)
5. Starostna in spolna sestava populacije
6. Rast populacije in populacijsko nihanje.
59
PORAZDELITEV OSEBKOV V PROSTORU
1. Naključna: posledica gibanja živali ali razpršitve semen po prostoru.
2. Enakomerna (umetna nasaditev).
3. Skupinska: je najpogostejša.
60
KRIVULJA PREŽIVETJA
* Z njo prikažemo potek umrljivosti.
1. Konveksna (K strategi): umrljivost se veča s starostjo (npr. veliki sesalci).
2. Linearna: umrljivost se manjša s starostjo (npr. trdoživi, galebi, drozgi).
3. Konkavna (R strategi): umrljivost je enakomerna v vseh starostnih obdobjih (npr. rastline, glive, školjke, raki, žuželke, polži).
61
VITALNI INDEKS
Razmerje med stopnjo rodnosti in stopnjo umrljivosti.
62
STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTIRA POPULACIJE
* Delež posameznih starostnih obdobij v osebkovem razvoju živali in človeka.
* Grafičen prikaz s starostno piramido:
1. Prereproduktivni del
2. Reproduktivni del
3. Postreproduktivni del.
63
BIOTSKI POTENCIAL VRSTE
Lastnost vsake vrste, da rojeva potomce.
64
NOSILNOST OKOLJA
* Prehranjevalne in prostorske možnosti, ki jih ima populacija v okolju.
* Rezultat upora okolja.
65
DEJAVNIKI UPORA OKOLJA
Količina hrane, velikost življ. prostora, paraziti, penilci, dovolj spolnih partnerjev, strupene snovi, mutacije, vremenske nezgode, naravne katastrofe, ...
66
REPRODUKCIJSKA STRATEGIJA POPULACIJE
1. R-strategija (selekcija): reproduktivna.
2. K-strategija (selekcvija): konzervativna.
67
R-STRATEGIJA (reproduktivna)
* Majhna telesna velikost in hitra rast telesa.
* Zgodaj dosežejo spolno zrelost.
* Kratka življenjska doba.
* Veliko število potomcev (hiperprodukcija).
* Ni skrbi / majhna skrb za zarod.
* Konkavna krivulja preživetja.
* Nestabilno življenjsko okolje.
* Bakterije, mnoge glive, nekatere rastline, praživali, mehkužci, žuželke, raki, mnoge ribe, mali sesalci.
68
K-STRATEGIJA (konzervativna)
* Velika telesna velikost osebkov in počasna rast telesa.
* Pozno dosežejo spolno zrelost.
* Dolga življenjska doba.
* Majhno število potomcev.
* Velika skrb za zarod.
* Konveksna krivulja preživetja.
* Stabilno življenjsko okolje.
* Predvsem višji vretenčarji: ujede, sove, gorile, orangutani, kiti, sloni, nosorogi, divje govedo, medvedi, levi, tigri, ljudje, itd.
