Intervju Flashcards
(10 cards)
Definicija in vrste
Raziskovalni intervju se od žurnalističnega razlikuje po tem, da pri raziskovalnem zbiramo podatke za raziskovalne namene.
Za intervju je potrebno, da se »srečata« dve osebi: Intervjuvanec (tisti, ki je intervjuvan), intervjuist (tisti, ki sprašuje).
Deli se na: - Standardizirani intervju - Nestandardizirani intervju - Delno strukturiran – polstrukturiran intervju (gre za neko vmesno situacijo med zgornjima dvema)
Zakaj se odločiti za intervju in ne anketo?
Razlogov je več:
- V določenih raziskavah je nujno, da dobimo podatke od tistih oseb, ki smo jih izbrali v
raziskovalni vzorec. Večja verjetnost je, da sodelovanja pri raziskavi ne bo zavrnil. Pri
osebnem nagovoru je možnost zavrnitve manjša, kot pri recimo anketnem vprašalniku.
- Če vprašanja niso izključno zaprtega tipa pri intervjuju dobimo daljše odprte odgovore.
Takšne načine zbiranja podatkov zasledimo v marketingu – zbiranje podatkov za marketinške namene. Izvajajo preko telefona …
Na kaj moramo biti pozorni?
➔ Intervjuisti naj bi bili povsem nevtralni.
➔ Če intervjuje izvaja več oseb, morajo biti vse za to delo enako primerne.
➔ Izenačiti je potrebno čas izvajanja intervjuja.
Standardizirani intervju
Gre za strukturiran, vezan, zaprt intervju. Včasih mu rečemo tudi ustni vprašalnik.
Proces pridobivanja podatkov je podoben kot pri anketnem vprašalniku, namreč:
- podatke pridobivamo poenoteno pri vseh
- Uporabljamo ga pri večjih vzorcih (ni nujno, vendar je to običajno. Gre za vzročne
raziskave in za uporabo standardiziranega intervjuja vzorčnih raziskav)
- Vsi intervjuvanci odgovarjajo na enaka vprašanja
- Pri vseh intervjujih so enaka navodila (ni podvprašanj … Vsi morajo razumeti na enak
način)
- Vedno uporabimo enak postopek zapisovanja odgovorov.
Kaj je smisel standardizacije?
- Da pridobimo odgovore, da imamo tiste osebe, ki smo jih nameravali zajeti v vzorec,
da dobimo bolj obsežne odgovore …
- Smisel je tudi v primerljivosti. Zagotovimo si primerljivost rezultatov merjenja in
omogočimo kvantitativno obdelavo. Omogočimo si, da podatke naknadno vnesemo v mrežo SPSS, odprte odgovore ustrezno kodiramo, kategoriziramo in jih vnesemo … S tem jih lahko potem kvantitativno obdelamo.
Nestandardizirani intervju
Popolnoma nasprotje strukturiranemu intervjuju.
Značilnosti:
- Je globinski, nevezan in odprt intervju.
- Gre za bistveno bolj odprto, bistveno manj formalno in bistveno bolj fleksibilno
pogovorno situacijo.
- Pri povsem nestandardiziranem intervjuju je vnaprej določen le cilj poizvedovanja,
konkretna vprašanja pa intervjuist oblikuje sproti.
- Takšnega tipa intervjuja si lahko privošči samo taka oseba, ki je zelo vešča v določenem
področju in tudi v samem izvajanju takega tipa intervjujev. Namreč postavit mora taka
vprašanja s pomočjo katerih bo lahko dobil odgovor na raziskovalno vprašanje.
- Vzdušje je bolj sproščeno, prijazno, zaupno itd., zato lahko govorimo tudi o bolj
občutljivih temah.
- Vprašanja so odprtega tipa, oblikujejo se sproti.
- Vprašanja pogosto izzovejo odgovore v obliki pripovedi. Ni pa nujno, lahko
- Posegamo lahko globlje v opise, pojasnjevanja, razlage … Odvisno od situacije ..
- Pogosto intervju naslonimo na osebne dokumente, zapise (npr. dnevnik, pisma,
fotografije …).
- Najbolj nestandardizirana oblika intervjuja je pripovedni intervju. (Uporabljamo ga
takrat, ko izvajamo študijo primera – biografsko metodo)
Fokusni intervju
- Obravnavali ga bomo kot tehniko zbiranja podatkov. Namenjen je temu, da raziskovalec zbere manjšo skupino ljudi z namenom, da se pogovarjajo o določeni temi, ki je članom fokusne skupine poznana že v naprej
- Tarča je primer takšnega intervjuja → tudi v medijih uporabljajo takšno obliko intervjuja
- Običajno fokusno skupino sestavljajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem, iz katerega je obravnavana tema. Ni pa nujno, da so to strokovnjaki.
- Fokusna skupina je lahko bolj homogena (skupina enako mislečih) ali heterogena (posamezniki z različnimi stališči)
- Med člani skupine se vzpostavi diskusija: raziskovalec prevzame vlogo moderatorja diskusije. (biti moderator v skupini je prav tako zahteva naloga, sploh recimo če sogovorniki skrenejo iz tematike)
Prednosti fokusnega intervjuja
- V relativno kratkem času pridobimo podatke od večjega števila ljudi. (Koliko ljudi naj bo v skupini? Težko je določiti neko številko. Ne sme jih biti premalo niti preveč. Nekje med 5 in 7 ljudi. Odvisno od tega, koliko podatkov želimo zbrati …)
- Pridemo lahko do celovitejše zgodbe (sinergični učinki)
- Ugotovimo lahko, kako posamezniki reagirajo na mnenja drugih in kako so sposobni
zagovarjati svojih stališč.
Izvedba fokusnega intervjuja
Sama izvedba je zahtevna:
- Vsakemu od vključenih moramo dati čas za izražanje njihovega mnenja
- Pomembno je, da nikakor ne dovolimo kakršnih koli neprimernih vsebin, ki bi jih lahko
izražali člani fokusnih skupin.
- Ko pride do obdelave je zelo pomembno da se posamezniki predstavijo kdo so. Zaradi ustreznega zapisovanja.
Vprašanje anonimnosti
- Vsakemu intervjuvancev moramo zagotoviti anonimnost, sploh če je to pogoj, ki ga intervjuvanec izpostavi.
- Kako recimo opisat, če bi na to pristal direktor zavoda za šolstvo? Velikokrat se znajdemo v situaciji, kako bomo opisali intervjuvance, da ne bomo izpostavili kakšnih osebnostnih lastnosti.
Potek intervjuja
- Priprava na intervju
- Načrt izvedbe intervjuja, priprava intervjuista, izbira in motiviranje intervjuvancev, izdelava protokola intervjuja. - Izvedba intervjuja
- Izberemo osebe, za katere predvidevamo, da nam bodo s svojimi odgovori največ pomagale pri doseganju ciljev intervjuja.
- Intervjuje po navadi snemamo (zaradi lažjega zapisovanja podatkov). O snemanju moraš intervjuvanca opozorit, povedat, da bo posnetek uporabljen zgolj za namene raziskave … Transkript daš v predogled … - Zaključek intervjuja
- Povzetek glavnih vsebinskih, tematskih sestavin opravljenega intervjuja. - Prepis intervjuja in analiza (kvalitativna analiza; oblikovanje kategorij; boljša ponazoritev)
