PRAVO INDUSTRIJSKE LASTNINE IN AVTORSKO PRAVO Flashcards
(45 cards)
Kako na splošno delimo pravo intelektualne lastnine?
Pravo intelektualne lastnine v splošnem delimo na:
- pravo intelektualne lastnine in
- avtorsko pravo, ki obsega avtorske in sorodne pravice.
Katere so industrijske pravice?
Pravice industrijske lastnine ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1). Pravice industrijske lastnine so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska označba (1/2. čl. ZIL-1).
Predmet varstva in pravice, ki jih stvaritelji oziroma prijavitelji dobijo?
PREDMET VARSTVA -PRAVICA
Izum -Patent
Izum v skladu z uredbo Vlade -Dodatni varstveni certifikat
Nov individualni videz izdelka - Model
Blagovni in storitveni znaki- Znamka
Geografsko ime proizvoda - Geografska označba
Kaj je patent?
Patent se podeli za izum iz kateregakoli področja tehnike, ki je:
- nov: in sicer, če ni obsežen s stanjem tehnike, pri čemer se v stanje tehnike šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način (12. čl. ZIL-1). Vendar se ne upošteva razkritje izuma, do katerega je prišlo v roku 6 mesecev pred vložitvijo patentne prijave neposredno ali posredno zaradi očitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika ali dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradno priznani mednarodni razstavi (13. čl. ZIL-1).
- na inventivni ravni: je izum, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike (14. čl. ZIL-1).
- industrijsko uporabljiv: je izum, če se predmet izuma lahko proizvede v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom (15. čl. ZIL-1). Izum se lahko nanaša na izdelek ali postopek proizvodnje in mora biti s področja tehnike.
Izjeme od patentnega varstva?
Patent ne sme biti podeljen za:
- odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrte, metode in postopke za duhovno aktivnost, saj se neposredno ne štejejo za izume;
- izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo;
- izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku (11. čl. ZIL-1).
Pravice iz patenta
Patent zagotavlja imetniku naslednje izključne pravice:
a) če je predmet patenta proizvod: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo zadevni proizvod;
b) če je predmet patenta postopek: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. (18. čl. ZIL-1)
Trajanje patenta
Patent traja 20 let od datuma vložitve prijave. Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum enkrat
podaljša veljavnost patenta, in sicer za največ 5 let, če je razglašeno vojno stanje ali podobne izredne razmere pa za dobo trajanja takšnega stanja oziroma okoliščin.
Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum v skladu z uredbo Vlade Republike Slovenije enkrat podeli DODATNI VARSTVENI CERTIFIKAT, in sicer za največ 5 let, če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek odobritve. (22. čl. ZIL-1)
Posebne vrte patentov
1) patent s skrajšanim trajanjem: se lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom, tj. če izkazuje določeno učinkovitost ali praktično prednost pri gospodarski uporabi. Ne more se podeliti za izum za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo. (16. čl. ZIL-1) Patent s krajšim trajanjem traja 10 let od datuma vložitve prijave.
2) zaupni patent: je izum, ki je potreben za obrambo ali varnost RS. Prijavi se pri ministrstvu za obrambo. Če se patent podeli, se ne objavi, pravico do izkoriščanja pridobi država, izumitelju pa pripada enkratno plačilo.
3) evropski patent: se lahko vloži prijava za pridobitev pri slovenskem Uradu za varstvo industrijske lastnine v skladu z Evropsko patentno konvencijo in zagotavlja enake pravice kot nacionalni patent.
Kaj je model?
Model se registrira za videz izdelka, ki:
- je nov: tj. če pred datumom vložitve prijave modela ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka, pri čemer se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen v postopku registracije oz. kako drugače ali razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, razen če ti dogodki ne bi mogli postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki deluje v Evropski skupnosti.
- ima individualno naravo: tj. če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana.
Pravice iz modela
Imetnik modela ima izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo. Omenjena uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje takega izdelka v te namene (37/1. čl. ZIL-1).
Druge oblike varstva modela
Model je lahko predmet avtorskopravnega varstva od dneva, ko je bil videz izdelka ustvarjen ali določen v katerikoli obliki, če izpolnjuje pogoje za pridobitev takega varstva po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice (39/2. čl. ZIL-1).
Kaj je znamka?
Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo:
- razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (42/1. čl. ZIL-1)
- ki omogočajo razlikovanje blaga in storitev članov nosilca znamke (društvo, združenje pravnih ali fizičnih oseb, pravna oseba javnega prava) od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali druge značilnosti (kolektivna znamka). Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je lahko vsako društvo ali združenje pravnih ali fizičnih oseb, vključno z zvezo društev ali združenj, ki ima lastnost pravne osebe, ali pravna oseba javnega prava (45. čl. ZIL-1)
Pravice iz znamke
Znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice. Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:
a) katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko;
b) katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko;
c) katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke.
Pravica preprečiti tretjim osebam obsega med drugim prepoved:
a) opremljanja blaga ali njihove embalaže z znakom;
b) ponujanja blaga, označenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene oziroma ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom;
c) uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom;
d) uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju. (47. čl. ZIL-1).
Trajanje znamke
Znamka traja 10 let od datuma vložitve prijave. Imetnik znamke lahko poljubno mnogokrat obnovi znamko za obdobje naslednjih 10 let, šteto od datuma vložitve prijave. (52. čl. ZIL-1)
Trajanje modela
Model traja 1 ali več 5letnih obdobij od datuma vložitve prijave. Imetnik modela lahko obnovi model za 1 ali več 5letnih obdobij, vendar največ 25 let od datuma vložitve prijave. (40. čl. ZIL-1)
Kaj je geografska označba
Geografska označba, ki se sme registrirati, pomeni oznako, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla.
Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja (55. čl. ZIL-1).
Pravice iz registrirane geografske označbe
Registrirana geografska označba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko označbo (58. čl. ZIL-1).
Trajanje registrirane geografske označbe
Trajanje registrirane geografske označbe ni omejeno (60. čl. ZIL-1).
Postopek za priznanje pravic PIL
Postopek za priznanje patenta, modela, vzorca in znamke se začne na podlagi vloge stvaritelja oz. druge osebe pri patentnem uradu, ki v okviru zahtevka prijavitelja odloči z izdajo upravne odločbe. Postopek za priznanje označbe porekla se začne s pisno zahtevo za priznanje varstva geografskega imena proizvoda. Vloga za pridobitev blagovne in storitvene znamke se vloži pri patentnem urad, ki ugotovi namero objavi v svojem biltenu, vsakdo pa lahko v 3 mesecih po objavi loži ugovor. V primeru ugovora patentni urad izvede popoln preizkus znaka in odloči o zahtevku z odločbo. Patentni urad na podlagi prijave ugotavlja samo, ali predmet prijave očitno ne nasprotuje omejitvami iz ZIL-1 (nasprotje z zakonom, moralo, podoba znane osebnost itd.)
Prenos pravic industrijske lastnine
Pravice industrijske lastnine so prenosljive inter vivos (med živimi) in mortis causa (z dedovanjem).
Imetnik (in prijavitelj) patenta, modela ali znamke lahko v delu ali v celoti s pogodbo prenaša svojo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Kolektivne znamke in geografske označbe ni mogoče prenesti in ne moreta biti predmet licenčne pogodbe (75. čl. ZIL-1).
Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje pridobitelju licence v celoti ali delno odstopiti pravico patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj ter blagovne znamke ali modela (704. čl. OZ). Z licenčno pogodbo se ne odstopi pravica kot takšna, temveč se prenese le pravica izkoriščanja s pravico industrijske lastnine zavarovanega dosežka. Za sklenitev pogodbe o prenosu je zakonodajalec predpisal pisno obliko (705. čl. OZ). Licenčna pogodba je odplačna (718. čl. OZ).
Sodno varstvo PIL
Za obravnavo sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine (pravice industrijske lastnine in avtorske pravice) je v RS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (103. čl. ZS).
Pravice industrijske lastnine so absolutne, saj učinkujejo erga omnes.
Urad vodi registre patentov, dodatnih varstvenih certifikatov, modelov, znamk in geografskih označb ter registre prijav za navedene pravice. Registri so javni (105. čl. ZIL-1), zato se domneva, da so v register vpisani podatki resnični. Gre za pravno domnevo, kar pomeni, da jo je mogoče izpodbiti.
Tožba za ugotovitev ničnosti pravic IL
- aktivna legitimacija: vsaka zainteresirana oseba;
- ugotovitev ničnosti se nanaša na patent, patent s skrajšanim trajanjem, model ali znamko (ne na geografsko označbo) (111. čl. ZIL-1);
- razlogi: neizpolnjevanje splošnih pogojev za registracijo pravice ali obstoj razlogov za izključitev varstva pravice (pri znamki le obstoj absolutnih zavrnitvenih razlogov, ne pa tudi relativnih – pri slednjih je potrebno vložiti tožbo za izbris znamke iz registra) (112. čl. ZIL-1).
IZPODBIJANJE PRAVICE
• patent: Izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, če je bil patent podeljen na ime nekoga, ki ni izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik;
• model: Oblikovalec videza izdelka, njegov dedič ali drug pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja model, zahteva, da se ga razglasi za imetnika pravice, če je bil model registriran na ime nekoga, ki ni oblikovalec, njegov dedič ali drug pravni naslednik;
• znamka: pravne ali fizične osebe lahko s tožbo zahtevajo od pristojnega sodišča, da ugotovi, da je znak, ki ga uporabljajo v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo drug za zaznamovanje svojega blaga oz. storitev iste ali podobne vrste, in da je bil ta znak splošno znan kot oznaka blaga ali storitve fizične ali pravne osebe, še preden je toženec prijavil znamko, kot tudi da sodišče s svojo odločbo razglasi tožnika za imetnika znamke (rok za vložitev tožbe je 5 let od vpisa v register);
• v vseh primerih je potrebno vpis v register zahtevati v 3 mesecih od vročitve pravnomočne sodbe, sicer se pravica izbriše iz registra (117. čl. ZIL-1).
Tožba za navedbo (IL)
o aktivna legitimacija: izumitelj ali oblikovalec;
o zahtevki: navedba v prijavi in vseh dokumentih ter javna objava pravnomočne sodbe;
o rok za vložitev: ves čas trajanja veljavnosti patenta ali modela. (118. čl. ZIL-1)
Tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe
Zainteresirana oseba lahko s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva razveljavitev znamke, če imetnik brez upravičenega razloga neprekinjeno več kot 5 let od datuma vpisa znamke v register oziroma od dneva, ko je bila zadnjič resno in dejansko uporabljena v RS, ne uporablja znamke za označevanje blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana.
razveljavitve ni mogoče zahtevati, če je imetnik v obdobju od poteka petletnega roka do vložitve tožbe znamko začel uporabljati, razen če jo je uporabil samo zaradi grozeče tožbe. (120. čl. ZIL-1)
