GOSPODARSKE DRUŽBE -SPLOŠNO Flashcards
(111 cards)
1
Q
Kaj je gospodarska družba?
A
Po ZGD-1 je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
2
Q
Kako delimo gospodarske družbe?
A
Kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba (tiha družba, ki ni več urejena, in dvojna družba) ali
kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. (3. čl. ZGD-1)
3
Q
Kakšen je kriterij za delitev družb?
A
Kriterij za delitev družb je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe.
4
Q
Kdaj družba pridobi pravno osebnost?
A
Z vpisom v sodni register.
5
Q
Katera pravila se uporabljajo pred vpisom v register za razmerje med družbeniki in družbenicami?
A
Uporabljajo se pravila o civilnopravni družbeni pogodbi (societa). Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem. Če je teh oseb več, so odgovorne solidarno. Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu. (5. čl. ZGD-1)
6
Q
Katere dejavnosti lahko opravljajo družbe?
A
Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Z zakonom se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali organizacije.
7
Q
Teorija ULTRA VIRES pri pravnih poslih družbe.
A
Pravni posli, ki jih sklene družba z drugimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v statut ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle (t.i. pravni posli ultra vires), so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev (izjema od načela publicitete sodnega registra!). (6. čl. ZGD-1).
8
Q
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe pri osebnih družbah?
A
ZGD-1 določa pri osebnih družbah odgovornost družbenikov, in sicer pri družbi z neomejeno odgovornostjo tako, da so upnikom solidarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem, in če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno (100/1. člen ZGD-1) - velja torej subsidiarna solidarna odgovornost.
Pri komanditni družbi odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem najmanj en družbenik (komplementar) najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti (komanditist) (135/1. čl. ZGD-1); vendar pa je komanditist odgovoren upnikom za obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bo ga moral vplačati po pogodbi, sicer velja subsidiarna odgovornost (145. čl. ZGD-1).
9
Q
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe pri kapitalskih družbah?
A
d.o.o.: Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni (472. čl. ZGD-1), kar pomeni, da odgovarja samo družba s svojim premoženjem, družbeniki, ki zagotovijo osnovni kapital pa ne
d.d.: Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. (168/2,3. čl. ZGD-1)
K.d.d.: najmanj en družbenik je odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni (464/1. čl. ZGD-1).
10
Q
Kaj pomeni institut spregleda pravne osebnosti?
A
V 8. členu je urejen pravni institut spregleda pravne osebnosti in določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki:
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje, kot posameznike, prepovedan,
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot svojim lastnim premoženjem, ali
če so v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. (8/1. čl. ZGD-1)
11
Q
Na čem temelji odgovornost družbenikov zaradi zlorabe družbe?
A
Na načelih odškodninske odgovornosti.
12
Q
Na podlagi česa se ocenjuje odgovornost družbenika?
A
Ocenjuje se z vidika zlorabe položaja družbenika v razmerju do družbe in v razmerju do upnika.
13
Q
Kaj je podkapitalizacija družbe? In kakšne vrste podkapitalizacij poznamo?
A
Podkapitalizacija je stanje družbe, ki ji onemogoča uresničevanje gospodarskih ciljev. Poznamo nominalno in materialno podkapitalizacijo. Za nominalno gre, kadar družba uporablja tuj in ne lasten kapital - kredit (ni podlaga za spregled pravne osebnosti). Pri materialni podkapitalizaciji pa gre za dejanski primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje družbe (podlaga za spregled pravne osebnosti).
14
Q
Kaj je firma?
A
Ime s katerim družba posluje (12/1. čl. ZGD-1) in se predstavlja navzven.
15
Q
Kaj je blagovna znamka?
A
Označba, s katero lahko družba označuje svoje proizvode, na določeno blago lahko daje blagovno znamko samo tista družba, ki je pridobila pravico blagovne znamke.
16
Q
Kaj je označba geografskega porekla blaga?
A
Nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v določenih geografskih okoljih (Kras – kraški teran, kraški pršut).
17
Q
Sestavine firme
A
Označba dejavnosti: v firmi mora biti oznaka, ki napotuje na dejavnost družbe (12/2. čl. ZGD-1); to je označba bistvene dejavnosti, ne rabijo biti vključene vse dejavnosti družbe. Zahteva, da mora firma družbe vključevati oznako predmeta njenega poslovanja, ne pomeni, da bi morale biti v firmi vključene (predpisane) vse dejavnosti, ki jih družba po svojih pravilih (družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitvi) opravlja. Oznaka predmeta poslovanja kot del firme družbe mora vključevati samo bistveno (kratko) označbo, ki je povzetek najpomembnejšega poslovanja družbe (npr. poslovanje z nepremičninami, gostinstvo, informacijske tehnologije).
Označba pravne oblike družbe: v firmi mora biti navedeno za katero izmed 6 možnih oblik družbe gre, lahko je zapisana s kratico ali celim imenom (d.o.o. ali družba z omejeno odgovornostjo)
Dodatna sestavina: Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje nakazujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali vsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave firme ali znakom poslovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. (13. čl. ZGD-1)
18
Q
Česa ne sme vsebovati firma?
A
Firma ne sme vsebovati besed, ki: nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne znake drugega upravičenca, vsebujejo ali posnemajo uradne znake (17. čl. ZGD-1).
Firma ne sme vsebovali imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij (14. čl. ZGD-1).
19
Q
Načela firmskega prava
A
Pri določitvi (izbiri) firme družbe je treba upoštevati splošna načela firmskega prava, ki so:
- načelo obveznosti firme,
- načelo resničnosti firme,
- načelo izključnosti firme.
20
Q
Načelo obveznosti firme
A
Načelo obveznosti firme pomeni, da je firma obvezna korporacijska pravna značilnost (korporacijskopravni atribut) vsakega gospodarskega podjema, ki je organiziran v obliki družbe oziroma podjetnika. Posebna vidika načela obveznosti firme pa sta tudi:
- pravilo o obvezni uporabi firme pri poslovanju družbe in
- pravilo o enotnosti firme, po kateri mora družba pri svojem poslovanju uporabljati eno samo firmo.
21
Q
Načelo resničnosti firme
A
Načelo resničnosti firme pomeni, da mora firma družbe obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe, in da ne sme obsegati zavajajočih sestavin, ki bi lahko zavajale (povzročale zmoto), poslovne partnerje družbe ali druge subjekte na trgu, na katerem družba posluje.
22
Q
Načelo izključnosti firme
A
Načelo izključnosti firme izraža temeljno funkcijo firme kot sredstva individualizacije gospodarskega podjema, katerega nosilec je družba. Načelo izključnosti firme pomeni, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb, in je uzakonjeno v prvem odstavku 21. člena ZGD-1. Posamezni vidiki načela izključnosti firme (zahteve po jasni individualizaciji) pa so urejeni tudi v pravilu, po katerem mora firma kapitalske družbe vsebovati sestavino, po kateri se razlikuje od firme drugih družb (četrti oziroma peti odstavek 27. člena v zvezi s 1. stavkom 13. člena ZGD-1).
23
Q
Nameravana firma
A
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma). Nameravana firma mora ustrezati zakonskim določbam o firmi. Registrski organ po
uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu od vpisa od nameravane firme. (22. čl. ZGD-1)
24
Q
Razlikovanje med sedežem in poslovnim naslovom družbe
A
Sedež družbe je samo kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. kjer se večinoma, pretežno vodijo njeni posli. Samo sedež kot kraj je obvezna sestavina družbene pogodbe.
V sodni register se vpisuje tudi poslovni naslov (naselje, ulica in hišna številka). Poslovni naslov mora družba izbrati v kraju sedeža družbe. Poslovni naslov ni sestavni del sedeža družbe, zato ni bil določen v družbeni pogodbi. Če pa bi poslovodstvo družbe želelo poslovni naslov družbe določiti v drugem kraju kot je kraj sedeža družbe, je treba najprej spremeniti sedež družbe po pravilih po spremembi družbene pogodbe. Odločitev o izbiri poslovnega naslova spada med tipične poslovodne odločitve.
25
Podružnice
Družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. (31. čl. ZGD-1) Ker podružnica nima lastnosti pravne osebe, vpis podružnice v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Poslovodje oziroma direktorji podružnice namreč nimajo položaja statutarnega zastopnika (osebe, katere pooblastilo za zastopanje družbe temelji na imenovanju na določeno funkcijo v družbi), temveč jim mora pooblastilo za zastopanje družbe (glede poslov, ki so v zvezi s poslovnim predmetom družbe) podeliti poslovodstvo družbe (v obliki pooblastila).
26
Vrste zastopanja v gospodarskem pravu
```
zakoniti zastopnik,
statutarni zastopnik,
zastopanje pooblastilu (pooblaščenec),
prokurist,
trgovski potnik,
poslovni pooblaščenec,
pooblaščenec po zaposlitvi.
```
27
Zakoniti zastopniki, ki so določeni v zakonu glede na pravno obliko družbe.
- d.n.o.: vsi družbeniki,
- k.d.: vsi komplementarji,
- d.o.o.: poslovodja družbe,
- d.d.: vsi člani uprave družbe,
- K.d.d.: vsi komplementarji
28
Kdo je statutarni zastopnik?
Statutarni zastopnik je zastopnik, ki je določen v aktu o ustanovitvi družbe.
29
Kaj je prokura?
Posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe.
30
Omejitve prokure.
Tudi za prokuro (enako kot za korporacijske zastopnike družbe - poslovodstvo družbe) velja splošno pravilo, da upravičenja prokurista pravno učinkovito (v razmerju do tretjih) ni mogoče omejiti. Od tega splošnega pravila veljajo naslednje izjeme:
- omejitev upravičenja za zastopanje družbe pri pravnih poslih, katerih posledica je bodisi odsvojitev bodisi omejitev nepremičnin, saj za te posle prokurist po prvem odstavku 35. člena ZGD-1 potrebuje posebno (posamično) pooblastilo zakonitega zastopnika družbe,
- omejitev upravičenja za zastopanje samo na predmet poslovanja posamezne podružnice (drugi odstavek 33. člena ZGD-1) in
- določitev skupne prokure (prvi in tretji odstavek 34. člena ZGD-1).
31
Pooblastilo po zaposlitvi
Pooblaščenec po zaposlitvi je delavec v družbi, ki opravlja delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem določenih pogodb (prodajalci v trgovinah, delavci v gostinstvu (natakarji), delavci pri poštnih in bančnih okencih, itd ). Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali s.p. tudi pooblastila za sklepanje nekaterih pogodb, v mejah opravljanja delovnih opravil (npr. prodajalec: sklepanje kupoprodajne pogodbe) - pooblastilo z delovnim mestom. Obseg pooblastila se presoja glede na običaje – ali tako dejanje običajno spada v delovno področje delavca.
32
Upravičenje trgovskega potnika za zastopanje
- je posebna vrsta pooblaščenca, ki sme zastopati družbo pri prodaji blaga
- opravlja določena dela zunaj sedeža gosp. družbe in ni nujno da sklepa pogodbe
- pooblaščen je le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu; v dvomu nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila
- trgovski potnik ima določena upravičenja, čeprav mu ni bilo dano pooblastilo, in sicer lahko sprejema izjave glede napak blaga (reklamacije) in glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelovanjem in ukrene vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic.
- trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, pa brez posebnega pooblastila ni pooblaščen za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanje kupnine
33
Za koga veljajo določbe o poslovnih knjigah in letnem poročilu?
- kapitalske družbe v celoti;
- tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba, v celoti;
- za druge osebne družbe veljajo samo določbe o splošnih pravilih računovodenja, letnem poročilu, členitvi bilance stanja, izkazu poslovnega izida in vrednotenju postavk v izkazih;
- za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za srednje ali velike družbe, veljajo določbe tega poglavja, razen revidiranja;
- za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, veljajo samo določbe o splošnih pravilih računovodenja, letnem poročilu, členitvi bilance stanja, izkazu poslovnega izida in vrednotenju postavk v izkazih. (53/1-3. čl. ZGD-1)
34
Kaj je namen konsolidiranega letnega poročila?
Izkazuje položaj celotne skupine kapitalsko ali upravljavsko povezanih družb.
35
Kdo mora pripraviti konsolidirano letno poročilo?
Družba s sedežem v RS, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v RS ali zunaj nje (odvisne družbe), če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
36
Družba je za namene iz poglavja o letnem poročilu in poslovnih knjigah obvladujoča v drugi družbi, kdaj?
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe;
4. če je družbenik v drugi družbi in če nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
5. če ima prevladujoči vpliv nad drugo družbo oz ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe
37
Izjema – konsolidiranega letnega poročila ni dolžna izdelati obvladujoča družba, kdaj?
* ki skupaj z odvisnimi družbami ne dosega pogojev za velike družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %. To ne velja, če je obvladujoča družba ali katera od odvisnih družb subjekt javnega interesa.
* ki ima le odvisne družbe, ki jih je mogoče izključiti iz konsolidacije, ker niso pomembne za resničen in pošten prikaz finančnega položaja.
* s katere vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in je hkrati tudi odvisna družba družbe iz države članice, (izvzeta družba), če je družba iz države članice imetnica vseh deležev v izvzeti družbi ali ima v lasti več kot 90 % deležev in preostali družbeniki soglašajo z izvzetjem. Izvzeta družba mora biti vključena v konsolidacijo obvladujoče družbe iz države članice (in mora v 1 mesecu od objave konsolidiranega letnega poročila v državi članici objaviti prevedeno letno konsolidirano poročilo in revizorjevo poročilo obvladujoče družbe
* v konsolidacijo ni treba vključiti odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
38
Kako je sestavljeno konsolidirano računovodsko poročilo?
◦ konsolidirane bilance stanja,
◦ konsolidiranega izkaza poslovnega izida in
◦ konsolidiranega izkaza drugega vseobsegajočega donosa,
◦ konsolidiranega izkaza denarnih tokov in
◦ konsolidiranega izkaza gibanja kapitala ter
◦ priloge h konsolidiranim računovodskim izkazom – tu se pri razkrivanju transakcij med povezanimi osebami izločijo transakcije med družbami, vključenimi v konsolidacijo. Pri razkrivanju zneskov nagrad, poslovodstva in nadzornega sveta pa se razkrijejo samo zneski, ki so jih od družb, vključenih v konsolidacijo, dobili člani poslovodstva in nadzornih svetov obvladujoče družbe.
39
Kako je sestavljeno konsolidirano poslovno poročilo?
V konsolidiranem poslovnem poročilu se prikaže samo glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj na ravni skupine družb. (56. čl. ZGD-1).
40
Letno poročilo je sestavljeno iz:
1. bilance stanja,
2. izkaza poslovnega izida,
3. izkaza denarnih tokov,
4. izkaza gibanja kapitala,
5. priloge s pojasnili k izkazom, in
6. poslovnega poročila (60/1. čl. ZGD-1).
Računovodski izkazi iz 1.-4. in priloga s pojasnili kot celota sestavljajo računovodsko poročilo.
41
Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:
1. bilance stanja,
2. izkaza poslovnega izida in
3. priloge s pojasnili k izkazom.
42
Bilanca stanja
Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta.
43
Izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu.
44
Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube.
45
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev.
46
Družbe se pri uporabi ZGD-1 glede na velikost razvrščajo na:
Mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bančni presečni dan letne bilance stanja:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu,
- čisti prihodki od prodaje in
- vrednost aktive.
47
Mikro družba je družba:
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR.
48
Majhna družba je družba:
Majhna družba je družba, ki ni mikro družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 4.000.000,00 EUR.
49
Srednja družba je družba:
Srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 20.000.000,00 EUR.
50
Poslovna skrivnost
Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Kot poslovna skrivnost pa se štejejo tudi podatki, zaradi katerih bi družbi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (slednje velja tudi, če družba teh podatkov ni določila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. (39. čl. ZGD-1) S pisnim sklepom družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe. (40. čl. ZGD-1).
51
Prepoved konkurence
Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost. Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno, da so družbeniki. Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti). Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu, je mogoče tudi omiliti. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam, za katere velja konkurenčna prepoved, dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi.
52
Konkurenčna prepoved po samem zakonu
Konkurenčna prepoved po zakonu velja za:
- družbenike d.n.o.
- komplementarje k.d.
- vse družbenike in poslovodje d.o.o.
- člane uprave in nadzornega sveta d.d.
- prokuriste. (41/1. čl. ZGD-1)
53
Sankcije za kršitev prepovedi konkurence
Če oseba prekrši prepoved konkurence, lahko družba zahteva odškodnino. Družba lahko od kršilca prav tako zahteva, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi pravico do odškodnine. Terjatve družbe iz tega naslova zastarajo v treh mesecih potem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. (42. čl. ZGD-1).
54
Katere družbe so v vsakem primeru velike družbe, ker jih zakon tako določa?
- banke,
- zavarovalnice,
- borza vrednostnih papirjev,
- družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo
55
Katere družbe so povezne družbe?
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- so koncernske družbe (tj. ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe oz. družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju ali pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne);
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi (to so kapitalske družbe s sedežem v RS, ki so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot ¼ deležev druge družbe), ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami. (527. čl. ZGD-1)
56
Kaj je pogodba o obvladovanju?
Pogodba o obvladovanju je pogodba, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi.
57
Kaj je pogodba o prenosu dobička?
Pogodba o prenosu dobička je pogodba, s katero se družba obveže, da svoje celotni dobiček prenese na drugo družbo. Za pogodbo o prenosu dobička se šteje tudi pogodba, s katero družba prevzame obveznost, da bo svojo družbo vodila za račun druge družbe (pogodba o vodenju poslov) (533. čl. ZGD-1)
58
Kaj je gospodarsko interesno združenje
- GIZ je posebna atipična oblika osebne družbe -> ustanovi se, z namenom olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov ter izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti; ne sme pa ustvarjati lastnega dobička -> če pa ga ustvari, ga mora razdeliti med članice
- članice GIZ odgovarjajo za njegove obveznosti z vsem svojim premoženjem
- GIZ ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom v sodni register
59
Upravljanje GIZ
- obvezna organa GIZ sta:
- skupščina: je pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odločitev, njena pooblastila so natančneje določena v družbeni pogodbi, odločitve na skupščini se sprejemajo soglasno, nekateri člani imajo lahko več glasov kot drugi, vsi člani morajo imeti glasovalno pravico
- uprava: zastopa in vodi posle GIZ, organizira delo GIZ
- nadzor nad poslovanjem GIZ opravljajo revizorji: to so lahko le fizične osebe, imenuje jih skupščina, zato so ji revizorji dolžni poročati o rezultatih svojega dela, če ima GIZ več kot 100 zaposlenih, morajo revizorji opravljati tudi nadzor nad poslovnimi knjigami
60
Pogodba o ustanovitvi GIZ
Pogodba o ustanovitvi določi organizacijo združenja in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa ter objavljena. Spremembe pogodbe o ustanovitvi je treba skleniti in objaviti v enaki obliki kot pogodbo. Proti tretjim osebam učinkujejo te spremembe šele od dneva objave.
61
Članstvo v GIZ
Združenje lahko sprejema nove člane pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi. Vsak član lahko iz združenja izstopi pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti. Pogodba o ustanovitvi lahko določi tudi druge pogoje za izstop.
62
Kdaj GIZ preneha?
Združenje preneha:
- s pretekom časa, če je ustanovljeno za določen čas;
- zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja združenja;
- na podlagi sklepa članov;
- ali na podlagi sodne odločbe.
63
Kako se lahko družba preoblikuje?
Družba se lahko statusno preoblikuje:
- z združitvijo,
- z delitvijo,
- s prenosom premoženja ali
- s spremembo pravnoorganizacijske oblike.
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo. (579. čl. ZGD-1)
64
Združitev dveh ali več d.d.
Dve ali več d.d. se lahko ZDRUŽIJO s pripojitvijo ali s spojitvijo:
• pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja ene ali več d.d. (prevzeta družba) na drugo d.d. (prevzemna družba).
Poslovodstva družb, ki se združujejo, morajo skleniti pogodbo o pripojitvi (581/1. čl. ZGD-1) v obliki notarskega zapisa.
• spojitev se opravi z ustanovitvijo nove d.d. (prevzemna družba), na katero se prenese celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete družbe).
Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, vendar pa zato ni bilo treba prej opravljati njihove likvidacije. Delničarjem prevzetih družb je v omenjenem procesu treba zagotoviti delnice prevzemne družbe.
Z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba pa kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, v katerih je bila subjekt prevzeta družba. (580. čl. ZGD-1)
65
Poravnalni odbor izvedencev za preizkus menjalnega razmerja
* Sodišče lahko v zvezi s pripojitvijo zahteva pridobitev izvedenskega mnenja poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja, oz. ga mora pridobit tedaj, če to zahteva kateri izmed udeležencev postopka.
* Poravnalni odbor izvedencev ima 3 člane, od katerih je eden predsednik.
* Če je pri pripojitvi udeležena družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu, mora biti poravnalni odbor izvedencev razširjen še z 2 dodatnima članoma.
* Upravne zadeve za poravnalni odbor izvedencev opravlja strokovna služba Agencije za trg vrednostnih papirjev. Predsednik vodi seje poravnalnega odbora izvedencev.
* Poravnalni odbor izvedencev ima pravico zahtevati pojasnila od vseh družb, ki so bile udeležene pri pripojitvi. Poslovodstva teh gospodarskih družb morajo poravnalnemu odboru izvedencev omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe.
66
Delitev kapitalske družbe?
Kapitalska družba lahko deli z
• razdelitvijo: opravi s sočasnim prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija na dve skupini osebkov, in sicer na:
◦ nove kapitalske družbe, ki se ustanovijo zaradi razdelitve (razdelitev z ustanovitvijo novih družb), ali
◦ prevzemne kapitalske družbe (razdelitev s prevzemom).
Delitev se lahko opravi tudi tako, da se deli premoženja prenosne družbe hkrati prenesejo na nove in na prevzemne družbe. Z delitvijo preide na novo oz prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova oz prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba.
• Oddelitvijo: opravi se s prenosom posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki pa z oddelitvijo ne preneha, in sicer na:
◦ na nove kapitalske družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve, (oddelitev z ustanovitvijo novih družb) ali
◦ na prevzemne kapitalske družbe (oddelitev s prevzemom).
Poslovodstvo prenosne družbe mora sestaviti delitveni načrt; delitveni načrt se nadomesti s pogodbo o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (skleneta jo upravi prenosne in prevzemne družbe)
• izčlenitvijo: je različica delitve družb in se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, in sicer na:
◦ nove družbe, ki se ustanovijo zaradi izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo novih družb), ali
◦ prevzemne družbe (izčlenitev s prevzemom).
Ob tem ne gre spregledati, da se ex lege šteje, da je izčlenitev takšna pojavna oblika delitve, pri kateri se ohranjajo kapitalska razmerja. (623. čl. ZGD-1)
Za združitve in delitve, pri katerih so udeležene osebne družbe, je za sklep o združitvi oz delitvi je potrebno soglasje osebno odgovornih družbenikov v osebni družbi ter soglasje družbenikov v kapitalski družbi, ki bodo po združitvi oziroma delitvi odgovarjali za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. (639. čl. ZGD-1)
67
Prenos premoženja družbe
d.d, k.d.d. ali d.o.o. lahko prenesejo svoje premoženje kot celoto na RS ali na katerokoli njeno samoupravno lokalno skupnost - smiselno se uporabljajo določbe ZGD-1 o nanašajoče se na družbo, ki se pripaja (potrebno je soglasje skupščine družbe z večino 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala).
68
Preoblikovanje d.d. v k.d.d
potrebna sta sklep skupščine (¾ večina zastopanega kapitala) in pristop vsaj enega komplementarja. Hkrati s sklepom o preoblikovanju je treba za vpis v register prijaviti osebno odgovorne družbenike in pristopne listine priložiti prijavi za vpis v izvirniku ali overjenem prepisu. Nova k.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Komplementarji odgovarjajo neomejeno upnikom družb tudi za obveznosti družbe, ki so nastale pred njihovim pristopom.
69
Preoblikovanje k.d.d. v d.d
na podlagi sklepa skupščine ob soglasju vseh komplementarjev. "Nova" d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Komplementarji k.d.d. se sicer izločijo iz družbe, vendar še naprej odgovarjajo za obveznosti, toda samo za tiste, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register.
70
Preoblikovanje d.d. v d.o.o.
pod pogojem, da ima manj kot 50 delničarjev, in sicer na podlagi sklepa skupščine, če izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev d.o.o. Sklep o preoblikovanju mora sprejeti večina, ki vključuje najmanj 9/10 osnovnega kapitala.
71
Preoblikovanje d.o.o. v d.d.
uporabljajo se določbe o spremembah družbene pogodbe pri d.o.o. D.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register. Poslovni deleži postanejo delnice. Pravice tretjih oseb iz poslovnega deleža pa se uresničujejo kot pravice iz delnice.
72
Preoblikovanje k.d.d. v d.o.o.
s sklepom skupščine in s soglasjem vseh komplementarjev
73
Preoblikovanje d.o.o. v k.d.d.
potreben je sklep skupščine družbenikov in pristop vsaj enega komplementarja, ki mora biti potrjen v notarskem zapisu.. Ustanovitelje d.o.o. zamenjajo družbeniki, ki so glasovali za preoblikovanje, in komplementarji. K.d.d. obstaja od vpisa preoblikovanja v SR. Poslovni deleži postanejo delnice. Komplementarji neomejeno odgovarjajo upnikom družbe tudi za obveznosti, ki so nastale pred njihovim pristopom.
74
Preoblikovanje zadruge v d.d.
če ima vsak zadružnik delež najmanj v višini 1 evra; potreben je sklep občnega zbora zadruge.
75
o Preoblikovanje kapitalskih družb v osebne družbe
smiselno uporaba določbe ZGD-1 o preoblikovanju d.d. v druge družbe, s tem, da je za sklep o preoblikovanju potrebno soglasje tistega družbenika, ki je v osebni družbi za obveznosti družbe odgovoren z vsem svojim premoženjem, npr. komplementar v komanditni družbi, ter vsi družbeniki zadevne d.n.o. Osebno odgovorni družbeniki so še naprej odgovorni za obveznosti družbe, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register.
76
Kaj je sodni register?
Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem in vsebuje podatke o glavnih statusnih značilnosti vseh vpisanih subjektih in o dejstvih, ki so pomembna za pravni promet, s čemer se utrjuje pravna varnost v poslovnem prometu. Vpis v sodni register pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev posameznih oblik gospodarskih subjektov. Gospodarske družbe z vpisom v sodni register dobijo status pravne osebe. V register se ne vpisujejo vsi gospodarski subjekti - podjetniki posamezniki se vpisujejo v poslovni in ne v sodni register.
77
Oblikovalni učinek vpisa v sodni register
O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane (ali preneha) določena pravica ali pravno razmerje. Vpis je oblikovalen samo takrat, kadar je nastanek pravice ali pravnega razmerja neposredna posledica vpisa v sodni register. O korporacijskih oblikovalnih učinkih vpisa v sodni register govorimo takrat, kadar z vpisom v sodni register nastane ali preneha korporacijsko pravno razmerje. Vpisa v sodni register, ki imata polne oblikovalne korporacijske učinke, sta vpis ustanovitve in vpis prenehanja gospodarske družbe v sodni register. Nekateri vpisi v sodni register pa nimajo neposrednega oblikovalnega učinka, temveč so samo materialnopravna predpostavka za veljaven nastanek pravnega razmerja. Takšno naravo imajo glede veljavne izdaje delnic kot vrednostnih papirjev vpis ustanovitve delniške družbe (primerjaj drugi odstavek 205. člena ZGD-1) in vpisi v zvezi s spremembo osnovnega kapitala pri delniški družbi (primerjaj 342., 348. in 370. člen ZGD-1).
78
Publicitetni učinek vpisa v sodni register
Vpis v javno knjigo ima publicitetni učinek takrat, ko se z dnem vpisa ali z dnem objave tega vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Takšne učinke imajo vsi vpisi v sodni register in tudi podatki o pravno pomembnih dejstvih, vsebovanih v listinah, ki se vodijo v zbirki listin (npr. določbe statuta oz. družbene pogodbe).
Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka, če zakon ne določa drugače (8/1. čl. ZReg).
79
Negativni publicitetni učinek vpisa v sodni register
Negativni publicitetni učinek pomeni, da če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji za podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani podatek) lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbojna), da tretji za nevpisani podatek ne ve. Splošno pravilo o negativnem publicitetnem učinku določa 8/4. člena ZSReg, po katerem se lahko subjekt vpisa proti tretjemu sklicuje na vpisane podatke in na vsebino listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki jih je treba zaradi javne objave preložiti sodnemu registru, šele potem, ko se vpis teh podatkov ali predložitev listin sodnemu registru objavi, razen, če dokaže, da je tretji vedel za te podatke ali vsebino listin.
80
Pozitivni publicitetni učinek vpisa v sodni register
Pozitivni publicitetni učinek ureja 8/5. člena ZSReg, po katerem se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen, ali je bila predložitev listin sodnemu registru objavljena, ni poznal tega podatka ali vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Če je torej določen podatek vpisan v sodni register, na podlagi 8/5. člena ZSReg velja neizpodbojna domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka v sodni register objavljen. Enako pravilo velja tudi za vsebino listin, na katerih temelji vpis (to je listin, ki so bile podlaga za odločite registrskega sodišča o vpisu), in listin, ki jih je po ZGD-1 treba predložiti registrskemu sodišču (npr. zapisnik skupščine delniške družbe).
81
Vrste vpisov v sodni register
- konstitutivni vpis: pravna posledica nastane z vpisom v sodni register, ne z nastankom dejstev (primer: pravna oseba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register)
- deklaratorni vpis: pravna posledica nastane že z nastankom dejstev, vpis pa ima samo namen obveščanja tretjih oseb. Dokler nastanek dejstev ni vpisan sicer velja, ampak ne nasproti tretjim osebam, ker tretja oseba ne sme trpeti škode, če zaupa v sodni register, čim pa je vpis izvršen, nastopijo pravne posledice tudi za tretjo osebo, ker se ne more več sklicevati na to, da ni vedela tistega, kar je vpisano v sodni register (primer: na skupščini se imenuje novega poslovodjo, kar se s časovnim zamikom vpiše v sodni register, poslovodja prevzame kompetence že z imenovanjem, vendar je šele z vpisom v register nastopijo pravne posledice tudi za tretjo osebo)
82
Na katera dva dela se deli sodni register
Sodni register ima dva dela, in sicer glavno knjigo in zbirko listin (2/1. čl. ZSReg).
V glavno knjigo se vpisujejo podatki glede posameznega subjekta vpisa, za katere zakon določa, da se vpisujejo v sodni register.
Zbirko listin sestavljata dve vrsti listin:
listine, ki so bile podlaga za vpis, so listine, s katerimi je predlagatelj vpisa dokazal, da so izpolnjene predpostavke za predlagani vpis v sodni register in na podlagi katerih je registrsko sodišče odločilo o vpisu nekega podatka (pravnega dejstva) v sodni register;
listine, ki se predložijo sodnemu registru zaradi javne objave, so listine, za katere zakon določa, da jih je treba predložiti sodnemu registru (registrskemu sodišču), da se s tem zagotovi njihova javna objava.
83
Dovoljenost pravnih sredstev zoper odločitve registrskega sodišča?
Zoper sklep o vpisu v sodni register je dovoljena pritožba. Zoper odredbo ni dovoljena posebna pritožba, v postopku za vpis v sodni register pa tudi ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ni mirovanja postopka. Zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register revizija ni dovoljena in tudi ne obnova postopka. (14. -16. čl. ZSReg).
84
Kateri predlogi morajo biti vloženi v elektronski obliki za vpis v sodni register ?
V elektronski obliki morajo biti vloženi naslednji predlogi za vpis v sodni register:
• vsi predlogi, ki se nanašajo na subjekt vpisa, organiziran kot d.d. ali d.o.o.
• predlog za vpis ustanovitve d.n.o ali k.d.
• vsi predlogi, ki se nanašajo na podružnico gosp družbe ali podružnico tujega podjetja.
Drug predlog za vpis v sodni register, je lahko po izbiri predlagatelja vložen v elektronski ali pisni obliki in na obrazcu, če je ta predpisan.
85
Kaj je banka?
Banka je kreditna institucija s sedežem v RS, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev (4/2. čl. ZBan-2).
86
V kakšni pravnoorganizacijski obliki mora biti organizirana banka?
Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe. Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe ali evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. (25. čl. ZBan-2)
Pravna oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev, v firmi ne sme imeti besed banka, kreditna institucija ali hranilnica ter njihovih izpeljank (26. čl. ZBan-2).
87
Dejavnosti, ki jih lahko opravlja banka
* banka lahko opravlja bančne storitve, finančne storitve in dodatne finančne storitve (30/1. čl. ZBan-2)
* bančne storitve sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun;
* finančne storitve sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev; dajanje kreditov (faktoring,…); finančni zakup (lizing, najem) dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen; plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja; izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov; izdajanje garancij in drugih jamstev; hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo; oddajanje sefov; itd.; (5. čl. ZBan-2)
* Dodatne finančne storitve so posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic; storitve upravljanja plačilnih sistemov; upravljanje pokojninskih skladov; skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami; kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih; druge storitve ali posli. (6/1. čl. ZBan-2)
* Druge finančne storitve so opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov, storitve pokojninskih družb, zavarovalno zastopništvo, upravljanje investicijskih skladov. (6/2. čl. ZBan-2)
* Pomožne storitve so upravljanje premoženja banke, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih institucij (30/4. čl. ZBan-2).
88
Ustanovitev banke
Banka mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev pred vpisom ustanovitve banke v sodni register (99. čl. ZBan-2). Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev se vloži pri Banki Slovenije. Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi finančne ali dodatne finančne storitve, mora vložnik vložiti zahtevo in predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev. (100. čl. ZBan-2) Banka, ki namerava po ustanovitvi začeti opravljati finančne storitve ali dodatne finančne storitve, mora za vsako od teh storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije pred začetkom opravljanja teh storitev (103. čl. ZBan-2).
Najnižji znesek USTANOVNEGA KAPITALA banke je 5.000.000 EUR (27/1. čl. ZBan-2)
Delnice banke so izključno imenske delnice, izdane v nematerializirani obliki, ki morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oz. povečanja osnovnega kapitala v sodni register (28. čl. ZBan-2)
Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež, mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža v banki (60/1. čl. ZBan-2). Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice banke z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno na podlagi zakona ali statuta banke v skladu z zakonom (62/1. čl. ZBan-2)
89
Organi banke
Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom (33/1. čl. ZBan-2).
- Skupščina
- Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu (37. čl. ZBan). Funkcijo člana uprave banke lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave te banke (39/1. čl. ZBan-2).
- Nadzorni svet
Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana oseba:
1. ki ima znanje, veščine in izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov;
2. ki ima ugled in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov banke ter njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov banke v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov;
3. ki ne krši tretjega odstavka 36. člena tega zakona ali so bila dana zagotovila, da se bo kandidat uskladil s temi zahtevami v šestih mesecih od vpisa sklepa skupščine o imenovanju člana nadzornega sveta v sodni register. (53. čl. ZBan-1)
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni sveto po ZGD-1, daje nadzorni svet banke še soglasje na predlog poslovne politike, finančni načrt, organizacije sistema notranje kontrole in program dela notranje revizije (48. čl. ZBan-2)
90
Kaj je zavarovalnica?
Zavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov. Pozavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja le zavarovalne posle pozavarovanja na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov. Pri vpisu v sodni register in poslovni register firma ne sme vsebovati sestavine »zavarovalnica« oziroma »pozavarovalnica« in izpeljank iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja nadzornega organa za opravljanje zavarovalnih poslov (8. čl. ZZavar).
91
V kakšni pravnoorganizacijski obliki je lahko organizirana zavarovalnica?
Zavarovalnica je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe za vzajemno zavarovanje. Pozavarovalnica je lahko organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba (24. čl. ZZavar-1)
Za zavarovalnico, ki je organizirana kot delniška ali evropska delniška družba, se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe oziroma evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za družbo za vzajemno zavarovanje se smiselno uporablja ZGD-1, če ni s tem zakonom drugače določeno. (24. čl. ZZavar-1)
92
Kaj je zadruga?
Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti preko odvisne družbe.
Zadruga lahko ustanovi podjetje, drugo zadrugo ali drugo pravno osebo oz. postane članica druge pravne osebe, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. (1. čl. ZZad)
93
Ustanovitev zadruge
Zadrugo lahko ustanovijo tri ali več fizičnih oziroma pravnih oseb (t.i. ustanovitelji) (4/1. čl. ZZad). Zadruga se ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki vsebuje imena in naslove oziroma sedeže ustanoviteljev, podpisi vseh ustanoviteljev,… Obvezni del akta so zadružna pravila, ki urejajo firmo in sedež zadruge, dejavnost zadruge, pogoje za sprejem v članstvo, odpovedni rok, razlogi izključitve, delež, ki ga mora vsak član plačati (obvezni delež), rok in način plačila najmanj polovice obveznega deleža (5. in 6. čl. ZZad).
Ustanovitelji zadruge postanejo člani zadruge s podpisom akta o ustanovitvi.
Z vpisom akta o ustanovitvi v register, v katerega se vpisujejo zadruge, pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost (7. čl. ZZad).
94
Članstvo v zadrugi
Pravna ali fizična oseba se včlani v zadrugo na podlagi datirane pristopne izjave, iz katere izhaja, da se strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila (8/1. čl. ZZad).
Članstvo preneha:
• z izstopom – član lahko izstopi na podlagi pisne odpovedi. Zadružna pravila lahko za izstop določijo odpovedni rok in druge pogoje, vendar ti pogoji ne smejo glede na namen in dejavnost zadruge ovirati izstopa člana iz zadruge (10. čl. ZZad);
• z izključitvijo –zadružna pravila določajo razloge, zaradi katerih je mogoče izključiti člana iz zadruge. Ne glede na določbe združenih pravil je član lahko izključen iz zadruge, če ne izpolni dospele obveznosti za vplačilo prevzetega deleža; o izključitvi odloči organ, ki ga določajo zadružna pravila, z obrazloženim sklepom, zoper katerega je možna pritožba na zadružni organ in sodno varstvo pred pristojnim rednim sodiščem v 30 dneh po prejemi sklepa (11. čl. ZZad);
• s smrtjo fizične osebe;
• s prenehanjem pravne osebe;
• s prenehanjem zadruge. (9. čl. ZZad)
Posledice prenehanja članstva: z dnem, ko preneha članstvo, prenehajo upravljalske pravice in obveznosti, ne prenehajo pa premoženjskopravne pravice in obveznosti, določene s pogodbo, z združenimi pravili oz. zakonom! (12. čl. ZZad)
95
Organi zadruge
ORGANI ZADRUGE so:
• občni zbor: je najvišji organ zadruge, ki odloča o najpomembnejših zadevah (npr. o sprejemu zadružnih pravil; o sprejemu letnega poročila, uporabi presežka in poravnavi izgube; o izdaji vrednostnih papirjev; o statusnem preoblikovanju in prenehanju zadruge itd.) (15. čl. ZZad).
• predsednik zadruge: predsednik upravnega odbora je predsednik zadruge po položaju; predstavlja in zastopa zadrugo ter je odgovoren za zakonitost njenega delovanja, če ta pooblastila niso prenesena na direktorja
• nadzorni odbor ali najmanj enega preglednika: ima pristojnost nadzora. Nadzira celotno delo in poslovanje predsednika zadruge, upravnega odbora, direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter skrbi, da je občnemu zboru pravočasno predloženo letno poročilo. Pregleda letno poročilo in o tem poroča na občnem zboru.
Zadruga, ki ima deset oziroma več članov, ima tudi upravni odbor. Sklicuje občni zbor, uresničuje sklepe občnega zbora, skrbi za smotrno poslovanje in organizacijo dejavnosti zadruge in postavlja delavce s posebnimi pooblastili. Če zadruga nima upravnega odbora, opravlja te naloge predsednik zadruge.
Če zadružna pravila tako določajo, ima zadruga lahko tudi direktorja in druge organe. (14. čl. ZZad)
96
Kdaj preneha zadruga?
Zadruga PRENEHA:
• z iztekom časa, za katerega je bila ustanovljena, če je bila ustanovljena za določen čas, in občni zbor pred iztekom tega časa ne sklene, da zadruga nadaljuje poslovanje;
• če ji je izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za njeno opravljanje, in v roku, ki ji je določen v izreku ukrepa, ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti oz. ne spremeni dejavnosti;
• če se spoji z drugo zadrugo, pripoji drugi zadrugi oziroma razdeli na več novih zadrug;
• če se s pravnomočno odločbo sodišča ugotovi ničnost njenega vpisa v register;
• po končanem stečajnem postopku;
• če tako odloči občni zbor;
• če se število njenih članov zmanjša pod najmanjše število, predpisano z zakonom, neprekinjeno za najmanj 6 mesecev;
• v drugih primerih, določenih z zakonom. (47. čl. ZZad)
97
Ali se zadruga lahko statusno preoblikuje?
Zadruga se lahko STATUSNO PREOBLIKUJE z združitvijo, delitvijo ali spremembo pravno-organizacijske oblike (48a. čl. ZZad).
Za združitev in delitev se smiselno uporabljajo določbe ZGD (48p. čl. ZZad).
Zadruga se lahko preoblikuje v gospodarsko družbo, GIZ (48o. čl. ZZad).
V zadrugo se lahko preoblikuje gospodarska družba, GIZ (48r. čl. ZZad).
98
Kaj mora vsebovati firma zadruge?
Firma zadruge mora vsebovati označbo, da gre za zadrugo, in označbo odgovornosti članov za obveznosti zadruge:
• z.o.o. - zadruga z omejeno odgovornostjo;
• z.b.o. - zadruga brez odgovornosti. (55. čl. ZZad)
Glede firme, sedeža, dejavnosti, zastopanja in vpisa v register se smiselno uporablja ZGD-1 (56/1. čl. ZZad).
99
Kaj je zavod?
Zavod je pravna oseba, ki jo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb za opravljanje dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička (1/2. in 2. čl. ZZ).
100
Kaj je temeljna značilnost zavoda?
Temeljna značilnost zavoda je njegova neprofitnost. To pomeni, da se morebitni dobiček pri poslovanju ne more deliti med ustanovitelje kot pri gospodarskih subjektih, ne pomeni pa, da se zavod ne more ukvarjati s pridobitnimi dejavnostmi. Taki dohodki se morajo uporabiti za osnovne dejavnosti zavoda.
101
Organi zavoda
Zavod ima direktorja, svet zavoda ter strokovni svet.
Direktor je poslovodni organ, ki vodi delo in poslovanje, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda (31. čl. ZZ). Direktor mora biti imenovan v aktu oz. v pogodbi o ustanovitvi zavoda.
Svet zavoda je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, predstavniki sodelavcev ter predstavniki uporabnikov storitev zavoda oz. zainteresirane javnosti (29/2. čl. ZZ). Njegova naloga je upravljanje zavoda. Svet zavoda mora biti v aktu oz. pogodbi o ustanovitvi zavoda številčno opredeljen, ni pa potrebno poimensko navesti članov.
Strokovni svet je kolegijski organ, ki obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda. Svetu zavoda in direktorju daje nasvete glede vsebinskega dela zavoda in pogojev za razvoj dejavnosti ter odloča v okviru svojih pristojnosti, ki so določene v zakonu, pogodbi oz. aktu o ustanovitvi, statutu in ostalih aktih zavoda.
Pristojnosti organov zavoda se natančneje opredelijo v statutu zavoda skladno z zakonom in aktom oz. pogodbo o ustanovitvi.
102
Kaj so gospodarske javne službe
Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne (določi se z zakonom) ali izbirne, s katerimi se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja RS oz. občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu (1. čl. ZGJS). Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (2. čl. ZJGS).
103
Kaj je Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad
Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad je pravna oseba javnega prava. Ustanovitelj javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada je Republika Slovenija, in sicer je ustanovljen za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin ter odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev.
Sklad se vpiše v sodni register.
104
Kaj je investicijski sklad
Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da zbira premoženje vlagateljev in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada. Investicijski sklad premoženje zbira javno ali nejavno. Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje ali alternativni investicijski sklad. (5. čl. ZISDU-3)
105
Kaj je vzajemni investicijski sklad
Vzajemni investicijski sklad za vlaganje v vrednostne papirje je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje. Vzajemni sklad ni pravna oseba. Vlagatelj postane z vplačilom v vzajemni sklad imetnik investicijskega kupona vzajemnega sklada. (221. čl. ZISDU-3)
106
Kaj je krovni sklad?
Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov. Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih. Krovni sklad ni pravna oseba. (302. ZISDU-3) V RS lahko krovni sklad oblikuje samo družba za upravljanje, in sicer tako, da sprejme pravila upravljanja krovnega sklada, s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev in pridobi od Agencije za trg vrednostnih papirjev dovoljenje za upravljanje krovnega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega podsklada. Ob nastanku morata biti oblikovana vsaj 2 podsklada. S pridobitvijo obeh dovoljenj je krovni sklad oblikovan in od takrat lahko družba za upravljanje sprejema vplačila enot premoženja podskladov. (313. in 314. čl. ZISDU-3)
107
Kaj je alternativni vzajemni sklad?
Alternativni vzajemni sklad je alternativni investicijski sklad. Gre za premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje. Alternativni vzajemni sklad ni pravna oseba. (375. čl. ZISDU-3) Alternativni vzajemni sklad lahko poleg naložb v vrednostne papirje nalaga tudi v enote alternativnih investicijskih skladov, denarne depozite z ročnostjo daljšo od 12 mesecev, plemenite kovine oz. certifikate in nepremičnine in namenske družbe, ki so ustanovljene za nakup, imetništvo ali upravljanje nepremičnine (361/1. čl. ZISDU-3).
108
Kaj je alternativni krovni sklad
Alternativni krovni sklad je alternativni investicijski sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov (10. čl. ZISDU-3)
109
Kaj je investicijska družba?
Investicijska družba je alternativni investicijski sklad, organiziran kot d.d. s sedežem v RS, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in katere poslovanje je usklajeno z določbami o investicijski družbi. (11. čl. ZISDU-3)
110
Kaj je družba za upravljanje
Družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v RS, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (13/1. čl. ZISDU-3).
Družba za upravljanje opravlja:
• storitve upravljanja investicijskih skladov (32/1. čl. ZISDU-3), ki obsegajo upravljanje premoženja investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje; administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje; trženje enot investicijskega sklada (99. čl. ZISDU-3);
• storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti;
• pomožne storitve, in sicer investicijsko svetovanje v zvezi s finančnimi instrumenti, kot jih določa ZTFI TER hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov (150/1. čl. ZISDU-3)
• storitve upravljanja alternativnih investicijskih skladov (32/4. čl. ZISDU-3);
• drugih dejavnosti ne sme opravljati!!! (32/5. čl. ZISDU-3)
111
Kdo opravlja nadzor nad družbami za upravljanje
Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, razen če ta zakon določa drugače. (442/1. čl. ZISDU-3)
Družba za upravljanje mora agenciji redno poročati o spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, sklicu skupščine in sprejetih sklepih, imetnikih delnic, razrešitvi in imenovanju članov uprave... (454. čl. ZISDU-3)
