Inkluzija Flashcards
(4 cards)
Sestavine individualiziranega programa in faze.
DIAGNOSTIKA: Podatki o otroku s PP in globalna ocena njegovega
funkcioniranja.
NAČRTOVANJE: Določitev letnih in prioritetnih (obdobnih) edukacijskih in rehabilitacijskih ciljev.
IZVAJANJE: Izvedbeni načrt dela z otrokom.
EVALVACIJA: Evalvacija IP.
Kako se začne s postopkom usmerjanja?
Začne se na osnovi vloge/pisne zahteve otrokovih zakonitih zastopnikov (staršev ali skrbnikov). V primeru pa, da starši tega ne storijo, VI institucija oz. socialnovarstveni zavod pa hkrati presodi, da bi bilo to za otroka dobro, lahko postopek usmerjanja začne tudi šola. Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je ali bo otrok vključen, je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen.
Opiši komisijo za usmerjanje.
ČLANI KOMISIJE:
* specialni rehabilitacijski pedagog,
* zdravnik,
* psiholog (po potrebi tudi drugi, praviloma tisti, ki otroka obravnava z
vidika njegovih posebnih potreb).
Komisija za usmerjanje si mora pred odločitvijo pridobiti pisno ali ustno mnenje otrokove vzgojiteljice oziroma vzgojitelja ali učiteljice oziroma učitelja.
NALOGA KOMISJE: poda strokovno mnenje, v katerem predlaga usmeritev v ustrezen program in vse ostale pogoje in prilagoditve, potrebne za edukacijo otroka s PP.
Kdo izda odločbo in kaj je navedeno v odločbi?
Prvi organ, ki izda odločbo je zavod za šolstvo, če pa gre za pritožbo pa jo
izda MSŠ.
Zavod za šolstvo je tisti, ki izda odločbo o usmeritvi 1. stopnje in MŠŠ za odločbo o usmeritvi 2. stopnje.
Vsebuje:
1. VI potrebe otroka (skupina):
Kaj so tiste primarne težave otroka? Ali gre tukaj za otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja?
Tukaj ne gre za kategoriziranje otroka, ampak je to pomembno z vidika nadaljnjih odločitev.
2. PROGRAM, v katerega se otroka usmerja, npr. otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ne bomo vključili v prilagojeni program, ampak v program točka 1. Otroka vključimo v najbližjo šolo.
3. ZAVOD, v katerega se bo otrok vključil, Šola vnaprej že da soglasje, da so na njej ustrezni pogoji za otroka s primanjkljaji (npr. gibalno oviran otrok). Velikokrat pa se izkaže, da šole soglasje podpišejo, vendar na šoli niso zagotovljene ustrezne stvari.
npr. gibalno oviran otrok, bo potreboval še druge prilagoditve, za prehajanje po šoli. če šola ne more zagotavljati olajšanega prehoda po šoli oz. prilagojene dejavnosti (dvigalo, klančino za dostop z invalidskim vozičkom, aktivnosti v pritličju)
4. DATUMU VKLJUČITVE v program ali zavod,
5. OBSEG, OBLIKA TER IZVAJALCI posamezne oblike DSP, Pomembno je vedeti tudi koliko DSP bo otrok dobil. Maksimum DSP je 5 ur, v
izjemnih primerih še kakšna ura več (npr. otroci z avtističnimi motnjami).
6. PRIPOMOČKI, PROSTOR IN OPREMA ter drugi pogoji,
Gre za osnovne učne pripomočke (npr. indukcijska zanka ali radijski
pripomoček za naglušnega otroka; učbenik z Braillovo pisavo za slabovidnega otroka)
7. začasni ali stalni SPREMLJEVALEC,
Možnost spremljevalca dobijo gibalno ovirani, slepi in slabovidni (v prvih fazah šolanja), otroci z avtističnimi motnjami (npr. Aspergerjev sindrom).
8. ZMANJŠANJE ŠTEVILA OTROK v oddelku, če se vključi enega otroka, se lahko normativ zniža (razbremenitev dela učitelja).
9. ROK PREVERJANJA USTREZNOSTI USMERITVE, Možno je, da se kasneje ugotovi, da program za otroka ne ustreza. Rok preverjanja je običajno daljši od 1 leta in krajši od 5 let. Treba se je vprašati ali je program ustrezen za otroka, ali otrok napreduje v tem programu.
10. DRUGE PRAVICE.
Za otroka, ki je npr. naglušen mu lahko pripada tolmač.
