farmakokinetika Flashcards
(46 cards)
osnovni farmakokinetični procesi
ADME
A - absorbcija
D - distribucija (porazdelitev)
M - metabolizem (presnova)
E - eliminacija (odstranjevanje)
lastnosti pregrad med predelki organizma
znotraj celično tekočino ločuje od zunaj celične membrana
sestavlja jo lipidni dvosloj
pri prehodu skozi epitelno plast (črevo, ledvice) mora zdravilo preiti dve celični membrani
pred prihodm zdravila v kri mora to prečiti kapilarni endotel
njegova sestava se razlikuje med organi
med endotelnimi celicami v večini tkiv so pore
te napolnjuje proteinski matriks, ki deluje tudi kot filter za prehanje snovi
v placenti in v osrednjem živčevju so med endotelnimi celicami tesni stiki
osrednjem živčevju plast endotelnih celic obdajajo periciti in celice glije
te še dodatno zmanjšujejo prehanje zdravil v osrednje živčevje
v jetrih, vranici in endokrinih žlezah so med endotelnimi celicami izrazitejše pore, ki omogočajo lažji prehod snovi
procesi pri prehajanju pregrad so naslednji
direktna difuzija skozi plasti lipidov
vezava na transmembranske prenašalne proteine
(transporterje)
difuzija skozi vodne pore - posebni transmembranski proteini
pinocitoza
difuzija
s tem procesom preko membran prehajajo nepolarne molekule
te so večinoma dobro topne v lipidih
od česa je odvisno prehajanje pri difuziji
koncentracijskega gradienta
koeficienta permeabilnosti, ki je pretežno določen s porazdelitvenim koeficienfom P
P = topnost v lipidih / topnost v vodi
prehajanje s prenašalci
fiziološko pomembne molekule se prenašajo na ta način
načini prehajanja s prenašlaci
facilitirana difuzija - prenos le v smeri koncentracijskega gradienta
aktivni transport - prenos je sklopljen z Na+ -elektrokemičnim gradientom
absorbcija
vstop zdravila z mesta vnosa (aplikacije) v sistemski krvni obtok
ko je zdravilo v krvi je absorbirano
prehajanje zdravila z mesta vnosa v sistemski krvni obtok od koder zdravilo dostop do mesta delovanja
od česa je odvisna absorbcija
stopnje ionizacije
topnosti v lipidih
polarnosti
vnosi zdrav
skozi prebavila - enteralna aplikacija
peroralna - zdravilo bolnik zaužije
sublingvalna - zdravilo bolnik obdrži pod jezikom
rektalna - zdravilo se aplicira v rektum (črevo)
mimo prebavil - perenteralna aplikacija
lokalno - koža, vagina, nosna sluznica
inhaliranje - preko pljuč
injiciranje: intravensko (v veno),
subkutano (v podkožje),
intramuskularno (v skeletno mišico),
intratekalno (v subarahnoidalni prostor)
intravensko - v veno
farmacevtska oblika
določa v katerem delu prebavil se bo učinkovina sprostila
fizikalno - kemične lastnosti zdravilne učinkovine
prehajanje bioloških membran je v veliki meri odvisno od topnosti v maščobah (lipofilnosti) in velikosti delcev
pri šibkih organskih kislinah oz. bazah je lipofilnost odvisna od stopnje disociacije
kaj vpliva na obseg in hitrost absorpcije iz prebavil
prekrvavljenost
prisotnost hrane in drugih zdravil
intenzivnost peristaltike
ph v prebavilih
biološka uporabnost zdravila
je kvantitativno merilo obsega absorbcije zdravila in predstavlja delež apliciranega odmerka zdravila, ki v nespremenjeni obliki pride v sistemski krvni obtok
porazdelitev (distribucija)
porazdelitev zdravila iz krvi v tkiva/telesne tekočine
veže se na protein v plazmi
pozdelitev zdravila vpliva na njegov čas delovanja in na nastanek morebitnih depojev, iz katerih se lahko kasneje učinkovina sprošča
proces s katerim zdravilo reverzibilno zapusti krvni obtok in vstopi v tkivo.
presnova (metabolizem)
vneseno zdravilo predstavlja tujek v telesu
organizem ga poskusa čim prej odstraniti iz telesa
iz organizma se najlažje izločajo vodotopne snovi
presnovne reakcije potekajo predvsem v jetrih
(lahko tudi v prebavilih, pljučih, koži, plazmi)
kaj vpliva na presnovo
lastnosti bolnika
bolnikov genotip
starost
razvade
bolezni
fizikalno - kemijske lastnosti zdravila
inhibicija presnovnih encimov
prva faza metabolizma
potekajo reakcije razgradnje ali katabolične reakcije
sem spadajo oksidacije (najpogostdjše), redukcije, hidrolize, dealkilacije, deaminacije
produkti ki nastanejo so pogosto bolj reaktivni in lahko tudi bolj toksični
polarnost
druga faza metabolizma
če nastali produkt še vedno ni dovolj vodotopen, sledi druga faza metabolizma
značilne so anabolične (sintezne) reakcije
najpogosteje so to konjugacije, pri katerih nastanejo konjugati
konjugati so običajno farmakološko neučinkoviti in bolj vodotopni, kar olajša njihovo izločanje skozi ledvice.
hidrofilnost
indukcija
je posledica povečane sinteze encimov ali pa upočasnjene razgradnje encimov
pospeši razgradnjo, lahko pa tudi poveča toksičnost zdravil, pri katerih so metaboliti prve faze toksični
metabolizem prvega prehoda
razgradnja zdravila, še preden ta dospe v sistemski krvni obtok
lahko poteka že v celicah črevesne sluznice
predvsem pa poteka pri prvem prehodu skozi jetra
zdravila ki se v velikem obsegu razgdradijo še preden dospejo v sistemski krvni obtok so:
morfin, levodopa, lidokain…
zmanjša biološko uporabnost zdravila
nekaterih zdravil zaradi majhne biološke uporabnosti ne moremo uporabljati peroralno
vrste metabolitov
v večini primerov pri presnovi nastanejo metaboliti, ki so brez učinka
v nekaterih primerih se farmakodinamični profil zdravila pri presnovi spremeni
(acetilsalicilna kislina - ima protivnetni in antitrombotični učinek, po hidrolizi iz nje nastane salicilna kisl. ki ima pravtako protivnetni učinek, nima pa antitrombotičnega)
farmakodinamični učinek lahko po presnovi ostane enak ali podoben
(benzodiazepini - mnogi imajo učinkovite metabolite, ki delujejo še potem ko izvorna spojina že povsem izgine iz telesa
metabolit je lahko toksična spojina. včasih pride do nastanka toksičnih metabolitov šele v primeru, ko je prekoračen dovoljeni odmerek
(N-acetil-p-benzokinon imin nastane pri prekomernem odmerjanju paracetamola)
v nekaterih primerih postane spojina farmakološko učinkovita šele po presnovi snovi, ki jo vnesemo v telo. v takem primeru govorimo o vnosu pred-zdravila, pri katerem izkoristimo telesu lastne presnovne procese, ki pretvorijo spojino v metabolit, ki ima farmakodinamične učinke.
entero - hepatično kroženje
različni hidrofilni konjugati, predvsem glukuronidi se koncentrirajo v žolcu in se skupaj z njim izločajo v črevo
v črevesu hidrolizirajo, sproščena učinkovina pa se ponovno absorbira
podaljšuje čas farmakološkega delovanja, obenem pa tudi toksičnost zdravila
posledica entero - hepatično krožen
ja
nastanek rezervoarja učinkovine, ki kroži in predstavlja pomemben delež celokupne količine učinkovine v organizmu
podaljšan čas delovanja
takšni snovi sta morfin in etinilestradiol