KAZENSKO PROCESNO PRAVO Flashcards

Question

Načelo iskanja materialne resnice

Answer 1

Načelo iskanja materialne resnice pomeni dolžnost sodišča in državnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da po resnici in popolnoma ugotovijo dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe – enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti: (1) dejstva, ki obdolženca obremenjujejo; (2) dejstva, ki so obdolžencu v korist. Načelo materialne resnice izraža interes družbe, da naj se kaznuje le oseba, ki je resnično za-grešila k.d. Iz nobenih drugih razlogov ni možno upravičiti obsodbe obdolženca. Kaj je materialna resnica? Po mnenju večine teoretikov je materialna resnica resnica, do katere se pride v kazenskem postopku, v katerem ni formalnosti in načel, ki lahko ovirajo ugotavljanje resnice (npr. dokazne prepovedi, roki za dokazovanje, prepoved reformacije in peius).

Answer 2

(1) prosta presoja dokazov (glej točko IX.); (2) instrukcijska ali inkvizicijska maksima = dolžnost sodišča, da zbere in izvede tudi dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo-pa jih nobena druga stranka ne predlaga; (3) izključitev prekluzije za dokazovanje – ni rokov, v katerih bi morale stranke predlagati dokaze. Novi dokazi se lahko predlagajo med celotnim kazenskim postopkom I. stopnje, v pritožbi in na razpravi pred sodiščem II. stopnje. Novi in bistveni dokazi se lahko predlagajo tudi v postopku za obnovo k.p. in zahtevi za izredno omilitev kazni po pravnomočnosti sodne odločbe. (4) dolžnost preveriti obdolženčevo priznanje – to ne velja, če je priznanje jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi (v tem primeru se nadaljnji dokazi zbirajo le na tožilčev predlog). Priznanje obtoženca na glavni obravnavi sodišča ne odveže dolžnosti, da izvede tudi druge dokaze. (5) audiatur et altera pars – sodišče mora pred izdajo odločbe slišati izjavi obeh strank. Po ustavi nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu organu, pristojnemu za postopek, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. (6) ni formalne delitve dokaznega bremena – tožilec mora ponuditi dokaze za obdolženčevo krivdo. Če dokazov ni ali jih ni dovolj, se postopek ustavi oz. izreče oprostilna sodba. Obdolženec ni dolžan dokazovati, da je nedolžen, razen pri k.d. žaljive obdolžitve. (7) procesni organi niso vezani na predloge strank – sodišče lahko obdolženca obsodi, četudi tožilec predlaga oprostitev. Sodišče lahko obdolženca obsodi na hujšo kazen, četudi tožilec predlaga milejšo. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo dejanja v obtožbi in na dokazne predloge strank. (8) pravica kazenskega sodišča do odločanja o prejudicialnih (predhodnih) vprašanjih.

Answer 3

Načelo proste presoje dokazov pomeni, da sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, pri presoji, ali je podano določeno dejstvo ali ne, niso vezani na nobena posebna formalna dokazna pravila o vrednosti ali moči posameznih dokazov.

Answer 4

Načelo neposrednosti pomeni, da lahko sodišče za podlago sodbe vzame le dejstva, ki jih je s svojimi čutili zaznalo na glavni obravnavi ob izvedbi originalnih (izvirnih) dokazov. Razpravno sodišče mora priti v stik z izvirnimi dokazi brez posredovanja drugih procesnih organov. S tem dobi razpravno sodišče neposreden vtis o dokaznem sredstvu, zato lahko psihološko presodi njegovo verodostojnost in tehtnost. Če gre za dokaz z listino, mora sodišče pridobiti listino v originalu. O vsebini listine se ne sme zaslišati priče. Predmete, potrebne za dokazovanje, je treba prinesti na glavno obravnavo, da se lahko pokažejo obtožencu, pričam in izvedencem.

Answer 5

Načelo ustnosti pomeni, da sodišče za podlago sodbe lahko uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni obravnavi obravnavano ustno. Če dokazi na glavni obravnavi niso obravnavani ustno (ponovljeni ali prebrani), jih sodišče ne sme uporabiti, čeprav so v spisih. Vse, o čemer se na glavni obravnavi ni govorilo, za sodišče ne obstaja.

Answer 6

Načelo javnosti pomeni, da so lahko na glavni obravnavi prisotne predhodno nedoločene osebe, ki niso udeležene v kazenskem postopku. O poteku glavne obravnave se lahko javno govori, piše, objavlja v tisku, poroča na radiu in televiziji. Po naravi stvari je načelo javnosti omejeno s prostorskimi kapacitetami prostora, kjer se odvija glavna obravnava (= sodne dvorane). Namen načela javnosti je državljanom omogočiti kontrolo nad delom pravosodnih organov. Izjemoma se lahko javnost izključi iz glavne obravnave, če: (1) je to potrebno zaradi: 1) obvarovanja državne tajnosti, 2) varstva javnega reda in morale, 3) varstva osebnega in družinskega življenja obdolženca ali oškodovanca, 4) varstva koristi mladoletnika. (2) bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti.

Answer 7

Načelo jezika postopka pomeni, da teče kazenski postopek v slovenskem jeziku. Če se sodišče nahaja na območju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, lahko kazenski postopek poteka v njihovem jeziku. Načelo jezika procesnih udeležencev pomeni, da ima vsakdo pri procesnih dejanjih pravico uporabljati svoj jezik. Če postopek ne teče v njegovem jeziku, je treba zagotoviti ustno prevajanje govornega in pisnega dokaznega gradiva ter listin. Prevaja sodni tolmač. Tujec, ki mu je odvzeta prostost, lahko sodišču podaja vloge v lastnem jeziku. V ostalih primerih lahko tujci podajajo vloge v lastnem jeziku ob pogoju vzajemnosti (recipročnosti).

Answer 8

Udeleženci kazenskega postopka so: (1) poglavitni udeleženci – opravljajo poglavitne funkcije, postopka brez katerega izmed njih sploh ni možno opraviti: 1) sojenje – kazensko sodišče, 2) pregon – državni tožilec 3) obrambo – obdolženec. (2) pomožni udeleženci – postopek se lahko opravi tudi brez koga izmed njih, v določenih postopkih sploh niso potrebni. To so: 1) oškodovanec, 2) priče – potrebne so le, če lahko izpovedo o odločilnih dejstvih, 3) izvedenci – potrebni so le, če se kaže potreba po njihovem strokovnem znanju, 4) tolmači – potrebni so le, če se kaže potreba po njihovem strokovnem znanju, 5) zagovornik – ni nujen udeleženec postopka, ker formalna obramba ni vedno obvezna, 6) pooblaščene osebe policije.

Answer 9

ZKP za kazenska sodišča sprejema načelo zbornosti. Izjemoma sodi v skrajšanem postopku sodnik posameznikm, zaradi pospešitve postopka. Na okrajnih sodiščih sodi sodnik posameznik. Okrajna sodišča so stvarno pristojna za odločanje o k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Tu obstaja izjema – okrajna sodišča NISO pristojna za odločanje o k.d. zoper čast in dobro ime, ki so bila storjena s tiskom, po radiu ali televiziji. Na okrožnih sodiščih sodi: • sodni senat z 1 sodnikom in 2 sodnikoma porotnikoma, če gre za: o k.d. s predpisano glavno kaznijo od 3 do 15 let zapora, (lahko tudi sodnik posameznik) o k.d. zoper čast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu ali televiziji (za ta k.d. je v KZ predpisana kazen, nižja od 3 let zapora). • sodni senat z 2 sodnikoma (eden od njiju je preds. senata) in 3 sodniki porotniki, če gre za k.d. s predpisano glavno kaznijo nad 15 let zapora.

Answer 10

1) okrajna sodišča – pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, RAZEN za k.d. zoper čast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in televiziji (tu je treba opozoriti, da se po KZ takšna k.d. lahko storijo tudi z drugimi sredstvi javnega obveščanja, medtem ko ZKP ne omenja drugih sredstev javnega obveščanja). 2) okrožna sodišča – pristojna so za k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana kazen zapora nad 3 leta, in k.d. zoper čast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu in televiziji.

Answer 11

1) redna krajevna pristojnost: • forum delicti commissi – krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bilo k.d. storjeno ali poskušeno; • forum praeventionis – če je bilo k.d. dokončano ali poskušeno na različnih območjih, je pristojno sodišče, ki je prvo začelo postopek; (kjer se je najprej zahtevala uvedba postopka). • forum domicilii – če kraj storitve k.d. ni znan ali je zunaj ozemlja Republike Slovenije, je pristojno sodišče, na območju katerega ima obdolženec stalno ali za-časno prebivališče; • forum deprehensionis – če ni znan kraj storitve k.d. ali je zunaj ozemlja Republike Slovenije ter obtoženec nima niti stalnega ali začasnega prebivališča (ali pa je zunaj RS), je pristojno sodišče, na območju katerega je bil obdolženec prijet ali se je sam naznanil. *Pri mladoletnikih je temeljna nav. okoliščina BIVALIŠČE. 2) izredna krajevna pristojnost: • pristojnost po medsebojni zvezi (forum conexitatis) – je podana, kadar: o je ena oseba obdolžena več k.d. (subjektivna zveza) – redno krajevno pristojnost ima sodišče, ki je prvo začelo postopek; (če so različno težka k.d., dobi zadevo višje sodišče.) o je več oseb udeleženih pri storitvi enega k.d. (objektivna zveza) – redno krajev-no pristojnost ima sodišče, ki je prvo začelo postopek zoper enega izmed udeležencev; (odloča sodišče, ki je pristojno za glavnega storilca). o je več oseb sodelovalo pri izvršitvi več k.d. (mešana zveza) – redno krajevno pristojnost ima sodišče, ki je prvo začelo postopek zoper enega izmed udeležen-cev pod pogojem, da je med storjenimi k.d. podana medsebojna povezava in isti dokazi. Sodišče, pristojno za storilca, je pristojno tudi za morebitne udeležence, prikrivalce in ljudi, ki niso naznanili k.d. Združevanju postopkov po pravilih o zveznosti se sodišča in tožilstva izogibajo. Zadeve iz stvarne pristojnosti pred okrajnim in okrožnim sodiščem je možno združevati le pred okrožnim sodiščem. • odrejena pristojnost (forum ordinatum) – če po ZKP ni možno ugotoviti krajevno pristojnega sodišča, določi Vrhovno sodišče za krajevno pristojno stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se izvede postopek. • delegirana ali prenesena pristojnost (forum delegationis): o obvezna ali obligatorna delegacija – če znano krajevno pristojno sodišče iz pravnih razlogov (npr. izločitev vseh sodnikov) ali stvarnih razlogov (npr. po-plava) ne more voditi postopka, določi neposredno višje sodišče za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju; o fakultativna delegacija – se izvede zaradi procesne smotrnosti. Neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če se tako postopek izvede lažje ali ima za to tehtne razloge (npr. storilec je povzročil prometno nesrečo v Prekmurju, on in priče pa živijo v Kopru). V majhni državi, kot je Slovenija, si je fakultativno delegacijo skoraj nemogoče predstavljati.

Answer 12

je procesni institut, s katerim je možno od sojenja v konkretni kazenski zadevi izločiti zakonitega sodnika, glede katerega so podane okoliščine, ki vzbujajo sum v njegovo nepristranost. Razlogi za izločitev sodnika ali sodnika porotnika so: (1) IZKLJUČITVENI RAZLOGI – sodnik, ki ga zadanejo izključitveni razlogi, je izključeni sodnik (iudex inhabilis), ker ni sposoben objektivno soditi. Sodnik je izključen že po zakonu samem. Sodnik ne sme soditi, če: 1) je s k.d. oškodovan; 2) je z obdolžencem, zagovornikom, tožilcem, oškodovancem, zakonitim zastopnikom oškodovanca ali pooblaščencem oškodovanca: • v zakonski zvezi, (zunajzakonska skupnost) • v sorodstvu ravne črte, • v sorodstvu stranske črte do 4. kolena, • v svaštvu do 2. kolena. 3) je z obdolžencem, zagovornikom, tožilcem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, varovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca; 4) je v isti zadevi (sodelovanje v predhodnih fazah iste zadeve): *(sistemski razlog za izključitev) • opravljal preiskovalna dejanja, ali • sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico, ali • sodeloval pri odločanju o zahtevi predsednika senata, da se preizkusi obtožnica, ali • kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek, (pa je podan predlog za kaznovanje) • sodeloval v postopku kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec oškodovanca, pooblaščenec tožilca, • bil zaslišan kot priča ali izvedenec; (2) Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo s katero je bilo odločeno o obtožbi: 1. če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu tega zakona, ali če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje; 2. če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen) razen, če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev; 3. če je izdal sklep, da se priznanje obdolženca zavrne (drugi odstavek 285.c člena) oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne (450.č člen). 5) je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti. (2) ODKLONITVENI RAZLOGI – sodnik, ki ga zadanejo odklonitveni razlogi, je sumljivi ali prizadeti sodnik (iudex suspectus). Sodnik ne sme soditi, če: 1) so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranosti (s tem se izpodbija ta domneva-to morajo dokazati).

Answer 13

Zahtevo za izločitev sodnika I. stopnje (okrajnega ali okrožnega sodišča) lahko vložita obe stranki do določenega trenutka v postopku: • če so podani izključitveni razlogi in jih sodnik, ki bi moral biti izključen, ni sporočil predsedniku sodišča, lahko stranki zahtevata izločitev sodnika do KONCA glavne obravnave; *TAKOJ, ko izvesta za razlog izločitve, vendar najkasneje do konca GO. Med GO smeta stranki zahtevati izločitev sodnika/sodnika porotnika zarad 4.a in 6, samo če je razlog izločitve nastal po začetku GO; če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil/ni mogel biti znan. • če so podani odklonitveni razlogi (4.a, 6), lahko stranki zahtevata izločitev sodnika le do ZAČETKA glavne obravnave (novela ZKP iz 1998 je ta trenutek prestavila nazaj, s čimer so se povečale možnosti za zlorabe). *lahko do konca GO, če je razlog šele nastal/ni vedel prej. Zahteva za izločitev se mora nanašati na poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika. Ni možno zahtevati izločitve celotnega sodišča. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, zaradi katerih naj bi bil podan zakonski razlog za izločitev. O izločitvi na zahtevo odloči predsednik sodišča s sklepom o izločitvi. Preden izda predsednik sodišča sklep o izločitvi, mora dobiti izjavo sodnika, za katerega se zahteva izločitev. Možnosti pritožbe na sklep o izločitvi: • zoper sklep, s katerim se dovoli izločitev, NI pritožbe; • zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev, je dovoljena pritožba. Če je bil sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izdan po vložitvi obtožbe, je pritožba možna le v pritožbi zoper sodbo.

Answer 14

Tožilec je procesni subjekt, ki v k.p. opravlja funkcijo pregona. K.p. se lahko začne le na zahtevo tožilca. V našem k.p. lahko nastopajo 3 različni tožilci: (1) državni tožilec, (2) zasebni tožilec, (3) oškodovanec kot tožilec. ZKP za vse 3 vrste tožilcev uporablja izraz upravičeni tožilec. Državni tožilec je upravičeni tožilec pri vseh k.d., katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti (v naši zakonodaji jih je zelo veliko). Če državni tožilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje k.p., lahko stopi na njegovo mesto oškodovanec kot tožilec. Na zasebno tožbo se preganja manjše št. lažjih k.d. Glede kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, je državni tožilec pristojen: 1) da ukrene, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in izsleditvijo storilcev ter za usmerjanje predkazenskega postopka; 2) da zahteva preiskavo; 3) da vloži in zastopa obtožnico oziroma obtožni predlog pred pristojnim sodiščem; 4) da vlaga pritožbe zoper nepravnomočne sodne odločbe in izredna pravna sredstva zoper pravnomočne sodne odločbe.

Answer 15

(1) Pojem: Pri k.d., za katera se storilci preganjajo na zasebno tožbo, je upravičeni tožilec zasebni tožilec. Gre za lažja k.d. (k.d. do 5 let-ne vsa!) z izjemo § 230 KZ, ki ureja pregon za k.d. zoper premoženje, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem – ob pogojih iz tega člena teče pregon na zasebno tožbo tudi, ko gre za razmeroma huda k.d., celo takšna z zagroženo kaznijo do 8 let zapora. Zasebni tožilec se za pregon odloča samostojno po načelo opurtunitete. Pravni položaj zasebnega tožilca je enak položaju državnega tožilca z izjemo, da nima pravic, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. (2) Vložitev zasebne tožbe: Zasebni tožilec je glede začetka pregona vezan na prekluzivni rok – kazenski pregon mora začeti v 6 mesecih od dneva, ko je zvedel za k.d. IN storilca. Rok začne teče šele v trenutku, ko sta upravičencu znani obe dejstvi. Zasebna tožba ne more biti nikoli vložena zoper neznanega storilca. V primeru razžalitve ima obdolženec, ki je tožen za razžalitev, a mu jo je tožnik vrnil, pravico do nasprotne tožbe do KONCA glavne obravnave (izjemna prekoračitev prekluzivnega roka). Glede na vrsto postopka, v katerem se obravnava storjeno k.d., je zasebna tožba: • obtožni predlog v skrajšanem (sumarnem) postopku, • zahteva za preiskavo ali predlog za neposredno obtožnico (v postopku pred okrožnim sodiščem) Zasebno tožbo je možno umakniti do KONCA glavne obravnave. Po njenem umiku zasebne tožbe ni več možno vložiti.

Answer 16

se navezuje na k.d., za katera je v materialni kazenski zakonodaji določeno, da se pregon začne na predlog (predlagalni delikti). Upravičeni tožilec je državni tožilec. Gre za k.d., ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Predlog za kazenski pregon je posebna procesna predpostavka za začetek uradnega pregona. Predlog je procesni institut, ki omogoča oškodovancu, da natančneje opredeli svoj položaj in interese v k.p. Upravičenec mora podati predlog v roku 6 mesecev od dneva, ko je zvedel za k.d. in storilca. Predlog je treba podati državnemu tožilstvu ali policiji. Kot predlog šteje tudi: • če oškodovanec sam poda kazensko ovadbo, • če oškodovanec poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v postopku. Če je oškodovanec pravna oseba, mora ovadbo podati njen pooblaščeni predstavnik. Če se med postopkom ugotovi, da gre za k.d., ki se preganja na zasebno tožbo, se šteje podani predlog za pravočasno vloženo zasebno tožbo. To je za oškodovanca zelo ugodna rešitev. Če oškodovanec umre med potekom roka za vložitev predloga ali med postopkom, lahko njegovi bližnji sorodniki v 3 mesecih po njegovi smrti podajo predlog ali nadaljujejo začeti postopek. Oškodovanec lahko umakne predlog do KONCA glavne obravnave. Če to stori, sodišče postopek ustavi ali izda zavrnilno sodbo. Oškodovanec ne more ponovno podati predloga. Ker je med predlagalnimi delikti nekaj pogostih k.d., se zastavlja vprašanje, kako naj ukrepa policija, ko zazna takšno k.d., vendar še nima predloga za pregon. Policija sme brez predloga opraviti le dejanja, ki ne trpijo odlašanja. Če državni tožilec dobi informacijo o predlagalnem deliktu, lahko pozove upravičenca, naj se izjasni, ali podaja predlog ali ne. Če državni tožilec od 3. osebe prejme ovadbo zaradi predlagalnega delikta, ovadbe ne more zavreči pred potekom roka za podajo predloga. Predlog za kazenski pregon v kriminalitetni politki deluje kot selekcijski mehanizem.

Answer 17

(1) Pojem subsidiarnega pregona: Do subsidiarne obtožbe pride, če se državni tožilec v začetni fazi k.p. odloči, da ne bo sprožil kazenskega pregona, ali če državni tožilec med k.p. sklene, da pregona ne bo nadaljeval. V tem primeru pridobi oškodovanec pravico, da vstopi na mesto državnega tožilca (lahko uporabi isto obtožnico kot jo je že d.t.) v svojstvu oškodovanca kot tožilca. Zoper odločitev državnega tožilca ni pravnega sredstva, zato je subsidiarna obtožba korektiv zoper njegove morebitne napačne odločitve. Oškodovanec kot tožilec opravlja funkcijo obtožbe v javnem interesu, čeprav ga pogosto vodijo osebni motivi. (legitimacijo ima, ker je žrtev). Ko državni tožilec sklene, da ne bo sprožil pregona, mora o tem obvestiti oškodovanca (v 8 dneh-obvestilo) in ga poučiti, kaj lahko stori, da bo pregon začel sam. Če se državni tožilec odloči, da ne bo nadaljeval postopka, oškodovanca obvesti in pouči sodišče. Oškodovanec je fizična ali pravna oseba, ki ji je k.d. prekršilo ali ogrozilo določeno osebno ali premoženjsko dobrino. Ali ima nekdo lastnost oškodovanca, presoja sodišče. Če je oškodovanec pravna oseba, ki želi začeti ali nadaljevati k.p. kot subsidiarni tožilec, to stori prek svojega zastopnika. Republiko Slovenijo zastopa državni pravobranilec. (2) Roki za subsidiarni pregon: Oškodovanec mora začeti ali nadaljevati kazenski pregon v 30 dneh po prejemu obvestila. Oškodovanec, ki ni bil obveščen o tem, da državni tožilec ni začel pregona, sme dati svojo izjavo za nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec zavrgel ovadbo (trimesečni objektivni rok). Oškodovanec, ki ga sodišče ni obvestilo o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona, sme dati svojo izjavo za nadaljevanje pregona pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona Če je državni tožilec umaknil obtožbo na glavni obravnavi, mora takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. Če oškodovanec na glavni obravnavi ni navzoč kljub pravilnemu povabilu (mu ni bilo mogoče vročiti vabila), se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona, razen če dokaže, da ni bil pravilno povabljen ali da na glavno obravnavo ni mogel priti iz upravičenega vzroka – v tem primeru mu predsednik senata dovoli vrnitev v prejšnje stanje v osmih dneh po prejemu sodbe. (3) Pravice subsidiarnega tožilca: Oškodovanec kot tožilec ima v postopku enake pravice kot državni tožilec, razen pravic, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Če je oškodovanec kot tožilec mlajši mladoletnik ali poslovno nesposobna oseba, ga v postopku zastopa njegov zakoniti zastopnik. Oškodovanec ima lahko v postopku pooblaščenca. Pomoč pooblaščenca, ki ga oškodovancu na njegovo zahtevo postavi sodišče, je vezana na stroge pogoje: • če gre za k.d. s predpisano zaporno kaznijo nad 3 leta IN • če sodišče oceni, da je to koristno za postopek IN • če oškodovanec zaradi svojih materialnih razmer ne more sam plačati stroškov za-stopanja. Novela ZKP iz 1998 je glede plačila stroškov postopka oškodovanca kot tožilca izenačila z zasebnim tožilcem, kar ni v skladu s funkcijo, ki naj bi jo oškodovanec kot tožilec opravljal v k.p. (4) Prevzem pregona s strani državnega tožilca: Državni tožilec lahko do konca glavne obravnave ponovno prevzame pregon in zastopanje obtožbe od subsidiarnega tožilca. V tem primeru oškodovanec preneha biti tožilec in ponovno zavzame položaj oškodovanca, ki ga je imel prej. Varstvo oškodovančevega interesa je zagotovljeno s tem, da se lahko, če je državni tožilec od njega prevzel pregon, pritoži zoper sodbo iz vseh razlogov, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija.

Answer 18

Pogoji za obdolženca: (1) obdolženec je lahko le fizična oseba (ne more biti pravna oseba), (2) obdolženec ne sme biti izvzet iz jurisdikcije slovenskih procesnih organov (npr. diplomatska imuniteta), (3) obdolženec mora biti procesno sposoben – procesno sposobne NISO: 1) osebe, mlajše od 14 let, 2) osebe, ki po storitvi k.d. trajno duševno zbolijo – proti njim se postopek ne more začeti. Če se med k.p. ugotovi, da je obdolženec po storjenem k.d. trajno duševno zbolel, se k.p. s sklepom ustavi. Zoper osebe, ki so k.d. storile v neprištevnem stanju, se izvede poseben postopek za uporabo varnostnih ukrepov.

Answer 19

(1) Obtoženec kot subjekt kazenskega postopka – obdolženec je procesni subjekt, ker ima določene procesne pravice, s katerimi v postopku brani svoje interese. 1) pravica do obrambe – obdolženec ima pravico, da: • je pred izdajo sodbe zaslišan, • navede svojo obrambo, • zve, za katero k.d. je obtožen, • navede dokaze in dejstva, ki so v korist njegovi obrambi. Procesni organ mora obdolžencu pred zaslišanjem sporočiti, da se ni dolžan zagovarjati in da ni dolžan odgovarjati na vprašanja. Če poda obdolženec lažno izpovedbo, ne stori k.d. Pri zasliševanju mora procesni organ upoštevati obdolženčevo osebno dostojanstvo – uporaba prisilnih sredstev, preslepitev in zdravniških posegov za pridobitev priznanja je strogo prepovedana. 2) pravica do zagovornika – obdolženec mora biti o pravici do zagovornika poučen na prvem zaslišanju. Zagovornik je lahko navzoč pri vsakem zaslišanju. Če obdolženca procesni organ ni poučil o pravici do zagovornika, se sodna odločba ne more opreti na obdolženčevo izpovedbo. V določenih primerih obdolženec mora imeti zagovornika (obvezna formalna obramba – glej točko V.). 3) pravica do sojenja v navzočnosti – je ustavno zagotovljena. ZKP predvideva sojenje v odsotnosti le v izjemnih primerih. 4) pravica do varstva osebnosti (t.i. "skesanci") – če je obdolženec v k.p. zaradi k.d. hudodelskega združevanja in mu je treba kazen odpustiti, ker je naznanil hudodelsko družbo in preprečil izvršitev k.d., je treba njemu in njegovim bližnjim sorodnikom zagotoviti največjo možno osebno varnost (v Sloveniji je to zaradi majhnosti države izredno težko). Med bližnje sorodnike štejejo sorodniki, ki so oproščeni pričevanja.

Answer 20

(2) Obdolženec kot objekt kazenskega postopka: 1) obdolženec kot pasivno dokazno sredstvo – takšen položaj dobi obdolženec, če se na njemu izvede telesni pregled ali zdravniški poseg proti njegovi volji (npr. odvzem krvi, prstni odtisi, bris ustne sluznice,…); 2) obdolženec kot aktivno dokazno sredstvo – takšen položaj dobi obdolženec, če prosto-voljno poda izpovedbo (prisiljevanje k izpovedbi je k.d.); 3) proti obdolžencu so sprejeti omejevalni procesni ukrepi (npr. prisilna privedba, pripor).

Answer 21

Pravica do strokovne formalne obrambe v k.p. je določena z ustavo. Zagovornik je oseba, ki s svojim pravnim znanjem in izkušenostjo v k.p. pomaga obdolžencu pri njegovi obrambi. *Nazor zakonitosti delovanja policije *javnost Z zagovornikom se zagotavlja "enakost orožij". Ker morata biti stranki v postopku enakopravni, se z zagovornikom obdolženec izenači z državnim tožilcem, ki je pravni strokovnjak. Zagovornika si ponavadi vzame obdolženec sam. Lahko mu ga najamejo njegovi bližnji – zastopanje po pooblastilu. Sodišče mora poskrbeti, da bo obdolženec imel zagovornika v vseh primerih obvezne formalne obrambe, četudi si ga sam ne vzame.

Answer 22

(1) ob odvzemu prostosti s strani policije – če si osumljenec zaradi svojih materialnih razmer ne more sam zagotoviti zagovornika, mu ga po uradni dolžnosti postavi na lastne stroške država, če je to v interesu pravičnosti; (2) v postopku odločanja o priporu; (3) v času pripora – obdolženec mora imeti zagovornika ves čas, ko je v priporu (to ne velja za pripor, ki traja od pravnomočnosti sodbe do nastopa kazni, ker gre za pripor zunaj k.p.); (4) pri prvem zaslišanju, če: 1) je nem, gluh ali drugače nezmožen, da se uspešno brani; 2) je mu bila odvzeta prostost in je bil priveden k preiskovalnemu sodniku, (prvo zaslišanje po 157.) 3) zoper njega teče postopek za k.d. s predpisano kaznijo 30 let zapora/ dosmrtni zapor. (5) ob vročitvi obtožnice v rednem k.p. – ob vročitvi obtožnice mora imeti obdolženec zagovornika, če gre za k.d. s predpisano kaznijo nad 8 let zapora; (6) v fazi glavne obravnave, če se mu sodi v nenavzočnosti. (7) Ob zaslišanju, ki bo dokaz v KP Obvezna obramba preneha, če odpadejo okoliščine, na katere se navezuje. Najdalj traja do pravnomočnosti sodbe. Izjemoma je razširjena še na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, če gre za obsojenca, ki se zaradi svojih osebnih lastnosti ne more braniti (nem, gluh), ali če je bil obsojen na zelo visoko zaporno kazen (30 let). Če si v primeru obvezne formalne obrambe obdolženec ne zagotovi zagovornika, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti – postavljeni zagovornik. Obdolženec si lahko namesto postavljenega zagovornika vedno izbere drugega zagovornika – postavljeni zagovornik se razreši. Postavljeni zagovornik lahko iz opravičenih razlogov sam zahteva razrešitev. Obdolženec lahko zahteva razrešitev in postavitev drugega zagovornika, če zagovornik svoje dolžnosti ne opravlja v redu. O razrešitvi zagovornika se obvesti odvetniško zbornico.

Answer 23

Stroški kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega (npr. stroški za priče, izvedence, ogled, obdukcijo,...). Posebni del stroškov je povprečnina. To je pavšalizirano nadomestilo za sodno režijo, ki obsega materialne izdatke za sodno upravo (plače, kurjava, razsvetljava, poštnine, vročnine, tiskovine). Sodišče mora v vsaki sodbi ali drugi odločbi, s katero se konča k.p., odločiti o stroških (kdo, koliko). Načeloma plača stroške stranka, za katero se je postopek končal neugodno: *načelo procesnega uspeha • obdolženec, če je bila izrečena obsodilna sodba, • zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec, če je postopek tekel na njuno zahtevo in se ni končal z obsodilno sodbo, vendar glede tega obstajajo izjeme. Če pregon na zahtevo državnega tožilca ne pripelje do obsodilne sodbe, se šteje, da je spor izgubila država, zato mora stroške plačati proračun. Posebno pravilo velja za stroške, ki so jih procesni udeleženci (razen državnega tožilca) povzročili po lastni krivdi. To so stroški, ki nastanejo s privedbo, s preložitvijo preiskovalnega dejanja, s preložitvijo glavne obravnave, z nevložitvijo napovedane pritožbe... – te stroške mora plačati oseba, ki jih je zakrivila ne glede na izid postopka.

Answer 24

Oškodovanec lahko vedno uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v skladu s pravili civilnega prava v pravdnem postopku. Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v k.p. se imenuje adhezijski ali pridružni postopek. Smiseln je zaradi procesne ekonomije, ker se z enim postop-kom sodišču prihranijo delo, oškodovancu prihranijo stroški ter obdolžencu ni treba odgovarja-ti kazensko in civilno hkrati. Adhezijski postopek izboljšuje položaj oškodovanca, ki se lahko s svojim zahtevkom pridruži k.p. in uporablja zase ugodne odločitve v postopku v lastno korist. Z odločitvijo o premoženjskopravnem zahtevku v k.p. se poskuša odpraviti čim več posledic k.d. in v največji možni meri vzpostaviti prejšnje stanje. Če upravičenec ne vloži premoženjskopravnega zahtevka in je storilec k.d. z njim obogaten, mora sodišče storilcu po uradni dolžnosti odvzeti protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Oškodovanec se lahko poplača iz odvzete premoženjske koristi v posebnem postopku. Če kazensko sodišče ugodi premoženjskopravnemu zahtevku, potem premoženjsko korist, pridobljeno s k.d., odvzame le, če presega določeni zahtevek.

Answer 25

Predhodna ali prejudicialna vprašanja so pravna vprašanja, za katera je pristojno sodišče ali državni organ v drugem postopku in od rešitve katerih je odvisna uporaba kazenskega materialnega prava. Primeri: • obdolženec za k.d. dvojne zakonske zveze trdi, da prej ni bil poročen – treba je rešiti vprašanje obstoja prejšnje zakonske zveze; • obdolženec za tatvino trdi, da je bila ukradena stvar njegova last – treba je rešiti vprašanje lastnine. Temeljno pravilo je, da bo vsa pravna vprašanja, za katera bi bilo pristojno sodišče ali drug državni organ, rešilo kazensko sodišče samo po pravilih, ki veljajo v kazenskem postopku. V nobenem primeru kazensko sodišče ne more biti vezano na odločitev drugega sodišča ali držav-nega organa glede obstoja k.d. in kazenske odgovornosti storilca. Takšna rešitev uveljavlja visoko stopnjo avtonomije kazenskega prava. Razlog za to je, da se v k.p. dejansko stanje ugotavlja po uradni dolžnosti, popolnoma in po resnici. Kazensko sodišče lahko začasno odloži reševanje kazenske zadeve in počaka, da bo pristojni organ rešil predhodno vprašanje. Nato lahko njegovo rešitev sprejme ali ne.

Answer 26

je pravni institut, ki pomaga osebi, ki je zamudila rok ali narok iz upravičenega razloga (-GO, -zaslišanje obdolženca pri odločanju o preiskavi, -DT umakne) Če zasebni tožilec, subsidiarni tožilec ali oškodovanec ne pridejo na glavno obravnavo, se šteje da so tožbo umaknili, če so zamudili narok iz neupravičenega razloga. Prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje morajo vložiti v 8 dneh po prenehanju ovire, zaradi katere niso mogli priti na glavno obravnavo. Če ovira traja več kot 3 mesece od dneva zamude, ni možno zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Če obdolženec zamudi rok za pritožbo ali napoved pritožbe zoper sodbo, se mu na prošnjo dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbo ali napoved pritožbe mora vložiti v 8 dneh od prenehanja ovire, zaradi katere je zamudil rok. Na sklep, ki dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ni možna pritožba. Na sklep, ki ne dovoli vrnitve v prejšnje stanje, je dovoljena pritožba pri višjem sodišču, kamor se pošlje tudi pritožba zoper sodbo, ki jo višje sodišče reši, če dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Answer 27

Dokazna sredstva so viri, iz katerih procesni organi ugotavljajo dejstva. So nosilci spoznav-nega gradiva. V našem pravu dokazna sredstva niso omejena. Kot dokazno sredstvo se lahko uporabi vse, kar je možno po logičnih načelih šteti za vir spoznavanja resnice v k.p. Izjeme od tega so: (1) dokazne prepovedi – so pravne določbe, s katerimi se prepoveduje: 1) ugotavljanje določenega dejstva – absolutna dokazna prepoved, prepoved dokazne teme (npr. prepoved ugotavljanja resničnosti pri k.d. opravljanja), 2) uporaba določenega dokaznega sredstva – relativna dokazna prepoved, prepoved dokaznega sredstva (npr. prepoved ugotavljanja neprištevnosti z drugačnim dokaznim sredstvom kot s sodnim izvedencem psihiatrom), pravica do molka,… (2) ekskluzijsko pravilo – pravilo, s katerim se prepoveduje uporaba dokazov, pridobljenih na nezakonit način (npr. zaslišanje obdolženca z uporabo mučenja, nezakonita hišna preiskava, uporaba hipnoze,...). Procesna prava v svetu z različno strogostjo uveljavljajo to pravilo. Najbolj strogo je uveljavljeno v k.p. ZDA. Naše procesno pravo vsebuje generalno ekskluzivno klavzulo, ki zajema veliko št. nezakonito pridobljenih dokazov. Izjemoma lahko pri k.d. zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev sodišče prosto presodi vrednost nezakonito pridobljenega dokaza in ga delno ali v celoti sprejme. S tem ni izključena kazenska odgovornost organa, ki je dokaz nezakonito pridobil.

Answer 28

Kot podlaga za sodbo je pri nas prepovedan vsak dokaz: 1) pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 2) pridobljen s kršitvijo določb ZKP, če je v zakonu določeno, da se sodna odločba nanj ne sme opreti, 3) pridobljen na podlagi prepovedanega dokaza (načelo zastrupljenega sadeža zastrupljenega drevesa). Kot dokaz ne šteje: • izpovedba obdolženca, če: o je bila zoper njega uporabljena sila, grožnja, medicinski poseg ali drugo sredstvo za vplivanje na voljo, da bi se dosegla njegova izjava ali priznanje, (če so bila vprašanja nejasna, nerazločna, nedoločna ali sugestivna/kapciozna). o je bila kršena njegova pravica do navzočnosti zagovornika pri zaslišanju, o če ni pouka iz 227/II o če odpoved pravici do zagovornika ni zapisana v zapisniku (ali če ni zapisanega pouka) • izpovedba priče, če: o je bila izsiljena s silo, grožnjo, medicinskim posegom ali drugim sredstvom za vplivanje na voljo, o jo je dala oseba, ki ne sme pričati (npr. zagovornik-razen če obdolženec to sam zahteva; uradne ali vojaške tajnosti - dokler uradnih/vojaških oseb ne odveže pristojni organ), o je zaslišan mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravice da ni dolžan pričati o jo je dala oseba, ki se pričevanju lahko odpove, vendar o tem ni bila poučena, ali se ni izrecno odpovedala (npr. zakonec, sorodnik, verski spovednik), o jo je dala oseba, ki se je pravici do oprostitve pričevanja odpovedala, vendar pouk in/ali odpoved tej pravici nista zapisana v zapisniku. • izpoved izvedenca, če: o jo je dala oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, o jo je dala oseba, ki je oproščena pričevanja, o jo je dala oseba, ki je s k.d. oškodovana. Prepovedane dokaze izloča iz postopka s sklepom državni tožilec in preiskovalni sodnik-> za vse ostale -> za obdolženca pred poukom d.t.. (preiskovalni sodnik (če jih d.t. že prej ne), zunajobravnavni senat, sodeči senat). Izločeni se hranijo na sodišču v posebnem ovitku na preiskovalnem oddelku. Sodba, ki se sklicuje na prepovedane dokaze, se v pritožbenem postopku razveljavi zaradi bistvenih kršitev k.p.

Answer 29

(1) hišna preiskava, (2) osebna preiskava, (3) zaseg predmetov, (4) ogled, (5) zaslišanje obdolženca, (6) zaslišanje prič, (7) izvedenstvo.

Answer 30

Formalno dokazno breme je pravna dolžnost določenega procesnega subjekta, da dokaže določeno dejstvo ali dejansko stanje, ki je podlaga za odločanje. Če subjekt tega dejstva ne do-kaže, se šteje, da dejstvo ne obstaja. Materialno dokazno breme pomeni interes določenega procesnega subjekta, da določeno dejstvo dokaže. Rimsko pravo je poznalo načelo delitve formalnega dokaznega bremena – dokazovati mora oseba, ki nekaj zatrjuje, ne oseba, ki to zanika (Ei incubit probatio, qui dicit, non qui negat). V čistem akuzatornem postopku je tožilec pravno dolžan dokazovati vsa dejstva, na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca, in vsa druga dejstva, potrebna za obsodbo. Če s tem ne uspe, mora sodišče obdolženca oprostiti. Sodišče se ne spušča v dokazovanje.

Answer 31

Hišna preiskava je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih (omare, postelje, obleke, vreče). Lahko se opravi tudi v prostorih državnih organov, podjetij, pravnih oseb in v vojaških objektih. Ni je možno opraviti v diplomatskih in konzularnih prostorih (prostori ekstrateritorialnih oseb). Določbe o hišni preiskavi vsebuje že ustava, ki pravi: Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti 2 prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da: • lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja, • se zavarujejo ljudje in premoženje.

Answer 32

(2) Pogoji za hišno preiskavo: 1) formalni pogoj – hišna preiskava se opravi na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog upravičenega tožilca (ne samo DT!) ki se pred začetkom hišne preiskave izroči osebi, katere prostori se preiskujejo, 2) materialni pogoj – če je verjetno, da: • bo možno pri hišni preiskavi obdolženca prijeti, • se bodo pri hišni preiskavi odkrili sledovi k.d., • se bodo pri hišni preiskavi našli pomembni predmeti za k.p.

Answer 33

Hišna preiskava je možna brez sodne odredbe – pooblaščene osebe policije lahko brez sodne odredbe vstopijo v tuje stanovanje ali druge prostore in po potrebni opravijo hišno preiskavo, če: 1) imetnik stanovanja to želi, 2) kdo kliče na pomoč, 3) je treba prijeti storilca k.d., ki je bil zasačen pri samem dejanju (in flagranti), 4) je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, 5) je v stanovanju ali drugem prostoru oseba, ki jo je treba po odredbi pristojnega držav-nega organa pripreti, prisilno privesti ali se je zaradi pregona zatekla v te prostore.

Answer 34

Hišna preiskava se najpogosteje opravi v predkazenskem postopku. Pred začetkom hišne preiskave se od osebe, na katero se nanaša odredba o preiskavi, zahteva, naj prostovoljno izroči osebo oz. predmete, ki se iščejo. Pri tem se jo pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri hišni preiskavi. Če prizadeta oseba zahteva navzočnost odvetnika, se začetek hišne preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar najdalj za 2 uri. Brez predhodne izročitve odredbe in brez predhodne zahteve za prostovoljno izročitev osebe ali stvari je možno začeti hišno preiskavo, če: • se pričakuje oborožen odpor, • je potrebno, da se hišna preiskava opravi takoj in nepričakovano, • se hišna preiskava opravi v javnih prostorih. Hišna preiskava se opravlja med 6. in 22. uro. Izven tega časa se opravlja le: 1) če se do 22. ure ni končala, 2) če se opravlja v pogojih, ko je dovoljena brez sodne odredbe, 3) če to posebej dovoli preiskovalni sodnik, ker ocenjuje, da odlašanje lahko uniči sledove ali pomembne predmete. Imetnik stanovanja in drugih prostorov ima pravico biti navzoč pri hišni preiskavi. Če je imetnik stanovanja odsoten, ima pravico biti navzoč njegov zastopnik. Če se hišna preiskava opravi v prostorih državnih organov ali podjetij, se k navzočnosti pri hišni preiskavi povabi njihov predstojnik. Pri hišni preiskavi morata biti navzoči 2 polnoletni priči – solenitetni priči. Hišno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti hišni mir. O hišni preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpišejo: • oseba, pri kateri se opravlja preiskava, • osebe, katerih navzočnost je obvezna. Pri hišni preiskavi se zasežejo le predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom posamezne hišne preiskave. V zapisnik se zapišejo in natančno opišejo zaseženi predmeti in listine. Osebi, ki so ji bili predmeti oz. listine zaseženi, se izda potrdilo.

Answer 35

Sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, pridobljene s hišno preiskavo, če: 1) je bila hišna preiskava opravljena brez odredbe sodišča, 2) je bila hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče, 3) če za hišno preiskavo brez odredbe sodišča in brez navzočnosti prič niso bili izpolnjeni pogoji.

Answer 36

Osebna preiskava se lahko opravi, če je verjetno, da se bodo pri njej našli: • sledovi k.d., • pomembni predmeti za k.p. Preiščeta se obleka in oseba sama. Preišče se obdolženec. Izjemoma se preiščejo druge osebe, za katere je verjetno, da imajo pomembne predmete za k.p. Za osebno preiskavo je potrebna pisna odredba sodišča. Pri osebni preiskavi morata biti navzoči 2 polnoletni priči. Osebno preiskavo ženske lahko opravi le ženska – tudi priči morata biti ženski. Pooblaščene osebe policije lahko osebno preiskavo opravijo brez odredbe in navzočnosti prič: • ko izvršujejo sklep o prisilni privedbi, • ko osumljencu vzamejo prostost, če je podan sum: o da ima osumljenec orožje za napad, o da bo osumljenec odvrgel, skril ali uničil predmete, ki mu jih je treba vzeti kot dokazilo v k.p. O osebni preiskavi brez odredbe in navzočnosti prič mora policija takoj poročati preiskovalne-mu sodniku ali državnemu tožilcu. O osebni preiskavi je treba napraviti zapisnik. Preiskovani osebi je treba izdati potrdilo o zaseženih predmetih. Dokazna vrednost osebne preiskave je izključena, če: (1) je bila osebna preiskava opravljena brez odredbe sodišča, (2) je bila osebna preiskava opravljena brez navzočnosti prič, (3) za osebno preiskavo brez odredbe sodišča in navzočnosti prič niso bili izpolnjeni pogoji.

Answer 37

je samostojen način pridobitve stvari, pomembnih za k.p. (1) Edicijska ali izročitvena dolžnost je splošna državljanska dolžnost izročitve predmetov na zahtevo sodišča ali policije. Edicijske dolžnosti so oproščene: • ekstrateritorialne osebe, • zagovornik glede pisnega občevanja z obdolžencem, • državni organi, ki hranijo uradne spise in listine, če mislijo, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošno korist (presoja ZOS), • osumljenec, obdolženec Kdor ima predmete, pomembne za k.p., jih mora na zahtevo sodišča (pisna odredba) izročiti. Sodišče predmete sprejme v hrambo ali njihovo hrambo zavaruje. Če posestnik predmetov noče izročiti, se ga kaznuje z denarno kaznijo. Če posestnik tudi po plačilu denarne kazni noče izročiti predmetov, se ga zapre. Zapor traja do izročitve predmetov ali konca k.p., vendar naj-več 1 mesec. (2) Pristojnost za zaseg: Zaseg predmetov lahko opravijo tudi pooblaščene osebe policije, ko opravljajo funkcijo odkrivanja (148, 164) k.d. in storilcev ali izvršujejo nalog sodišča. O zasegu predmetov se napravi zapisnik. V njem se navede, kjer so bili predmeti najdeni, in poda opis predmetov. Za zasežene predmete se izda potrdilo. (3) Zaseg in pregled spisov: Zaseženi spisi se popišejo. Če to ni možno, se spravijo v ovitek in zapečatijo. Lastnik spisa lahko pritisne na ovitek svoj pečat (??). K odpiranju ovitka se povabi oseba, ki so ji bili spisi zaseženi. Če ne pride, se ovitek odpre ter spisi pregledajo in popišejo brez njene navzočnosti. Procesni organ mora paziti, da se z vsebino spisov ne seznanijo nepooblaščene osebe. Državni organi lahko odrečejo vpogled ali izročitev spisov, če mislijo, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi. O tem odloči zunajobravnavni senat okrožnega sodišča. Podjetja lahko zahtevajo, da se ne objavijo podatki o njihovem poslovanju. (4) Pridržanje pisem, brzojavk in pošiljk: Tajnost pisem in drugih občil je po ustavi nedotakljiva. Zakon lahko določi odstopanja od tega načela, če je to neizogibno za potek k.p. ali varnost države. Preiskovalni sodnik lahko naroči poštnim, brzojavnim in drugim prometnim organizacijam, da pridržijo in mu izročijo pisma, brzojavne in druge pošiljke, ki jih pošilja obdolženec ali so nanj naslovljene, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih se lahko upravičeno pričakuje, da bodo te pošiljke dokaz v postopku. O pridržanih pošiljkah se izda potrdilo. Izročene pošiljke odpre preiskovalni sodnik v navzočnosti 2 prič. Vsebina pošiljk se lahko v celoti ali delno sporoči obdolžencu oz. naslovljencu, če to dopuščajo koristi postopka. Pošiljke 3. oseb se ne smejo pridržati. To so pošiljke, ki jih ni poslal obdolženec in niso nanj naslovljene. Naslovljencem je možno takšne pošiljke zaseči kot predmete. (5) Vrnitev zaseženih predmetov: Predmeti, ki se začasno zasežejo med k.p., se vrnejo lastniku ali imetniku, če: • se postopek ustavi, IN • ni razlogov, da se odvzamejo trajno: o kot varnostni ukrep odvzema predmetov:  zaradi koristi splošne varnosti,  zaradi razlogov morale. o kot odvzem protipravne premoženjske koristi, pridobljene s k.d. Če je zaseženi predmet svojemu lastniku oz. imetniku neizogibno potreben, se mu lahko vrne pred koncem postopka, če se zaveže, da ga bo na sodišče prinesel kot dokaz. (6) Ravnanje s sumljivimi stvarmi: Gre za ukrep, ki ne spada v k.p. Če se najde pri obdolžencu tuja stvar neznanega izvora, jo procesni organ opiše in opis razglasi na razglasni deski sodišča I. stopnje, na območju katerega živi obdolženec ali je bilo k.d. storjeno. Lastnik se mora zglasiti v 1 letu od objave razglasa. Če se ne zglasi v tem roku, se stvar proda in izkupiček od prodaje gre v državni proračun. Pri stvareh večje vrednosti se objavi razglas tudi v dnevnem časopisju. Če stvari ni možno prodati, postane last Republike Slovenije. Če lastnik zamudi rok za pridobitev stvari, lahko zahteva vrnitev stvari ali izkupička zanjo v civilni pravdi. Zastaranje te pravice teče od dneva objave razglasa.

Answer 38

Ogled je procesno dejanje, pri katerem procesni organ za postopek pomembna dejstva ugotavlja z neposrednim opazovanjem. Rezultat neposrednega ugotavljanja dejstev se vpiše v zapisnik. Najbolj pogost je ogled kraja storitve k.d., ki se opravi neposredno ali krajši čas po k.d. Ogled se najbolj pogosto izvaja v fazi predkazenskega postopka. Pogosto je ogled prvo dejanje, ki ga opravi procesni organ, ko izve, da je bilo storjeno k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Za ogled v predkazenskem postopku je težko zagotoviti kontradiktornost, ker procesne vloge še niso določene. Če so že določene, je treba domnevnemu storilcu dati položaj subjekta k.p. Rekonstrukcija dogodka ali sodni eksperiment je posebna vrsta ogleda. Opravi se tako, da se dejanja ali situacije ponovijo v istih razmerah (na istem kraju, z istimi sredstvi in istimi osebami). Namen rekonstrukcije je preveriti izvedene dokaze in ugotoviti dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari. Po potrebi se posamezni dokazi med rekonstrukcijo znova izvedejo. Rekonstrukcija pride najpogosteje v poštev, ko je treba preveriti različne verzije o dogodkih, kot jih opisujejo obdolženec ali priče. Pri rekonstrukciji pogosto sodelujejo izvedenci. Rekonstrukcija se praviloma opravi posebej z obdolžencem in posebej z vsako pričo (če so v njihovih izpovedbah dejanja prikazana različno). Ogled opravlja preiskovalni sodnik, če se ogled opravlja med ali pred preiskavo (v predkazenskem postopku). Če preiskovalni sodnik ne more takoj priti na kraj dejanja, lahko ogled v predkazenskem postopku) opravi policija, vendar ne more opraviti obdukcije in iz-kopa trupla. V postopku pred sodiščem opravlja ogled zunaj glavne obravnave predsednik zunajobravnavnega senata ali sodnik, ki ga zunajobravnavni senat pooblasti za opravljanje ogleda. Med glavno obravnavo opravlja ogled sodeči senat. Predmeti ogleda so: 1) predmeti, namenjeni ali uporabljeni za k.d. – sredstva k.d., 2) predmeti, na katerih so sledovi k.d., 3) predmeti, ki so objekt k.d. (npr. ukradena stvar), 4) predmeti, nastali s k.d. (ponarejena listina, denar). Telesni pregled obdolženca se lahko opravi brez njegove privolitve, če je treba ugotoviti dejstva, pomembna za k.p. Za telesni pregled drugih oseb je potrebna njihova osebna privolitev, razen če je treba ugotoviti, ali je na njihovem telesu določena sled ali posledica k.d. Takemu pregledu se ne morejo izogniti niti osebe, ki so oproščene pričevanja. Pregled in raztelešenje trupla (obdukcija) je posebna vrsta ogleda z izvedencem. Opravi se, ko je v smrtnem primeru podan sum, da je bila smrt povzročena s k.d. ali je smrt v zvezi s storitvijo k.d. oziroma je to očitno. Če je truplo pokopano, se odredi sodni izkop ali ekshumacija. Izkop in obdukcijo lahko odredi le sodni organ – preiskovalni sodnik. Omejitve: Rekonstrukcija se ne sme opravljati tako, da bi se žalila javni red in morala; bilo v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi.

Answer 39

Zaslišanje obdolženca je procesno dejanje, s katerim pridemo do izpovedbe obdolženca. V postopku ima dvojno funkcijo: (1) obdolžencu da priložnost, da se brani – z nasprotnim dokazovanjem ima obdolženec možnost, da se obrani pred dokazi, ki ga bremenijo, (2) procesnemu organu (preiskovalni sodnik, razpravno sodišče) omogoči, da dobi obdolženčevo izpovedbo kot dokaz (aktivno dokazno sredstvo) – obdolženčeva izpovedba je izredno pomembna kot dokaz, ker obdolženec najbolj natančno ve, ali je storil k.d. ali ne. Obdolženec se je dolžan odzvati vabilu procesnega organa, da pride na zaslišanje. Ima pravico, da je pred izdajo sodbe zaslišan o navedbah svoje. V predkazenskem postopku ima policija pravico zahtevati izjavo (obvestilo) od osebe, osumljene storitve k.d. Ta oseba se je dolžna odzvati vabilu policije. V vabilu jo je treba opozoriti na možnost prisilne privedbe. Če osumljena oseba kljub vabilu ne pride, se jo lahko prisilno privede. Izjava, ki jo da osumljena oseba policiji, ni nikakršen dokaz v k.p.. Po pouku + prisotnost zagovornika=> je dokaz. Brez zagovornika , po pouku=> ni dokaz, a ostane v spisu. Po PKP (pred zahtevo za preiskavo) je treba takšno izjavo izločiti. Razpravno sodišče te izjave ne sme uporabiti kot dokaz. (če ni pouka, je sploh ne vidi!). V predkazenskem postopku zasliši obdolženca preiskovalni sodnik, če: 1) bi bilo z zaslišanjem nevarno odlašati, (166) 2) mu policija privede osumljeno osebo zaradi odreditve pripora. (utemeljen sum!) Na glavni obravnavi obdolženca zasliši predsednik sodečega senata. Obdolženec ima pravico, da: • ne daje izjav, • se ne zagovarja, • odkloni odgovore na posamezna vprašanja. Obdolženec lahko poda lažno izpovedbo, če misli, da je to v korist njegovi obrambi. Lažna izpovedba ne sme biti v škodo soobdolžencev in drugih oseb, ker s tem obdolženec stori k.d. krive ovadbe.

Answer 40

Procesni organ: (227/II) 1) obdolženca vpraša po osebnih podatkih, 2) obdolženca pouči, da: • si ima pravico vzeti zagovornika po lastni izbiri, • se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, • če se zagovarja ni dolžan izpovedati zoper sebe in svoje bližnje/ ni dolžan priznati • je zagovornik lahko navzoč pri njegovem zaslišanju. 3) obdolžencu pove: • katerega k.d. je obdolžen, • katera podlaga za sum je podana zoper njega. 4) obdolženca vpraša, kaj lahko navede v svoj zagovor, 5) obdolžencu pove, da: • se ni dolžan zagovarjati, • ni dolžan odgovarjati na vprašanja. 6) če je obdolženec obdolžen k.d. hudodelskega združevanja ("skesanec"), se ga pouči, da se mu mora kazen omiliti, če: • prepreči izvršitev k.d. hudodelske združbe, • pravočasno naznani k.d. hudodelske družbe, • razkrije organizacijo in vodilne člane hudodelske združbe. 7) če obdolženec noče odgovarjati, ga je treba poučiti, da si s tem lahko oteži zbiranje dokazov v svojo obrambo. Po opravljenih procesnih garancijah: 1) se obdolženec v neoviranem pripovedovanju: • izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, in • navede vsa dejstva v korist njegovi obrambi. 2) se obdolžencu po končani izpovedbi postavijo vprašanja, če je potrebno, da: • se dopolnijo manjkajoča mesta (vrzeli), • se odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju. Če se obdolženčeve kasnejše izjave razlikujejo od prejšnjih ali če obdolženec prekliče priznanje, se zahteva od njega, naj pove razloge, zakaj različno izpoveduje oz. zakaj preklicuje priznanje. Če obdolženčeve izjave niso v skladu z izjavami prič in soobdolžencev (glede bistvenih dejstev), se lahko opravi soočenje (konfrontacija). Obdolženca ni možno prisiliti v soočenje. Obdolženčeva izpovedba se zapiše v zapisnik v obliki pripovedovanja. Vprašanja in odgovori se zapišejo v zapisnik le, če je to potrebno (če tako zahtevajo: stranke, zagovornik, p.s.). Obdolženec lahko sam narekuje svojo izpovedbo v zapisnik.

Answer 41

Obdolženec ima lahko zagovornika ves čas k.p. Zagovornik je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju. Brez zagovornika je možno obdolženca zaslišati le: 1) če se je obdolženec izrecno odpovedal tej pravici in obramba ni obvezna, 2) če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju in obramba ni obvezna, 3) če si obdolženec za prvo zaslišanje ni zagotovil zagovornika v 24 urah od pouka o pravici do zagovornika in obramba ni obvezna/ če je obvezna obramba, mu ga sodišče postavi po uradni dolžnosti. Izpovedba, dana v odsotnosti zagovornika, nima dokazne vrednosti, če ni izpolnjen eden izmed teh pogojev. Sodna odločba se nanjo ne more opirati.

Answer 42

Priznanje v širšem pomenu je vsako obdolženečevo priznanje resničnosti določenega dejstva, ki ima za obdolženca škodljive posledice. Pri nas priznanje nima posebne dokazne vrednosti in je zato podvrženo prosti presoji procesnih organov. Kljub priznanju morajo procesni organi zbirati druge dokaze. Priznanje obdolženca v preiskavi ali na glavni obravnavi kljub popolnosti ne odveže sodišča dolžnosti, da izvede druge dokaze. Če je priznanje jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo le na predlog strank (v kp, v pkp to ne velja). Vedno obstaja možnost, da je priznanje krivo . Priznanje se šteje v + obdolžencu, samo če je spremenilo (olajšalo) potek k.p.. Če obdolženec priznanje prekliče, se od njega zahteva, da pove razlog, zakaj ga preklicuje. Verodostojno priznanje ne izgubi svoje dokazne moči zaradi preklica, razen če je preklic verodostojen. Pred preklicem priznanje se procesni organ zaščiti tako, da priznanje z vse-mi podrobnostmi zapiše v zapisniku.

Answer 43

Priča je fizična oseba, ki ni obdolženec ali izvedenec, za katero se ve ali domneva, da so ji znana dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku, ter jo pristojni procesni organ povabi, da o teh dejstvih izpove. Sposobnost biti priča: ima vsaka fizična oseba, ki je sposobna dati razumno izjavo. Priče so lahko tudi duševno bolne osebe in otroci, če so zmožni dati resnično poročilo o pomembnih dejstvih. Pri mladoletnikih in duševno bolnih osebah sodišče neposredno presodi, ali so glede na starost in duševno razvitost ter stopnjo duševne obolelosti sposobne razumeti vsebino pouka, ki jim ga da sodišče. V ta namen lahko sodišče zasliši ustreznega strokovnjaka. Če mladoletnik oz. duševno bolna oseba nista sposobna razumeti pouka, ki jim ga da sodišče, ne smeta biti zaslišana kot priča, razen če to zahteva obdolženec.

Answer 44

• absolutna nesposobnost – priča zaradi duševnih ali telesnih nezmožnosti v času zasliševanja ne more govoriti resnice, • relativna nesposobnost/ nikoli ne smejo biti zaslišani – priče ne morejo biti zaslišane zaradi dolžnosti, ki jim jo nalaga njihov poklic – kot priča ne morejo biti zaslišani: o oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekršila dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler je pristojni organ ne odveže te dolžnosti, o zagovornik obdolženca o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec to sam zahteva, o sodnik, o državni tožilec. Vendar so oškodovanec, subsidiarni tožilec in zasebni tožilec lahko zaslišani kot priče.

Answer 45

Pričevanje je splošna državljanska dolžnost, ki obsega: 1) dolžnost odzvati se vabilu procesnega organa, 2) dolžnost izpovedati, 3) dolžnost se pustiti soočiti, 4) dolžnost prepoznavati, 5) dolžnost govoriti resnico. Kršitev teh dolžnosti pripelje do procesnih kazni – denarna kazen ali zapor do 1 meseca. Kršitev dolžnosti govoriti resnico pripelje do kazenske odgovornosti za k.d. krive izpovedbe.

Answer 46

II.) Določene kategorije oseb so oproščene dolžnosti pričevanja (= privilegirane priče): 1) obdolženčev zakonec ali zunajzakonski partner, 2) obdolženčevi sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 3. kolena, sorodniki po svaštvu do 2. kolena (tast, tašča, zet, snaha), 3) obdolženčev posvojenec ali posvojitelj, 4) verski spovednik, o tem, kaj mu je spovedal obdolženec ali druga oseba. 5) predstavniki poklicnih kategorij (odvetnik, zdravnik, soc. delavec, psiholog, …) Pričevanje teh oseb je odvisno od njihove volje. Če pričajo, morajo govoriti resnico. Če osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, to pravico uporabijo šele na glavni obravnavi, se njihove izpovedbe iz preiskave lahko uporabijo kot dokaz. Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno takšne osebe poučiti, da jim ni treba pričati na prvem zaslišanju ali ko izve za njihovo razmerje do obdolženca. Če osebe, oproščene dolžnosti pričevanja (237-E): • tem niso bile poučene, • se tej pravici niso izrecno odpovedale, • pouk in izrecna odpoved pravici oproščenosti dolžnosti pričevanja nista zapisana v zapisnik, • zaslišan, kdor ne bi smel biti, • zaslišan mladoletnik, ki ni razumel pravice, da ni dolžan pričati • izpovedba izsiljena sodišče na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe. Vsaka priča lahko odreče odgovor na posamezno vprašanje, če bi z njim sebe ali svojega bližnjega: • spravila v hudo sramoto, • spravila v znatno materialno škodo, • spravila v kazenski pregon.

Answer 47

V naših k.p. so izpovedbe prič najpogosteje uporabljano dokazno sredstvo, vendar tudi najbolj nezanesljivo. Izpovedba priče je sestavljena iz 3 sestavin: 1) zaznava, 2) spominjanje – priča si zaznavo ohrani v spominu kot predstavo, 3) reprodukcija – priča spominsko predstavo ustno posreduje zasliševalcem. Vse sestavine pričevanja so nezanesljive, ker so odvisne od okoliščin. Dokazna vrednost pričevanja je odvisna od okoliščin: • subjektivne okoliščine – odvisne so od volje, ali hoče priča govoriti resnico; od osebnih lastnosti/sposobnosti priče, • objektivne okoliščine – odvisne so od osebnosti priče in objektivnih dejavnikov v času zaznave. Sodnik mora v sodbi določno navesti, kako presoja verodostojnost prič, ki protislovno izpovedujejo o istem dejstvu. Njegova razlaga, zakaj verjame določeni priči, mora biti logična, jasna in izkustveno sprejemljiva

Answer 48

Izpovedba izvedenca je dokazno gradivo v postopku in vir, iz katerega črpa procesni organ svoje znanje o dejstvih. Sodišče potrebuje pomoč izvedenca, ker določenih dejanskih vprašanj v postopku ne more rešiti samo zaradi pomanjkanja potrebnega strokovnega znanja. Izvedenec je po zamisli našega zakona pomočnik sodišča. Dejansko vprašanje ob-dela s strokovnim znanjem, da postane sodišču dostopno in razumljivo. Izvedenec ali ekspert je oseba, ki s strokovnim znanjem pomaga procesnemu organu pri ugotavljanju pomembnih dejstev, ki se lahko ugotovijo le s pomočjo posebnega strokovne-ga znanja. Izvedenec pojasnjuje le dejanska vprašanja. Izvedenec ugotavlja dejstva v sedanjosti. Izvedenec je lahko le strokovnjak.

Answer 49

Listina v k.p. pomeni: 1) pisni zapis, ki vsebuje podatke o dejstvih, ki se ugotavljajo v k.p., 2) pismena izjava ali sporočilo, ki vsebuje podatke o dejstvih, ki se ugotavljajo v k.p. Listina v kazenskem materialnem pravu (KZ) je vsako pisanje ali predmet, primeren za dokaz, kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Dokazovanje z listino: Postopek dokazovanja z listino delimo v 4 faze: 1) pridobitev listine (npr. hišna ali osebna preiskava, izročitev, zaseg), 2) ugotovitev pristnosti listine (z ogledom ali izvedencem), 3) uporaba listine kot dokaz (listina se prebere in to zapisniško ugotovi), 4) ocenitev vsebine listine (ocenitev dejstev, ki jih vsebuje listina).

Answer 50

Omejevalni ukrepi so začasni prisilni ukrepi zoper domnevnega storilca k.d., ki ga omeju-jejo v njegovih pravicah in svoboščinah, še preden je bil obsojen s pravnomočno sodbo. Sodišče jih lahko uporabi, da bi odpravilo nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo k.p. ali varnost ljudi (1.-NUJNOST). To nevarnost predstavlja storilec sam, njegova dejavnost ali nje-govo razpolaganje z določenim stvarmi. Omejevalni ukrepi lahko trajajo najdalj do pravnomočnosti sodbe, vendar se določeni omeje-valni ukrepi po pravnomočnosti sodbe: • spremenijo v ukrep, ki naj zagotovi učinkovitost kazenske sankcije (varščina preneha šele, ko obsojenec nastopi kazen), • spremenijo v kazensko sankcijo samo (začasni odvzem vozniškega dovoljenja, začasni odvzem predmetov), • spremenijo v druge končne odločitve sodišča (začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, začasni odvzem protipravne premoženjske koristi). Zaradi teh značilnosti imajo omejevalni ukrepi tudi učinke, ki naj zagotavljajo učinkovitost ka-zenskih sankcij in kazenskega pravosodja.

Answer 51

(1) osebni ali personalni omejevalni ukrepi – prizadevajo neposredno osebnost obdolženca, predvsem njegovo osebno svobodo in svobodo gibanja: 1) prisilni osebni ukrepi: • pripor, • hišni pripor, • obvezno javljanje na policijski postaji, • varščina, • obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča. 2) prepovedni osebni ukrepi: • prepoved bližanja določenemu kraju ali osebi, • začasni odvzem vozniškega dovoljenja. (2) stvarni ali realni ukrepi (temeljni poseg je poseg v lastninsko pravico).

Answer 52

je ukrep, ki procesnim organom omogoča pozivanje oseb, ki se morajo pojaviti v k.p., da bi ta lahko normalno tekel. Vabilo ni omejevalni ali prisilni ukrep. Njegova uvrstitev med omeje-valne ukrepe v ZKP je strokovna napaka, ker se omejevalni ukrepi nanašajo le na obdolženca. Poleg obdolženca se vabi tudi priče in izvedence, zagovornika in državnega tožilca – vabi se vse udeležence v postopku. Vabilo je oblika komuniciranja med sodiščem in vabljeno osebo. Vabilo obdolžencu pošlje sodišče. Obdolženca se povabi z zaprtim pisnim vabilom, ki obsega: • naslov sodišča, • ime in priimek obdolženca, • označbo k.d., katerega je obdolžen, • kraj, kamor naj pride, • dan in uro, kdaj naj pride, • navedbo, da se vabi kot obdolženec, • opozorilo, da bo prisilno priveden, če ne pride, • uradni pečat in podpis sodnika, ki vabi. Pri prvem vabilu je treba obdolženca poučiti, da si lahko vzame zagovornika, ki je lahko nav-zoč pri njegovem zaslišanju (POUK v 1. vabilu na zaslišanje in na prvem zaslišanju!) . Obdolženec se je dolžan odzvati vsakemu rednemu vabilu ali opravičiti svoj izostanek. Če tega ne stori, tvega, da bo zanj uporabljen pravi omejevalni ukrep. Če se obdolženec ne more od-zvati zaradi težke bolezni ali nepremagljive ovire, se ga zasliši na njegovem nahajališču ali se mu priskrbi prevoz do sodnega poslopja. Če se izmika vročitvi->privedba. NI mogoče vročiti vabila preko sodne deske! Sodišče mora obdolženca poučiti o dolžnosti, da mora vsako spremembo naslova ali namen spremeniti prebivališče takoj sporočiti sodišču + opozoriti na posledice.

Answer 53

Prisilna privedba je sankcija zoper nediscipliniranega udeleženca v postopku. Ne spada med omejevalne ukrepe, ker se omejevalni ukrepi nanašajo le na domnevnega storilca k.d. Prisilna privedba je prisilni ukrep, ki se uporabi proti določenim udeležencem v postopku, ki se na vabilo procesnega organa niso odzvali. Privesti je možno obdolženca, pričo ali izvedenca. Ni možno privesti tožilca in zagovornika. Privedba se naroči z odredbo – se odredi. V teoriji je naročilo privedbe z odredbo zelo sporna, ker odredba ne omogoča pritožbe. S privedbo se namreč vsaj za kratek čas omeji svoboda gibanja privedene osebe ter se tako poseže v njene pravice in svoboščine. Privedbo lahko odredijo: • preiskovalni sodnik, • sodnik posameznik ali sodeči senat, • policija. Privedba obdolženca se lahko odredi v 3 primerih: (1) če je izdan sklep o priporu, (2) če v redu povabljeni obdolženec ni prišel in svojega izostanka ni opravičil (ni odvzem prostosti; ni pouka (4)), (3) če obdolžencu ni bilo možno vročiti vabila in je iz okoliščin jasno, da se izmika (ni odvzem prostosti; ni pouka (4)). Privedba se odredi pisno. Pisna odredba mora obsegati: • ime in priimek obdolženca, ki naj se privede, • označba k.d., katerega je obdolžen, • razlog, zakaj se odreja privedba, • uradni pečat in podpis sodnika, ki odreja privedbo. Odredbo za privedbo izvrši policija. Odredbo o privedbi izroči obdolžencu in ga povabi, naj gre z njimi. Če odkloni, se ga privede s silo. Pri vojaških osebah, policistih in paznikih zaporov se zaprosi njihovo poveljstvo, naj jih pri-vede. (Privedba se odredi prek njihovega poveljstva oz. predstojnika).

Answer 54

Je procesni institut, s katerim naj bi bil obdolženec vsak čas na voljo procesnim organom. Gre za verbalno jamstvo obdolženca (le ob privolitvi obdolženca), ki obljubi sodišču, da se ne bo skrival in ne bo brez dovoljenja sodišča zapustil lastnega bivališča. Obljuba se vpiše v zapisnik. Obljuba se od obdolženca zahteva, če obstaja realna bojazen (pogoj za pripor: SE skriva), da: (1) se bo obdolženec skril, (2) bo obdolženec med postopkom odšel neznano kam – bo pobegnil, (3) bo obdolženec odšel v tujino. Če obdolženec prekrši obljubo, se zoper njega lahko odredi pripor. Na to se obdolženca opozori (ni obvezno takoj pripor). Odvzem potne listine – ob obljubi se lahko obdolžencu začasno odvzame potni list oz. prepove uporabo druge listine, za prehod meje. Obdolženec se lahko na to pritoži, vendar pritožba ne zadrži izvršitve. Odvzem potne listine je po svoji naravi samostojen omejevalni ukrep, čeprav ga ZKP obravnava skupaj z obljubo o nezapustitvi prebivališča. Z njim hoče sodišče obdolžencu preprečiti odhod v tujino, kar je resna ovira za izvedbo k.p. Pomen ukrepa se v praksi zmanjšuje, ker je mejo možno prestopiti z osebno izkaznico. * Če je obdolženec v postopku zaradi k.d. storjenega v tujini + obstaja nevarnost , da bo v tujini ponovil k.d. se sme od njega zahtevati zaveza, da brez dovoljenja sodišča ne bo odšel v tujino.

Answer 55

Če so podane posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec oviral k.p. (uničil sledove k.d.): • z vplivanjem na priče, udeležence in prikrivalce, • ponovitvijo k.d., *koluzijska, iteracijska nevarnost • dokončanjem poskušenega k.d., • uresničitvijo zagroženega k.d., pa je nevarnost mogoče odvrniti s prepovedjo približevanja sodišče s sklepom prepove obdolžencu približevanje določenemu kraju ali osebi. Sklep se izreče na predlog tožilca po postopku za odločanje o priporu – po opravljenem kontradiktornem naroku-> utemeljitev suma, da je k.d. + zgoraj naštete posebne okoliščine. V sklepu sodišče odredi minimalno razdaljo, ki se je mora obdolženec držati. Če jo namerno prekorači (prej ga morajo opozoriti na to), se lahko zoper njega odredi pripor. Razdaljo mora spoštovati tudi oseba, ki se z ukrepom varuje. Če je namerno prekrši, jo sodišče kaznuje z denarno kaznijo. V tujini ta ukrep pogosto kombinirajo z različnimi možnostmi nadzora gibanja obdolženca.

Answer 56

Če obstaja realna bojazen, da se bo obdolženec skril, pobegnil (odšel neznano kam) ali odšel v tujino, lahko sodišče s sklepom odloči, da se mora obdolženec vsak dan ali občasno ob določenih urah javljati na policijski postaji, na območju katere ima stalno (začasno) bivališče, se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepa. Sklep se izreče na predlog tožilca po postopku za odločanje o priporu – po opravljenem kontradiktornem naroku. Ni treba strinjanja obdolženca. (Razliki z obljubo) Sklep mora vsebovati utemeljeni sum (da je storil k.d./okoliščin) in biti obrazložen. Sklep uporabe tega ukrepa se vroči obdolžencu in pošlje pristojni policijski postaji. Če se obdolženec ne javi na policijski postaji, mora policijska postaja takoj obvestiti sodišče. Če je obdolženec naloženo obveznost namerno prekršil, sodišče odredi pripor (lahko)-prej se ga opozori na to.

Answer 57

Je procesni institut, namenjen zagotavljanju navzočnosti obdolženca za potrebe k.p. ali odpravo ponovitvene nevarnosti. Zamišljena je kot nadomestilo pripora (nikoli ni samostojen ukrep) zaradi begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti. Varščina je možna v naslednjih primerih: (1) obdolženca je treba pripreti, ker obstaja realna bojazen, da bo pobegnil, (2) obdolženec je že v priporu zaradi suma, da je hotel pobegniti, (3) pri obdolžencu je podan razlog za pripor iz ponovitvene nevarnosti, vendar obdolženec obljubi, da: 1) ne bo ponavljal k.d., 2) ne bo dokončal poskušenega k.d., 3) ne bo uresničil zagroženega k.d. Kumulativna pogoja za varščino po ZKP sta: (1) stvarno ali materialno varstvo – možno ga je dati na 2 načina: 1) obdolženec ali druga oseba zanj položi gotovino, vrednostne papirje, dragocenosti ali druge premičnine v zastavo ali se za znesek varščine naredi hipoteka na nepremičnini osebe, ki varščino daje. 2) osebno jamstvo – ena ali več oseb se zaveže, da bodo plačale določeni znesek, če obdolženec pobegne IN (2) obljubo obdolženca, da se ne bo skrival, brez dovoljenja zapustil bivališča, ponavljal k.d., dokončal k.d., uresničil k.d. (zagroženo). Varščina ni možna SAMO iz razloga ponovitvene nevarnosti, ko gre za huda k.d. (predpisana kazen nad 5 let zapora) naslednjih skupin KZ: • k.d. zoper življenje in telo, • k.d. zoper spolno nedotakljivost, • k.d. zoper človekovo zdravje, • k.d. zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, • k.d. zoper vojaško dolžnost, • k.d. zoper pravosodje, • k.d. zoper javni red in mir, • k.d. zoper splošno varnost ljudi in premoženja, • k.d. zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, • k.d. zoper obrambno moč države, • k.d. zoper človečnost in mednarodno pravo. Višina varščine se določi v denarnem znesku. O njej odloča sodišče na kontradiktornem naroku. Pri določitvi višine se upoštevajo: • teža k.d., • osebne in družinske razmere obdolženca, • premoženjske razmere osebe, ki varščino daje. Med preiskavo izda sklep o varščini preiskovalni sodnik. Po vložitvi obtožnice izda sklep o varščini sodeči senat ali zunajobravnavni senat. Varščina zapade, če obdolženec prelomi obljubo ter pobegne ali ponovi k.d.. Če obdolženec ponovi k.d., dokončno stori- se ga lahko pripre + varščino da v proračun. Varščina zapade tudi, če pobeglega obdolženca ujamejo (vrednost pripade proračunu). Varščina preneha in obd. se lahko PRIPRE: (1) 1) ker v redu povabljen ne pride in svojega izostanka ne opraviči, 2) če se obdolženec pripravlja na beg, 3) če se zoper obdolženca pokaže drug zakonski razlog za pripor. (2) če se k.p. pravnomočno konča – če se konča z obsodilno sodbo na zaporno kazen, varščina preneha šele, ko obsojenec začne prestajati kazen. Če je varščina zaradi ponovitve… preneha samo s koncem k.p..

Answer 58

Je omejevalni ukrep, s katerim se poseže v prostost obdolženca, vendar na manj boleč način kot s priporom. Hišni pripor se odredi, če obstajajo razlogi za pripor, vendar pripor ni neizogibno potreben za varnost ljudi ali potek postopka. Med trajanjem hišnega pripora se obdolženec brez dovoljenja sodišča ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno (začasno) prebiva, oz. javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodišče mu lahko omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne stanujejo. Izjemoma mu lahko dovoli začasen izhod iz poslopja, da si zagotovi naj-nujnejše življenjske potrebščine ali opravi določeno delo. Če se obdolženec oddalji iz poslopja brez dovoljenja sodišča ali izven dovoljenega časa, lahko sodišče zoper njega odredi pripor (o tej posledici ga morajo predhodno obvestiti). Sklep o hišnem priporu se pošlje tudi policijski postaji, na območju katere se izvaja. Izvajanje hišnega pripora nadzoruje sodišče samo ali sodišče prek policije. Policija lahko kadar-koli brez zahteve sodišča preveri, kako se izvaja hišni pripor. O njegovi kršitvi mora takoj obvestiti sodišče. Pred vložitvijo obtožnice odloča o podaljšanju hišnega pripora zunajobravnavni senat na predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. Predlog mora biti obrazložen. S predlogom za podaljšanje je treba vsaj 3 dni pred potekom hišnega pripora seznaniti obdolženca in njegovega zagovornika. Za vsa druga vprašanja se uporabljajo določbe o priporu.

Answer 59

Pripor je prisilni procesni ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Temeljne določbe o priporu se nahajajo že v § 20 Ustave. Ustava določa absolutno sodno pristojnost za odrejanje pripora in minimalni standard verjetnosti, da je osumljenec izvršil k.d. – utemeljeni sum. Temeljni namen pripora je zagotoviti navzočnost obdolženca v postopku. Med prestajanjem pripora se lahko uporabijo le omejitve, ki so potrebne, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka. Čas, ki ga obdolženec prestane v priporu, se v primeru obsodilne sodbe šteje v izrečeno kazen zapora, mladoletniškega zapora ali denarno kazen. Oseba, ki je bila v priporu, vendar zoper njo ni bil uveden k.p. ali se k.p. ni končal s pravnomočno obsodilno sodbo, ima pravico do povrnitve škode. Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Ob priporu, najkasneje pa v 48 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pisna obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar največ 3 mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje 3 mesece. Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženec izpusti. (§ 20 Ustave)

Answer 60

Pripor je možen (fakultativen), če so podani posebni v zakonu opredeljeni priporni razlogi (causae arresti). Če teh razlogov ni, obdolženca ni možno pripreti. Pogoji za pripor so: (I) obstajati mora utemeljen sum, da je obdolženec storil k.d., (II) pripor mora biti neizogibno potreben za: • potek kazenskega postopka: 1) razlog begosumnosti – obdolženec se skriva, ni možno ugotoviti njegove identitete, obstajajo druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil. Kadar je obdolženec begosumen, se s priporom omogoči izvedba k.p.. Če je bil pripor odrejen samo za ugotovitev istovetnosti, traja dokler ni ugotovljena. 2) koluzijska nevarnost – obstaja upravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove k.d. ali posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek k.p. z vpliva-njem na priče, udeležence ali prikrivalce. Koluzija je lahko priporni razlog ves čas trajanja k.p., vendar le do trenutka, ko so zagotovljeni vsi dokazi, ki bi bili lahko prizadeti z aktivnostjo obdolženca. • varnost ljudi: 3) iteracijska ali ponovitvena nevarnost – posebne okoliščine kažejo na nevarnost storilca, da bo ponovil k.d., dokončal poskušeno k.d. ali storil zagroženo k.d. Ponovitvena nevarnost je najbolj sporen priporni razlog, ker omejevalni ukrepi zadanejo obdolženca pred ugotavljanjem krivde – obdolženca se ne pripre, ko je podan šele utemeljen sum, da je storil k.d., zaradi katerega je v postopku, vendar zato, da ne bi storil k.d., ki ga sploh še ni storil. Posebne okoliščine za ponovitveno nevarnost so: o teža k.d., o način storitve, o okoliščine, v katerih je bilo k.d. storjeno, o osebne lastnosti obdolženca, o prejšnje življenje obdolženca, o okolje in razmere, v katerih obdolženec živi. Utemeljeni sum je treba utemeljiti v sklepu o priporu, razen če že teče preiskava ali je bila vložena obtožnica, ker je v teh primerih utemeljeni sum že obrazložen v teh aktih. Vsak priporni razlog mora sodišče ugotoviti in ga utemeljiti na konkretnih okoliščinah (konkretna nevarnost), ki jih mora opisati v svoji odločbi. Pri vseh pripornih razlogih se kot posebne okoliščine štejejo: • obdolženčeve kršitve obljube, da ne bo zapustil prebivališča, • obdolženčeve kršitve prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, • obdolženčeve kršitve obveznosti javljanja na PP, • obdolženčeve kršitve obveznosti iz varščine, • obdolženčeve kršitve obveznosti iz hišnega pripora. Izjemoma se lahko odredi pripor brez pripornih razlogov, če treba zagotoviti prihod obdolženca na glavno obravnavo. Podlaga za takšen pripor je ocena, da se v redu povabljeni obdolženec očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo. Pripor lahko traja do objave sodbe, vendar najdalj 1 mesec (307. ZKP).

Answer 61

Pri nas mora preiskovalni sodnik, preden odloči o predlogu tožilca razpisat kontradiktorni narok. Pri tem zakonodajalec izhaja iz predpostavke, da je v času odločanja o priporu, domnevnemu storilcu že odvzeta prostost (begosumni storilec nima interesa, da bi prišel na narok, kjer bi se odločalo o njegovem priporu). Za kontradiktorni narok je bistveno, da mora imeti obramba možnost seznaniti se s tožilčevimi argumenti za pripor in se jim upreti. Potem ko preiskovalni sodnik zasliši obdolženca, mora državni tožilec izjaviti, ali bo zahteval uvedbo k.p. in predlagal pripor ali drug omejevalni ukrep (hišni pripor, varščino). Pri tem mora obrazložiti okoliščine, zaradi katerih bo predlagal omejevalni ukrep. Narok- obdolženec in zagovornik imata pravico odgovoriti na izvajanje državnega tožilca. V odgovoru navedeta lastne predloge in stališča glede uporabe pripora ali drugega omejevalnega ukrepa. Potem ko se stranke izjavijo o vseh vprašanjih, ki lahko vplivajo na odločitev o uporabi pripora ali drugih omejevalnih ukrepov, preiskovalni sodnik odloči. Če se preiskovalni sodnik odloči za pripor, ga odredi s pisnim sklepom, ki obsega: • ime in priimek pripornika, • k.d., ki ga je obdolžen, • zakonski razlog za pripor, • pravni pouk o pravici do pritožbe, • obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, • razloge za utemeljeni sum. *2 roka tečeta za izročitev: v 48h od privedbe k p.s./odvzema prostosti -24h od odločitve o priporu. Gleda se tistega, ki se prej izteče Sklep se osumljencu izroči, ko mu je vzeta prostost oz. najkasneje v 48 urah po tem oz. po privedbi k preiskovalnemu sodniku. Zoper sklep se lahko priprti pritoži na zunajobravnavni senat v 24 urah od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Senat mora odločiti v 48 urah po prejemu pritožbe. Sodišče oz. policija mora o odvzemu prostosti v 24 urah obvestiti družino priprtega, če ta to zahteva. O priporu se obvesti tudi pristojni organ za socialno varstvo, če je potrebno kaj ukreniti za preskrbo otrok in drugih družinskih članov, za katere skrbi priprti. Če državni tožilec v 48 urah po prejemu obvestila o priporu osumljenca ne vloži pisne zahteve za uvedbo k.p., preiskovalni sodnik pripor odpravi in priprtega izpusti. Policija ne more odrediti pripora, vendar ima pravico osumljenca pridržati 48 ur (utemeljeni razlogi za sum), če so podani priporni razlogi ali je pridržanje potrebno za ugotovitev njegove istovetnosti, alibija, zbiranja obvestil in dokazov.

Answer 62

1) med preiskavo: • odprava pripora: preiskovalni sodnik odpravi pripor, če ni več razlogov zanj. Pri tem mora imeti soglasje državnega tožilca, razen če se pripor odpravlja zaradi poteka roka ali je državni tožilec odstopil od pregona. Če ni soglasja, odloči o nadaljnjem priporu zunajobravnavni senat v 48 urah. • podaljšanje pripora – pripor, ki ga odredi preiskovalni sodnik, traja največ 1 mesec. Podaljšati ga je možno za največ 2 meseca (skupno 3 mesece). Pripor podaljša zunajobravnavni senat na podlagi obrazloženega predloga preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. S predlogom za podaljšanje pripora je treba vsaj 3 dni pred iztekom roka za pripor seznaniti priprto osebo in njenega zagovornika, da se lahko pred odločitvijo sodišča izjasnita o navedbah v predlogu. Za k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora se lahko pripor s sklepom Vrhovnega sodišča podaljša še za 3 mesece. 2) po izročitvi obtožnice (do konca glavne obravnave) – pripor odpravi ali podaljša sodni senat s sklepom. Pred sklepom mora zaslišati državnega tožilca. Soglasje državnega tožilca ni potrebno. Pri tem ločimo, kdaj pripor odpravi ali podaljša zunajobravnavni senat in kdaj sodeči senat. • zunajobravnavni senat odpravi ali podaljša pripor PO vložitvi obtožnice, potem ko po uradni dolžnosti preizkusi utemeljenost pripora z vidika obstoja pripornih razlogov. Pri vložitvi obtožnice (v 48 urah ali 3 dneh). • sodeči senat odpravi ali podaljša pripor PO vložitvi obtožnice, potem ko po uradni dolžnosti preizkusi utemeljenost pripora. Preizkus utemeljenosti pripora opravlja sodeči senat po uradni dolžnosti vsaka 2 meseca. Ob vsakem preizkusu se izda sklep o podaljšanju ali odpravi pripora. Priprta oseba se lahko pritoži na višje sodišče zoper sklep o podaljšanju pripora v 24 urah od prejema sklepa. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v 48 urah. Če je pripor podaljšalo Vrhovno sodišče, priprta oseba ne more uporabiti rednega pravnega sredstva, ker je odločitev podala najvišja redna sodna instanca v državi. Zoper takšen sklep se je možno pritožiti z izrednim pravnim sredstvom = zahteva za varstvo zakonitosti. Zoper sklep o odpravi pripora ni možna pritožba.

Answer 63

Odpravi se takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih je bil odrejen! Velja načelo, da mora biti trajanje pripora omejeno na najkrajši možni čas. Dolžnost vseh organov v k.p. je, da v primeru pripora postopajo izredno hitro. Pripor v preiskavi do vložitve obtožnice lahko traja največ 1 mesec. Zunajobravnavni senat ga lahko podaljša za 2 meseca (pritožba). Za k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora lahko Vrhovno sodišče pripor podaljša še za 3 mesece. Po vložitvi obtožnice lahko traja pripor največ 2 leti. Če v tem roku ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in obtoženec izpusti. V skrajšanem postopku lahko traja pripor pred vložitvijo obtožbe največ 15 dni; potem 2 leti. V postopku proti mladoletnikom lahko traja pripor v pripravljalnem postopku največ 3 mesece (1 mesec + senat za mladoletnike podaljša na max. 3 mesece). Izvrševanje pripora: Pripor se izvršuje v posebnih prostorih za pripor ali ločenem oddelku zavoda za prestajanje zaporne kazni. Določbe o izvrševanju pripora in ravnanju s priporniki so podobne določbam o izvrševanju zaporne kazni in ravnanju z jetniki. Priporniki imajo nekoliko manj pravic. Z dovoljenjem preiskovalnega sodnika in pod nadzorstvom lahko pripornika obiskujejo bližnji sorodniki in zdravnik. Posamezne obiske je možno prepovedati, če bi zaradi njih lahko nastala škoda za postopek.

Answer 64

Če teče postopek zaradi k.d. zoper varnost javnega prometa, se obdolžencu lahko odvzame vozniško dovoljenje, dokler traja postopek, s čimer se mu prepreči, da bi nadaljeval z ogrožanjem prometne varnosti. Vozniško dovoljenje odvzameta s sklepom preiskovalni sodnik ali zunajobravnavni senat. Zoper sklep je možna pritožba, ki ne zadrži izvršitve. Policija lahko vozniško dovoljenje odvzame za 3 dni med opravljanjem ogleda, če je podan utemeljen sum, da je storjeno k.d. Pred koncem postopka se lahko vozniško dovoljenje obdolžencu vrne, če ni več razlogov za odvzem. Čas odvzema vozniškega dovoljenja se všteva v kazen prepovedi vožnje motornega vozila in varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.

Answer 65

V k.p. je stvarni omejevalni ukrep. Naveden je na napačnem mestu v ZKP. Gre za poseg v lastninsko pravico pred izdajo pravnomočne obsodilne sodbe. Na predlog državnega tožilca (za odvzem premoženjske koristi) lahko sodišče v k.p. odredi po predpisih, ki veljajo za izvršbo, začasno zavarovanje zahtevka. K.p. se pridruži del izvršilnega postopka. Predlog za zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka lahko poda državni tožilec (upravičenec). Začasno zavarovanje odredi: (0) v PKP – preiskovalni sodnik (če so URS) (1) v preiskavi preiskovalni sodnik s sklepom – zoper sklep je možna pritožba, o kateri odloči zunajobravnavni senat. Pritožba ne zadrži izvršbe sklepa. (2) po vložitvi obtožnice: 1) predsednik zunajobravnanega senata zunaj glavne obravnave, (ali senata) 2) sodeči senat na glavni obravnavi.

Answer 66

Utemeljeni sum je podan, kadar obstajata določen obseg in kvaliteta dokazov, po katerih je možno z visoko stopnjo verjetnosti sklepati, da je bilo storjeno do-ločeno k.d.

Answer 67

Predkazenski postopek se nanaša le na k.d., za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Pri k.d., za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, zakonodajalca ne zanima, kako bo zasebni tožilec prišel do podatkov, na podlagi katerih se bo odločil, ali naj sproži kazenski pregon ali ne. Temeljna naloga predkazenskega postopka je odkrivanje konkretnega k.d. in storilca ter zbira-nje dokazov za utemeljen sum. Dejanja, s katerimi se v predkazenskem postopku zbirajo dokazi, so kriminalistična dejanja, ki jih opravi policija v svobodni obliki brez strogih procesnih form (neformalni postopek). Izjemoma in pod posebnimi pogoji se lahko v predkazenskem postopku opravijo posamezna procesna dejanja (preiskovalna dejanja) v obliki, določeni v k.p.

Answer 68

Kazenska ovadba je pisno ali ustno sporočilo o storjenem k.d., ki se preganja po uradni dolžnosti, naslovljeno neposredno ali posredno prek državnih organov državnemu tožilcu. Bistvena vsebina ovadbe je navedba okoliščin, ki kažejo, da je bilo storjeno k.d. Ovadba neznanega storilca je ovadba, ki ne označuje storilca k.d. Ovadba je primerna tudi, če je nepodpisana (anonimna ovadba) ali podpisana s psevdonimom, vendar to lahko vpliva na oceno o njeni verodostojnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo. Z njo ni možno dokazati dejstev, ki jih vsebuje. V ovadbi so dokazi lahko le navedeni, ne smejo biti izvedeni. Izjave oseb se ovadbi priložijo. Ovadba državnega tožilca ne zavezuje k pregonu. Državni tožilec samostojno ocenjuje, ali so izpolnjeni pogoji za začetek k.p. Z vložitvijo ovadbe ne pridobi ovaditelj nobenih pravic v nadaljnjem postopku. Potem ko ovadbo sprejme državni tožilec, ovaditelj z njo ne more več raz-polagati. Izjava, da ovadbo umika, nima nobenega učinka. Državni tožilec bo tako izjavo presojal skupaj z vsemi drugimi okoliščinami, ki vplivajo na njegovo odločitev o ovadbi. Ovadba se poda pisno ali ustno pristojnemu državnemu tožilcu. Če je ovadba podana sodišču, policiji ali nepristojnemu tožilcu, jo ti sprejmejo in takoj pošljejo pristojnemu državnemu tožilcu.

Answer 69

Za izvršitev teh nalog lahko policija opravlja naslednja dejanja: (1) zahteva od občanov potrebna obvestila ali izjave, (2) opravi potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov ali prtljage, (3) omeji gibanje na določenem prostoru za nujno potreben čas, (4) ugotavlja istovetnost oseb in predmetov, (5) razpiše zasledovanje oseb in stvari (iskanje), (6) opravi pregled prostorov pravnih oseb in njihove dokumentacije (pri tem mora biti nav-zoča odgovorna oseba pravne osebe), (7) fotografira osebo, za katero obstajajo razlogi za sum, da je storila k.d., (8) vzame prstne odtise, bris ustne sluznice (razlogi za sum) *lahko tudi brez RS-če so osebe prišle v stik s predmeti (9) vzame prostost osumljeni osebi, če so podani pogoji za pripor in jo takoj pripelje k preiskovalnemu sodniku, (10) odredi pridržanje osumljene osebe, (11) napoti osebe (ki so na kraju k.d. ali tujci) k preiskovalnemu sodniku ali jih zadrži do njegovega prihoda (max 6).

Answer 70

Policija lahko osebe zaradi sprejemanja obvestil o k.d. povabi k sebi. V vabilu mora navesti, zakaj jih vabi in jih po možnosti opozoriti, da jih lahko prisilno privede, če se vabilu ne bodo odzvali. Če oseba na možnost prisilne privedbe v vabilu ni bila opozorjena, se je ne sme prisil-no privesti. Policija ima pravico in dolžnost izprašati vse osebe, za katere je verjetno, da kaj vedo o k.d. Teh oseb ne sme zaslišati kot obdolženca, priče ali izvedenca (razen osumljenca v primeru iz 148a). Z njimi opravi neformalni razgovor. Kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za določeno osebo obstajajo RAZLOGI za SUM ji mora, preden začne od nje zbirati obvestila povedati katerega k.d. je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo + pouk (-zagovornik, -vse lahko uporabijo zoper njo, -pravica do molka (podaljšana)). Če hoče osumljenec zagovornika-> DOKAZ; če ga noče ali če ne pride=> UZ (ostane, ne more opreti sodne odločbe na to). Oseba, od katere se zahteva izjava, izjave pravno ni dolžna dati. Zaradi tega je ne sme zadeti nobena sankcija. Če oseba odkloni, da bi dala izjavo, jo mora policija takoj izpustiti. Vsako prisiljevanje k dajanju izjave in prisilno zadrževanje, da bi se dobila izjava, je k.d. Policija lahko osebo, ki noče dati izjave, opozori na državljansko zavest. Policija osebi ni dolžna povedati, da ne obstaja dolžnost dati izjavo (če ni osumljenec), zato je večina ljudi prepričana, da morajo dati izjavo ter pridobivanje izjav je v praksi uspešno. Na pisni predlog in z dovoljenjem preiskovalnega sodnika ali predsednika sodečega senata lahko policija zbira obvestila od oseb v priporu, če je to potrebno, da: • se odkrijejo druga k.d. iste osebe, • se odkrijejo udeleženci k.d., • se odkrijejo k.d. drugih storilcev. Pri zbiranju obvestil od priprtih oseb mora biti navzoča oseba, ki jo določi preiskovalni sodnik ali predsednik senata, da ne bi prišlo do zlorab nad priprto osebo s strani policije. Obvestila se lahko zbirajo le v času, ki ga določi preiskovalni sodnik oz. predsednik senata.

Answer 71

Policisti imajo pravico napotiti osebe, ki jih najdejo na kraju storitve kaznivega dejanja ali osebe, ki imajo bivališče v tujini, k preiskovalnemu sodniku ali jih zadržati do njegovega prihoda, če bi mogle dati za kazenski postopek važne podatke in če je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo mogoče zaslišati ali da bi bilo to zvezano s precejšnjim zavlačevanjem ali z drugimi težavami. Zadržanje takih oseb na kraju storitve kaznivega dejanja ne sme trajati več kot šest ur. Ni možno zadržati oseb, ki imajo diplomatsko ali konzularno imuniteto. Ni možno zadržati oseb s predstavniško imuniteto, razen če na zadržanje izrecno pristanejo. Zadržana oseba lahko od policista ali preiskovalnega sodnika zahteva potrdilo o času in kraju zadržanja. Neupravičeno oddaljevanje udeleženca v prometni nesreči je prekršek.

Answer 72

Policija sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje in vzeti njegove prstne odtise. Če je to nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, ali v drugih primerih, ko je to pomembno za uspešno izvedbo postopka, sme njegovo fotografijo tudi objaviti. Policija sme vzeti bris ustne sluznice tistemu, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to neogibno potrebno za uresničitev namenov, navedenih v prvem odstavku 148. člena tega zakona. Če je treba ugotoviti, čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posameznih predmetih, sme policija jemati prstne odtise in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti v dotik z njimi.

Answer 73

Policisti smejo nekomu vzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov za pripor iz prvega odstavka 201. člena ali prvega odstavka 432. člena tega zakona, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi sporoči policist preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. Preiskovalnemu sodniku se ob privedbi izroči tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslišanju osumljenca in drugimi prilogami, razen uradnih zaznamkov o obvestilih, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden mu je bil dan pouk po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. Te uradne zaznamke pošlje policija skupaj z ovadbo državnemu tožilcu. Policisti smejo izjemoma nekomu vzeti prostost in ga pridržati, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pridržanje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem kaznivem dejanju in so za pripor podani razlogi iz 1. in 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona in 1. in 2. točke prvega odstavka 432. člena tega zakona, v primeru iz 2. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona pa le, če je opravičena bojazen, da bo ta oseba uničila sledove kaznivega dejanja. Oseba, ki ji je bila vzeta prostost brez odločbe sodišča, mora biti kot osumljenec takoj poučena po določbah prvega odstavka 4. člena ter četrtega odstavka 148. člena tega zakona. Če je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, tuj državljan, se jo obvesti, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države. Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, policija odloži njegovo zaslišanje kot tudi opravo drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati, do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osumljencu dana možnost, da obvesti zagovornika. Na zahtevo osumljenca mu mora policija pomagati, da si lahko vzame zagovornika. Zaslišanje osumljenca se opravi v navzočnosti zagovornika po določbah 148.a člena tega zakona. Če osumljenec izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, ali če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur, ravna policija po šestem odstavku 148. člena tega zakona. Pridržanje po drugem odstavku tega člena lahko traja največ oseminštirideset ur. Po preteku tega roka mora policist pridržano osebo izpustiti na prostost, ali pa ravnati po prvem odstavku tega člena. Če pridržane osebe, ki je na misiji v tujini, zaradi oddaljenosti ali drugih izjemnih objektivnih razlogov ni mogoče brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku, ki je pristojen po prvem odstavku 29. člena tega zakona, se o tem takoj obvesti osebo, ki ji je vzeta prostost in državnega tožilca, ob privedbi pa je potrebno pisno obrazložiti zamudo. Če pridržanje po drugem odstavku tega člena traja več kot šest ur, mora policist takoj v pisni obliki z odločbo obvestiti osebo, ki ji je odvzeta prostost, o razlogih za odvzem prostosti, ter jo poučiti, da ima za namene priprave pritožbe pravico pregledati gradivo zadeve, ki je povezano s pridržanjem. Pregled določenega gradiva se sme z odločbo o pridržanju odreči, če bi bilo lahko resno ogroženo življenje ali pravice druge osebe, ali če bi pregled vplival na potek predkazenskega postopka oziroma preiskave, ali če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države. Oseba, ki ji je vzeta prostost ima, dokler traja pridržanje in še tri dni po koncu pridržanja, pravico do pritožbe zoper odločbo iz predhodnega odstavka tega člena. Pritožba ne zadrži ukrepa odvzema prostosti. O pritožbi mora odločiti senat pristojnega sodišča (šesti odstavek 25. člena) v oseminštiridesetih urah. Če pridržanje po drugem odstavku tega člena traja manj kot šest ur, mora policist osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, najkasneje ob prenehanju pridržanja izročiti uradni zaznamek, iz katerega so razvidni podatki o njej, razlog pridržanja, pravice pridržane osebe, točen čas začetka in, če je to mogoče, tudi točen čas prenehanja pridržanja. Čas izročitve uradnega zaznamka oseba potrdi s podpisom. Če podpis odkloni, policist to navede na uradnem zaznamku. Spremembe (9) O vsakem odvzemu prostosti policija takoj obvesti državnega tožilca, ki ji lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov (160.a člen). Policija je dolžna ravnati po teh navodilih.

Answer 74

Zaradi razkritja obsežne kriminalne dejavnosti se lahko začasno odloži odvzem prostosti osumljene osebe ali izvršitev drugih ukrepov iz tega zakona, vendar le, če oziroma dokler ni podana nevarnost za življenje in zdravje tretjih oseb. Dovoljenje za odložitev teh ukrepov da na obrazložen predlog policije pristojni državni tožilec.

Answer 75

Tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti prostost. Nato ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali policiji, če tega ne more storiti, pa takoj obvestiti nekoga od teh organov. Policija ravna po določbah 157. člena tega zakona.

Answer 76

V posameznih zadevah zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki so predmet predkazenskega postopka in ki terjajo dalj časa trajajoče, usmerjeno delovanje več organov in institucij iz prejšnjega odstavka, lahko vodja pristojnega državnega tožilstva po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo policije s predstojniki posameznih organov in institucij iz prejšnjega odstavka ustanovi specializirano preiskovalno skupino. Specializirano preiskovalno skupino vodi in usmerja pristojni državni tožilec, člane pa imenujejo predstojniki organov in institucij iz prejšnjega odstavka. Po odredbi ali s predhodnim soglasjem državnega tožilca je lahko član specializirane preiskovalne skupine navzoč oziroma lahko svetuje državnemu tožilcu pri izvedbi posameznih preiskovalnih dejanj.

Answer 77

Državni tožilec zavrže ovadbo, če iz same ovadbe izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon, ali če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. O tem, da je zavrgel ovadbo, in o razlogih za to obvesti državni tožilec v osmih dneh oškodovanca (60. člen), če je ovadbo podal državni organ, pa tudi njega.

Answer 78

Državni tožilec sme ovadbo ali obtožni predlog za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, odstopiti v postopek poravnavanja. Pri tem upošteva vrsto in naravo dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za istovrstna ali druga kazniva dejanja, kot tudi stopnjo njegove kazenske odgovornosti. Zaradi posebnih okoliščin je dopustno poravnavanje tudi za kazniva dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena, posebno hude telesne poškodbe po četrtem odstavku 124. člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena, zatajitve po četrtem odstavku 208. člena in poškodovanja tuje stvari po drugem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika; če je ovadba podana zoper mladoletnika, pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora do petih let.

Answer 79

Poravnavanje vodi poravnalec, ki je zadevo dolžan prevzeti v postopek. Poravnavanje se sme izvajati le s pristankom osumljenca in oškodovanca. Poravnalec je pri svojem delu neodvisen. Poravnalec si mora prizadevati, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanj. Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje dela v splošno korist, izvajanje sporazuma pripravi in vodi organ, ki je pristojen za probacijo, ali center za socialno delo, ob sodelovanju poravnalca, ki je vodil poravnavanje, in državnega tožilca. Ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, državni tožilec ovadbo zavrže. Poravnalec je državnega tožilca dolžan obvestiti tudi o neuspelem poravnavanju ter razlogih za to. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od šestih mesecev. V primeru zavrženja ovadbe iz prejšnjega odstavka oškodovancu ne gredo pravice iz drugega in četrtega odstavka 60. člena tega zakona, o čemer ga mora poravnavalec poučiti pred podpisom sporazuma.

Answer 80

Državni tožilec sme s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Te naloge so lahko: 1. odprava ali poravnava škode; 2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali na namensko proračunsko postavko za pomoč žrtvam in povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj ali v korist nevladne organizacije v javnem interesu, kot jo določa zakon, ki ureja nevladne organizacije; 3. oprava kakšnega dela v splošno korist; 4. poravnava preživninske obveznosti; 5. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu; 6. obiskovanje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice; 7. upoštevanje izrečene prepovedi približevanja oškodovancu ali kakšni drugi osebi, kar obsega tudi prepoved navezovanja stikov z njo na kakršen koli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, oziroma upoštevanje prepovedi dostopa na posamezne kraje. Zaradi posebnih okoliščin je dopustno odložiti kazenski pregon tudi za kazniva dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187. člena, nasilja v družini po prvem in drugem odstavku 191. člena, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena, zatajitve po četrtem odstavku 208. člena, izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 213. člena, poškodovanja tuje stvari po drugem odstavku 220. člena, poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena Kazenskega zakonika; če je ovadba podana zoper mladoletnika pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora do petih let. Če osumljenec v roku, ki ga določi državni tožilec, izpolni nalogo in povrne stroške v skladu s sedmim odstavkom tega člena, se ovadba zavrže.

Answer 81

Državni tožilec ni dolžan začeti kazenskega pregona oziroma sme odstopiti od pregona: če je v kazenskem zakonu določeno, da sme oziroma mora sodišče storilcu kaznivega dejanja odpustiti kazen, državni tožilec pa glede na konkretne okoliščine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije, ni potrebna; če je v kazenskem zakonu za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, osumljenec oziroma obdolženec pa je zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso škodo in državni tožilec, glede na konkretne okoliščine primera, oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upravičena.

Answer 82

Policija sme še pred začetkom preiskave zaseči predmete po 220. členu tega zakona, če bi bilo nevarno odlašati, in ob pogojih iz 218. člena tega zakona opraviti hišno in osebno preiskavo. Če preiskovalni sodnik ne pride takoj na sam kraj, sme policija tudi sama opraviti ogled ter odrediti potrebno izvedensko delo, razen obdukcije in izkopa trupla. Če prispe preiskovalni sodnik na sam kraj med opravo teh dejanj, lahko prevzame in sam opravi ta dejanja. O dejanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora policija oziroma preiskovalni sodnik brez odlašanja obvestiti državnega tožilca.

Answer 83

Pred vložitvijo zahteve za preiskavo ali obtožnice brez preiskave sme državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, da opravi eno ali več posameznih preiskovalnih dejanj, če je to potrebno za njegovo odločitev ali naj kazensko ovadbo zavrže ali začne kazenski pregon. Pri opravi preiskovalnega dejanja so lahko navzoči državni tožilec, oškodovanec, osumljenec in zagovornik, o čemer jih mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti. Če se kot določeno preiskovalno dejanje predlaga zaslišanje osumljenca, se uporabljajo določbe tega zakona o vabljenju in zasliševanju obdolženca. Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za opravo preiskovalnega dejanja, obvesti o razlogih za svojo odločitev državnega tožilca, ki lahko predlaga opravo takšnega dejanja v zahtevi za preiskavo ali obtožnici.

Answer 84

Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. V preiskavi se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali da bila njihova izvedba zvezana s težavami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Preiskava se opravi na zahtevo državnega tožilca. Zahtevo za preiskavo poda državni tožilec preiskovalnemu sodniku pristojnega sodišča. V zahtevi za preiskavo je treba navesti: osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze. V zahtevi državni tožilec predlaga, katere posamezne okoliščine naj se v preiskavi raziščejo in katera posamezna preiskovalna dejanja naj se opravijo, lahko pa predlaga tudi pripor tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava. Državni tožilec pošlje preiskovalnemu sodniku kazensko ovadbo in vse spise ter zapisnike o opravljenih dejanjih. Hkrati mu pošlje predmete, ki utegnejo biti dokaz, ali navede, kje so. Če državni tožilec umakne zahtevo za preiskavo, preden je izdan sklep o preiskavi, preiskovalni sodnik s sklepom zavrže zahtevo in sporoči oškodovancu, da lahko začne pregon sam (60. in 62. člen).

Answer 85

Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo za preiskavo, pregleda spise; če se z zahtevo strinja, izda sklep o preiskavi. Sklep pošlje državnemu tožilcu in obdolžencu. Preden odloči o zahtevi državnega tožilca, lahko preiskovalni sodnik povabi državnega tožilca in tistega, zoper katerega je tožilec zahteval preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Ob tej priložnosti lahko dajeta stranki ustno svoje predloge, državni tožilec pa lahko spremeni ali dopolni svojo zahtevo za preiskavo, lahko pa predlaga tudi, naj se postopek izvede neposredno po obtožnici (170. člen). Zoper sklep preiskovalnega sodnika o preiskavi se obdolženec lahko pritoži. Če mu je sklep ustno sporočen, lahko poda pritožbo pri tej priložnosti na zapisnik. Preiskovalni sodnik mora pritožbo takoj predložiti senatu (šesti odstavek 25. člena). Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Če se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zahteva, naj o tem odloči senat (šesti odstavek 25. člena). Zoper sklep senata imajo obdolženec, državni tožilec in oškodovanec pravico do pritožbe, ki ne zadrži njegove izvršitve.

Answer 86

Preden izda sklep, zasliši preiskovalni sodnik tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava, razen če bi bilo nevarno odlašati ali, če preiskovalni sodnik glede na že opravljeno zaslišanje po 148.a členu tega zakona in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslišanje ni potrebno.

Answer 87

Preiskava se opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, na katerega se nanaša sklep o preiskavi. Če se med preiskavo pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kaznivo dejanje ali zoper kakšno drugo osebo, obvesti preiskovalni sodnik o tem državnega tožilca. V takem primeru se smejo opraviti tista preiskovalna dejanja, ki jih ni mogoče odlašati; o vsem, kar je bilo storjeno, pa je treba obvestiti državnega tožilca.

Answer 88

Stranke in oškodovanec smejo med preiskavo predlagati preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja. Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom strank, naj se opravi posamezno preiskovalno dejanje, zahteva, naj o tem odloči senat (šesti odstavek 25. člena). Stranke in oškodovanec smejo dajati predloge iz prejšnjega odstavka tudi preiskovalnemu sodniku ali policiji, ki so ji prepuščena posamezna preiskovalna dejanja. Če se preiskovalni sodnik oziroma policija ne strinja s predlogom, obvesti o tem predlagatelja, ki lahko nato predlog ponovi pri preiskovalnem sodniku pristojnega sodišča.

Answer 89

Preiskovalni sodnik s sklepom prekine preiskavo, če obdolženec po storjenem kaznivem dejanju duševno zboli ali če nastane pri njem duševna motnja ali če zboli za kakšno drugo hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka ali če je na begu. Enako ravna preiskovalni sodnik, če so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon obdolženca (če ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali če ni zahteve upravičenega tožilca). Preden se preiskava prekine, je treba zbrati vse dokaze o kaznivem dejanju in kazenski odgovornosti obdolženca, do katerih je mogoče priti. Ko prenehajo ovire, ki so povzročile prekinitev, nadaljuje preiskovalni sodnik preiskavo.

Answer 90

Če državni tožilec med preiskavo ali po končani preiskavi izjavi, da odstopa od pregona, preiskovalni sodnik obvesti o tem oškodovanca in ga posebej pouči o njegovi pravici, da sme nadaljevati pregon (60. in 62. člen). Če oškodovancu obvestila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona. Če oškodovanec ne nadaljuje pregona, preiskovalni sodnik s sklepom ustavi preiskavo. Sklep se pošlje obdolžencu, državnemu tožilcu in oškodovancu.

Answer 91

Če preiskovalni sodnik spozna, da so razlogi za ustavitev preiskave obvesti o tem državnega tožilca. Če državni tožilec v osmih dneh ne obvesti preiskovalnega sodnika, da odstopa od pregona, zahteva preiskovalni sodnik, naj senat odloči o ustavitvi preiskave. Preiskavo ustavi s sklepom senat (šesti odstavek 25. člena), kadar med preiskavo odloča o kateremkoli vprašanju, in sicer v naslednjih primerih: 1. če spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, ni kaznivo dejanje; 2. če so okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost obdolženca, pa ni pogojev za varnostne ukrepe; 3. če je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon; 4. če ni dokazov, da bi bil obdolženec storil kaznivo dejanje; 5. ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sklep o ustavitvi preiskave se pošlje državnemu tožilcu, oškodovancu in obdolžencu; če je ta v priporu, ga je treba takoj izpustiti. Zoper ta sklep imata državni tožilec in oškodovanec pravico pritožbe. Če se je zoper sklep o ustavitvi preiskave pritožil samo oškodovanec in je pritožbi ugodeno, se šteje, da je oškodovanec s pritožbo prevzel pregon. Če so podane okoliščine, ki samo začasno preprečujejo pregon obdolženca (prvi odstavek 179. člena), senat s sklepom prekine preiskavo. Ko prenehajo ovire, ki so povzročile prekinitev, nadaljuje preiskovalni sodnik preiskavo.

Answer 92

Preiskovalni sodnik konča preiskavo, ko spozna, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno. Če je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati, preiskovalni sodnik pošlje spise državnemu tožilcu najpozneje petnajst dni pred iztekom pripora. Po končani preiskavi pošlje preiskovalni sodnik spise državnemu tožilcu; ta mora v petnajstih dneh predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Ta rok sme senat (šesti odstavek 25. člena) na predlog državnega tožilca podaljšati.

Answer 93

Če se najde pri obdolžencu tuja stvar, pa se ne ve, čigava je, jo organ, ki vodi postopek, opiše in opis razglasi na deski sodišča prve stopnje, na katerega območju obdolženec živi in na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno. V razglasu se pozove lastnik, naj se v enem letu od objave razglasa zglasi, ker bo sicer stvar prodana. Denar, ki se dobi s prodajo, gre v proračun. Če gre za stvari večje vrednosti, se tak razglas lahko da tudi v dnevne liste. Če je stvar pokvarljiva ali če je njena hramba zvezana z večjimi stroški, se proda po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek, denar pa izroči v hrambo denarnemu zavodu. Po prejšnjem odstavku je treba ravnati tudi, če pripada stvar pobeglemu ali neznanemu storilcu kaznivega dejanja.

Answer 94

Če priča pride, pa potem, ko je bila opozorjena na posledice, brez zakonskega razloga noče pričati, se sme kaznovati z denarno kaznijo, določeno v prvem odstavku 78. člena tega zakona; če pa tudi potem noče pričati, se sme zapreti. Zapor traja, dokler priča ni pri volji pričati in dokler njeno pričanje ne postane nepotrebno ali dokler se kazenski postopek ne konča, vendar največ deset dni.

Answer 95

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v četrtem odstavku tega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da policisti z drugimi ukrepi tega dejanja ne morejo odkriti, preprečiti ali dokazati oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, se lahko zoper to osebo odredi tajno opazovanje. Izjemoma se lahko tajno opazovanje odredi tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi opazovanje te osebe privedlo do identifikacije osumljenca iz prejšnjega odstavka, katerega osebni podatki niso znani, do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja osumljenec iz prejšnjega odstavka, oziroma do prebivališča ali lokacije, kjer se nahaja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in policisti z drugimi ukrepi teh podatkov ne morejo pridobiti oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Tajno opazovanje se izvaja z neprekinjenim ali ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter video-snemanjem, in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe iz prejšnjih odstavkov. Tajno opazovanje se sme izvajati na javnih ter javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja oziroma prostora. Pod pogoji iz tega člena se sme tajno opazovanje izvajati tudi v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, so: 1. kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let; 2. taksativno našteta KD; 3. kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 282. členu Kazenskega zakonika, in sicer tudi zoper osebe iz četrtega odstavka 282. člena Kazenskega zakonika – za kazniva dejanja, ki so navedena v tem odstavku. Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz šestega odstavka tega člena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca v naslednjih primerih: 1. če se pri izvajanju ukrepa predvideva uporaba tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, pri čemer je ta ukrep dopustno odrediti zgolj za kazniva dejanja iz drugega odstavka 150. člena tega zakona; 2. če izvedba ukrepa zahteva namestitev tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja osumljenca s tajnim vstopom v vozilo ali drug zavarovan oziroma zaprt prostor ali predmet; 3. za uporabo ukrepa v zasebnih prostorih, če v to privoli imetnik prostora; 4. za izvajanje ukrepa zoper osebo, ki ni osumljenec (drugi odstavek tega člena). Izvajanje ukrepa lahko traja največ dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za dva meseca. Skupno lahko ukrep traja: 1. v primeru iz šestega odstavka tega člena največ šest mesecev; 2. v primerih iz petega odstavka tega člena največ štiriindvajset mesecev, če gre za kazniva dejanja iz četrtega odstavka tega člena; in največ šestintrideset mesecev, če gre za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. člena tega zakona.

Answer 96

Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje iz četrtega odstavka prejšnjega člena in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, oškodovanca ali oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da pristojnemu organu sporoči relevantne podatke v zvezi z omenjeno komunikacijo, ki obstajajo v času izdaje odredbe. Preiskovalni sodnik v odredbi opredeli kategorije podatkov, ki jih zahteva. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe vroča v delu, ki se nanaša nanj. Operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredoval določene podatke. Tega ne sme razkriti 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je zaključilo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko z odredbo določi drugačen rok, rok podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.

Answer 97

Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in za katerega je predpisana kazen enega ali več let zapora in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, oškodovanca ali oseb iz drugega odstavka 149.a člena tega zakona ali če zakoniti uporabnik komunikacijskega sredstva s tem soglaša, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da začne z zavarovanjem potrebnih prometnih podatkov v zvezi s komunikacijo ter sporočanjem le-teh pristojnemu organu. Preiskovalni sodnik mora v odredbi natančno opredeliti kategorije podatkov, ki jih zahteva, in obdobje, za katero se ukrep odreja in ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Preiskovalni sodnik lahko z novo odredbo odredi podaljšanje izvajanja ukrepa za tri mesece. Če je zoper komunikacijsko sredstvo odrejen tudi ukrep po 150. členu tega zakona lahko sodnik odreja ukrepe po tem členu za ves čas izvrševanja ukrepov iz 150. člena tega zakona zoper to komunikacijsko sredstvo. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe vroča v delu, ki se nanaša nanj. Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.

Answer 98

Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti naročniške podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva ali storitve informacijske družbe ali obstoju in vsebini njegovega pogodbenega razmerja z operaterjem oziroma ponudnikom storitev informacijske družbe v zvezi z opravljanjem komunikacijske dejavnosti ali storitev informacijske družbe, lahko sodišče, državni tožilec oziroma policija od operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe v pisni obliki zahteva, da tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Pisna zahteva mora vsebovati pravni pouk iz drugega odstavka tega člena in navedbo pristojnega sodišča. Državni tožilec oziroma policija morata v pisni zahtevi natančno opredeliti kategorije naročniških podatkov, ki jih zahtevata. Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti prometnih podatkov, ki se nanašajo na katero koli določljivo komunikacijo, ali podatkov, za pridobitev katerih je potrebna obdelava podatkov, ki se lahko pridobijo samo na podlagi 149.b in 149.c člena tega zakona. Na podlagi tega člena prav tako ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.

Answer 99

Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali za odkritje storilca potrebno pridobiti podatke, ki se hranijo v elektronski obliki, in za pridobitev katerih je v skladu s tem ali drugim zakonom potrebna odredba sodišča, pa je verjetno, da bi lahko bili ti podatki do izročitve odredbe že izbrisani ali spremenjeni, lahko državni tožilec oziroma policija od imetnika, uporabnika ali operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja ohrani podatke do prejema odredbe sodišča, vendar ne dlje kot trideset dni od izročitve zahteve dalje. Državni tožilec oziroma policija lahko rok z dodatno zahtevo podaljšata še za največ trideset dni. Če imetniku, uporabniku ali operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe v roku za ohranitev ni vročena sodna odredba, se ohranitev podatkov odpravi.

Answer 100

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku tega člena in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo oziroma računalniški sistem ali bo to sredstvo oziroma sistem uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi, se lahko zoper to osebo odredi: 1) nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju; 2) kontrola pisem in drugih pošiljk; 3) kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno ali drugo gospodarsko dejavnost; 4) prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredijo ukrepi iz prejšnjega odstavka, so: 1) kazniva dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev in kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let; 2) kaznivo dejanje ugrabitve po 134. členu, pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zlorabe prostitucije po 175. členu, prikazovanja, posesti, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu, neopravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu, izsiljevanja po 213. členu, zlorabe notranje informacije po 238. členu, nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu, nedovoljenega dajanja daril po 242. členu, pranja denarja po 245. členu, tihotapstva po 250. členu, oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu, jemanja podkupnine po 261. členu, dajanja podkupnine po 262. členu, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu, dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu, hudodelskega združevanja po 294. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 307. členu ter protipravnega ravnanja z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije; 3) druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih ali več let.

Answer 101

Državni tožilec v 15 dneh po končani preiskavi: (1) predlaga dopolnitev preiskave – če mu preiskovalno gradivo ne zadošča za odločitev, (2) vloži obtožnico ali obtožni predlog (8 dni za neposredno obtožnico), (3) izjavi, da odstopa od pregona. Rok 15 dni je instrukcijski rok – zunajobravnavni senat ga lahko na predlog državnega tožilca podaljša (instrukcijski rok).

Answer 102

Obtožni postopek je stopnja k.p., ki se začne z vložitvijo obtožbe. V rednem k.p. se obtožba običajno vloži po opravljeni preiskavi. Izjemoma lahko državni tožilec vloži neposredno obtožnico. Dokazno gradivo, ki je bilo zbrano v preiskavi, ocenjuje državni tožilec. Če ugotovi, da preiskave ni treba dopolniti, ustaviti ali prekiniti, vloži pri pristojnem sodišču obtožbo. Sodišče mora opraviti preizkus obtožbe.

Answer 103

Obtožba je akt upravičenega tožilca, ki vsebuje predlog sodišču, da zoper določeno osebo zaradi določenega k.d. opravi glavno obravnavo in izda sodbo. Pojem obtožnega akta obsega: (1) obtožnico državnega ali subsidiarnega tožilca v rednem postopku, (2) obtožni predlog državnega ali subsidiarnega tožilca v skrajšanem postopku, (3) zasebno tožbo v rednem ali skrajšanem postopku, (4) predlog državnega tožilca za kaznovanje mladoletnika ali izrek vzgojnega ukrepa mlado-letniku v postopku zoper mladoletnika.

Answer 104

(1) Formalni preizkus = pregled, ali vsebuje obtožba vse z zakonom predpisane vsebinske dele. (2) Materialni preizkus = preizkus utemeljenosti obtožbe – ocena, ali je dokazov zadosti, da se lahko obdolženec postavi pred sodišče zaradi sojenja. Tožilec ne sme določene osebe nekontrolirano postaviti pred sodišče, ker je glavna obravnava javna in je obtoženec na njej izpostavljen nevarnosti, da ga zadanejo negativne družbene posledice ne glede na končni izid k.p V rednem postopku se opravi formalni preizkus obtožnice po uradni dolžnosti. Materialni preizkus se opravi: • na zahtevo obdolženca ali njegovega zagovornika z vložitvijo ugovora, • na zahtevo predsednika senata, pred katerim bo glavna obravnava. Materialni preizkus obtožbe je v rednem postopku fakultativen. V skrajšanem postopku je kontrola obtožbe obvezna (samo formalna; materialne sploh ni!) – opravi jo sodnik, ki razpiše glavno obravnavo.

Answer 105

Vloženo obtožbo je možno na glavni obravnavi spremeniti ali razširiti. Obtožba se spremeni, če se na glavni obravnavi na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugačno dejansko stanje od dejanskega stanja, na katerem sloni obtožba – tožilec lahko spremeni dejanski opis dejanja v obtožbi in ga prilagodi novemu dejanskemu stanju. Opis dejanja v obtožbi lahko tožilec spremeni le v okviru istega preteklega dogodka in v k.d. iste vrste (npr. tat-vino lahko spremeni v veliko tatvino ali rop). Opisa dejanja ni možno spremeniti v popolnoma drugačno k.d. Obtožba se razširi (senat razširi po obtožbi upravičenega tožilca:- lahko jo poda ustno; -lahko senat prekine GO; -sodi posebej za to k.d.), če: (1) obtoženec med zasedanjem na glavni obravnavi stori k.d., (2) se na glavni obravnavi odkrije prej storjeno k.d. obtoženca. Za sestavo nove obtožbe in pripravo nove obrambe lahko sodišče glavno obravnavo prekine in določi rok, v katerem mora tožilec vložiti novo obtožbo (sprememba obtožbe je namreč nedopustna, če so prizadete pravice do obrambe). Zoper to obtožbo ni ugovora!

Answer 106

Obtožnica je obtožni akt rednega k.p. Obtožnica je po zakonu sestavljen pisni predlog državnega ali subsidiarnega tožilca sodišču, naj se zoper določeno osebo zaradi določenega k.d. opravi glavna obravnava in sprejme ustrezna sodna odločitev v obliki sodbe. Obstajata 2 vrsti obtožnice: (1) obtožnica, ki se vloži po končani preiskavi, (2) obtožnica, ki se vloži brez preiskave – neposredna obtožnica (2 varianti): 1) za k.d. s predpisano kaznijo nad 8 let zapora – tožilec lahko poda samo predlog (-P.S. preuči, če so dokazi zadostni, da se bo dalo odločiti na GO; -zasliši obdolženca) za neposredno obtožnico. Vloži jo lahko le s soglasjem preiskovalnega sodnika. Preden da soglasje, mora preiskovalni sodnik zaslišati osebo, zoper katero bo neposredna ob-tožnica vložena. Če se preiskovalni sodnik strinja s predlogom za neposredno obtožnico, to sporoči državnemu tožilcu in obdolžencu – državni tožilec mora neposredno obtožnico vložiti v instrukcijskem roku 8 dni, ki ga lahko senat na zahtevo državnega tožilca podaljša. Če preiskovalni sodnik ne da soglasja za vložitev neposredne obtožnice, se šteje tožilčev predlog kot zahteva za preiskavo. 2) za k.d. s predpisano kaznijo do 8 let zapora – tožilec lahko vloži neposredno ob-tožnico brez soglasja preiskovalnega sodnika, če meni, da podatki, navedeni v ovadbi in zbrani v dopolnilnih obvestilih, dajejo zadostno podlago za obtožbo. V praksi so neposredno obtožnice, za katere je potrebno soglasje preiskovalnega sodnika, izredno redke.

Answer 107

Obtožnica se pošlje pristojnemu sodišču v toliko izvodih, kolikor je obtožencev in zagovornikov + 1 izvod za sodišče. Po prejemu obtožnice predsednik sodečega senata opravi formalni preizkus obtožnice = preveri, ali obtožnica vsebuje vse obvezne sestavine. Če jih ne vsebuje, predsednik sodečega sena-ta vrne obtožnico tožilcu, naj jo popravi v roku 3 dni, ki ga lahko zunajobravnavni senat na tožilčevo zahtevo iz opravičenih razlogov podaljša. Če subsidiarni ali zasebni tožilec rok zamudi, se šteje, da je odstopil od pregona. Če je v obtožnici predlagan pripor ali odprava pripora, o tem odloči zunajobravnavni senat v 48 urah. Če je obdolženec v priporu in v obtožnici ni predlagana odprava pripora, zunajobravnavni senat v 3 dneh od prejema obtožnice po uradni dolžnosti preveri obstoj pripornih razlogov in izda sklep o podaljšanju ali odpravi pripora. Zoper sklep o podaljšanju pripora se obdolženec lahko pritoži, vendar pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

Answer 108

je preizkus vsebinske utemeljenosti obtožnice. Opravi ga zunajobravnavni senat, če: (1) obdolženec ali njegov zagovornik obtožnici ugovarja (preizkus zaradi ugovora), (2) predsednik sodečega senata zahteva preizkus obtožnice, če ni bil vložen ugovor ali je bil ugovor zavržen (preizkus na zahtevo predsednika senata).

Answer 109

Ugovor zoper obtožnico je pravno sredstvo, s katerim obdolženec nasprotuje obtožnici in zahteva od sodišča, da preizkusi njeno utemeljenost. Ugovor lahko vloži obdolženec ali njegov zagovornik v 8 dneh po vročitvi obtožnice. Zagovornik lahko poda ugovor brez posebnega pooblastila obdolženca, vendar ne proti njegovi volji – obdolženec se lahko pravici do ugovora odpove. Za ugovor na obtožnico ni predpisane oblike – zadostuje pisna ali ustna izjava na zapisnik, da se obtožnici ugovarja. Priporočljivo je, da vlagatelj ugovor obrazloži. 5.1.1. Zavrženje ugovora Predsednik sodečega senata s sklepom zavrže ugovor, če: (1) je ugovor vložen prepozno, (2) je ugovor vložila neupravičena oseba. Zoper sklep o zavrženju ugovora je možna pritožba na zunajobravnavni senat. 5.1.2. Predložitev ugovora zunajobravnavnemu senatu (ZOS) Če predsednik sodečega senata ne zavrže ugovora, ga skupaj s spisom zadeve predloži v odločanje zunajobravnavnemu senatu. Zunajobravnavni senat o ugovoru odloči na seji. Pred odločitvijo se izvod ugovora pošlje tožilcu, ki lahko v 3 dneh od prejema poda odgovor na ugovor. Možne odločitve zunajobravnega senata glede ugovora na obtožnico so: (1) Obtožnico vrne tožilcu: Zunajobravnavni senat to stori, če ob ugovoru spozna, da: 1) v obtožnici obstajajo formalne napake ali druge pomanjkljivosti – tožilec mora v 3 dneh vrniti popravljeno obtožnico; 2) je potrebno stanje stvari v obtožnici bolj razjasniti – tožilec mora v 3 dneh zahtevati preiskavo ali dopolnitev preiskave. Rok 3 dni se lahko iz opravičenih razlogov na zahtevo tožilca podaljša. Če državni tožilec rok zamudi (instrukcijski rok), mora o razlogih za zamudo obvestiti višjega tožilca. Če rok zamudi zasebni ali subsidiarni tožilec (prekluzivni rok), se šteje, da je odstopil od pregona. (2) Obtožnico pošlje pristojnemu sodišču: Zunajobravnavni senat to stori, če spozna, da je za k.d. v obtožbi stvarno ali krajevno pri-stojno drugo sodišče. Senat sodišča se s sklepom izreče za nepristojnega in pošlje zadevo pristoj-nemu sodišču, ki lahko sproži spor o pristojnosti, če se s tem ne strinja. (3) Obtožbe ne dopusti in postopek ustavi: *isto kot ustavitev preiskave - ZOS Zunajobravnavni senat to stori, če ugotovi, da: 1) dejanje, ki je predmet obtožbe, ni k.d., 2) so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost (in ni razlogov za upora-bo varnostnih ukrepov), 3) 1. kazenski pregon je zastaran, 2. dejanje je obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo, 3. podane so druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. 4) ni zadosti dokazov za utemeljeni sum, da je obdolženec storil dejanje, ki je predmet obtožbe. (ni enako 1)-izvedeno je bilo vse, kar se je dalo). Državni tožilec se lahko pritoži na ustavitev postopka. (4) Obtožnico zavrže: Zunajobravnavni senat to stori, če ugotovi, da: 1) ni zahteve upravičenega tožilca, 2) ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon, 3) pregon začasno preprečujejo druge okoliščine, 4) je vložena neposredna obtožnica za k.d. s predpisano kaznijo do 8 let in je podan raz-log za nedopustnost obtožnice ali ustavitev postopka – državni tožilec se lahko pritoži na višje sodišče. (5) (PRAVN.!) Zavrne ugovor kot neutemeljen. (če ni od 1-4).

Answer 110

Če ugovor na obtožnico ni bil vložen ali je bil zavržen, lahko predsednik sodečega senata zahteva od zunajobravnavnega senata, da opravi materialni preizkus obtožnice. Takšna zahteva pride najbolj v poštev pri neposrednih obtožnicah, ki niso vezane na soglasje preiskovalnega sodnika. Zahtevo za materialni preizkus obtožnice lahko poda predsednik sodečega senata ves čas, dokler ne razpiše glavne obravnave, vendar najdalj 2 meseca po prejemu obtožnice. Postopek zunajobravnavnega senata je enak kot pri odločanju o ugovoru.

Answer 111

konča obtožni postopek. Obtožnica postane pravnomočna: (1) z dnem, ko zunajobravnavni senat zavrne ugovor kot neutemeljen, (2) z dnem, ko zunajobravnavni senat odloči, da se z obtožnico strinja, če je presednik sodečega senata zahteval preizkus obtožnice, (3) če ugovor ni bil vložen ali je bil zavržen: 1) z dnem, ko predsednik sodečega senata razpiše glavno obravnavo, 2) v 2 mesecih po vložitvi obtožnice, če predsednik sodečega senata v tem času ne raz-piše glavne obravnave. Posledice pravnomočnosti obtožnice so: • sodišče je dolžno opraviti glavno obravnavo in izdati sodbo, • stranki ne moreta več izpodbijati krajevne pristojnosti, • za obtoženca nastopijo omejitve pravic, določene v drugih zakonih (odvzem potne listine, odstranitev z delovnega mesta). S pravnomočnostjo obtožnice preide k.p. v stopnjo glavne obravnave. Domnevni storilec postane OBTOŽENEC.

Answer 112

Glavna obravnava se konča: (1) s sodbo: 1) obsodilna sodba, 2) oprostilna sodba, 3) zavrnilna sodba. (2) s sklepom: 1) sklep o izdaji sodnega opomina, 2) sklep o zavrženju obtožnice, 3) sklep o izdaji vzgojnega ukrepa mladoletniku, 4) sklep o ustavitvi postopka, če obtoženec med glavno obravnavo trajno duševno zboli ali umre.

Answer 113

sodišče lahko sodi le o tem, kar tožilec obto-žuje (načelo akuzatornosti): (1) subjektivna identiteta = sodba se lahko nanaša le na osebo, ki je obtožena, (2) objektivna identiteta = sodba se lahko nanaša le na predmet obtožbe, ki ga obsega vlo-žena, spremenjena ali razširjena obtožnica.

Answer 114

Beneficium cohaesionis (= pravna dobrota povezanosti) – pravilo, da se v postopku z več obtoženci učinek pravnega sredstva razširi tudi na obtožence, ki ga niso vložili, pod naslednjimi pogoji: • višje sodišče je odločilo v korist vlagatelja pravnega sredstva, • isti razlogi obstajajo tudi v korist soobtožencev, ki se niso pritožili (pritožbeni razlog se nanaša). Smisel pravila je preprečevanje različnih pravnih rešitev ob enakem pravnem stanju. Pri nas je beneficium cohaesionis sprejet za: o ugovor zoper obtožnico, o pritožbo, o zahtevo za obnovo k.p., o zmotno ugotovljeno dejansko stanje, o zahtevo za varstvo zakonitosti. (glede sankcij ne, ker so individualizirane).

Answer 115

V izjemnih primerih je možno vložiti pritožbo zoper sodbo sodišče II. stopnje na Vrhovno sodišče RS (sodišče III. stopnje): 1) če je sodišče II. stopnje: • če je izreklo ali potrdilo sodbo sodišča I. stopnje, s katero je bila izrečena kazen 30 let zapora/ dosmrtno kazen, 2) če je sodišče II. stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče I. stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; 3) če je sodišče II. stopnje ugodilo pritožbi upravičenega tožilca in spremenilo oprostilno sodbo v obsodilno sodbo če je sodišče druge stopnje s sodbo tretji osebi vzelo predmet (drugi odstavek 73. člena Kazenskega zakonika) ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem (75., 77.a in 77.b člen Kazenskega zakonika) ali če je pravni osebi s sodbo izreklo odvzem premoženjske koristi (77. člen Kazenskega zakonika).

Answer 116

1) obtoženec – lahko se pritoži le v lastno korist, zato lahko izpodbija le obsodilno sodbo (sicer ni smiselno, da bi obtoženec izpodbijal oprostilno sodbo, čeprav so mož-ni določeni utemeljeni primeri – npr. obtoženec je bil oproščen zaradi neprištevnosti, vendar hoče dokazati, da dejanja ni storil); 2) tožilec – državni tožilec se lahko pritoži v škodo ali v korist obtoženca (pravica, da se lahko pritoži tudi v korist obtoženca, izvira iz funkcije državnega tožilca kot varuha zakonitosti v k.p.), zasebni in subsidiarni tožilec se lahko pritožita samo v škodo obtoženca; 3) zagovornik – lahko se pritoži brez posebnega pooblastila obtoženca, vendar ne proti njegovi volji; 4) zakoniti zastopnik obtoženca; 5) obtožencu bližnje osebe – lahko se pritožijo le v korist obtoženca brez posebnega pooblastila, vendar ne proti njegovi volji: (ni nujno, da obdolženec ve) • zakonec, • zunajzakonski partner, • sorodnik v ravni vrsti, • posvojitelj, • posvojenec, • brat ali sestra, • rejnik. 6) oškodovanec: • glede stroškov k.p., - glede PPZ - glede objave sodbe • iz vseh razlogov, iz katerih se lahko izpodbija sodba, če je prevzel pregon kot subsidiarni tožilec in ga je nato državni tožilec od njega prevzel nazaj. 7) oseba, ki ji je bil vzet predmet/premoženjska korist (pridobljena s k.d.)

Answer 117

(1) bistvena kršitev določb k.p. (formalnega zakona) – med kršitvijo k.p. in nepravilnostjo sodbe mora biti podana vzročna zveza. Ločimo: (I) absolutne kršitve – vzročna zveza med kršitvijo k.p. in nepravilnostjo sodbe se avtomatsko domneva in je ni treba dokazati. Sodba velja za nepravilno in jo je treba razveljaviti, takoj ko se ugotovi absolutna kršitev. Absolutne kršitev so podane, če: 1) – je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, – je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, – je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki je bil s pravno-močno odločbo izločen iz sojenja. Te kršitve upošteva višje sodišče po uradni dolžnosti. (1,5,6,8-11) 2) je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen; 3) – je bila glavna obravnava opravljena brez obvezno navzočih oseb, ALI – je bil obdolženec, zagovornik, subsidiarni ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi lasten jezik in lastnem jeziku spremljati njen potek; 4) je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave; 5) je sodišče prekršilo predpise k.p. o vprašanjih: – ali je podana obtožba upravičenega tožilca, – ali je podan predlog oškodovanca, – ali je podano dovoljenje pristojnega organa. Te kršitve upošteva višje sodišče po uradni dolžnosti. 6) – je sodbo izdalo sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi, – je sodišče nepravilno zavrnilo obtožbo zaradi stvarne nepristojnosti. Te kršitve upošteva višje sodišče po uradni dolžnosti. 7) sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe; 8) se sodba opira na dokaz: *ekskluzija – pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, – na katerega se po določbah ZKP ne sme opirati, – pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza. Te kršitve upošteva višje sodišče po uradni dolžnosti. 9) je bila obtožba prekoračena – višje sodišče upošteva kršitev po uradni dolžnosti; 10) je bila s sodbo prekršena prepoved reformacije in peius – višje sodišče upošteva kršitev po uradni dolžnosti; 11) – je izrek sodbe nerazumljiv, nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, – sodba nima razlogov, – v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, – so razlogi o odločilnih dejstvih, ki so navedeni v sodbi, nejasni in v nasprotju s samimi sabo, – je v odločilnih dejstvih očitno nasprotje med izvirnimi listinami in zapisniki ter navajanjem vsebine listin in zapisnikov. Te kršitve upošteva višje sodišče po uradni dolžnosti. Višje sodišče po uradni dolžnosti preizkusi tudi: • ali je bila glavna obravnava opravljena v odsotnosti obtoženca v nasprotju z ZKP, • ali je bila glavna obravnava opravljena brez zagovornika pri obvezni obrambi. (II) relativne kršitve – upoštevajo se le, če so v konkretnem primeru povzročile nepravilno sodbo, zato je treba njihov obstoj v vsakem konkretnem primeru preizkusiti. Relativne kršitve so podane, če: 1) sodišče med pripravo glavne obravnave, med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo določb ZKP; 2) sodišče je določbe ZKP uporabilo nepravilno; 3) sodišče je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, kar je vplivalo oz. bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. (2) kršitev KZ (materialnega zakona) – KZ je lahko kršen pri vprašanjih: 1) ali je dejanje, ki je predmet k.p., kaznivo; 2) ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost; 3) ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon: • ali je kazenski pregon zastaran, • ali je kazenski pregon izključen zaradi amnestije ali pomilostitve, • ali je stvar že pravnomočno razsojena. 4) ali je bil glede k.d., ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel upora-biti; 5) ali je bila z odločbo o kazenski sankciji prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu; *prekoračitev pooblastil (npr. pri odločanju o sankciji: 211-do 1 leta, a izrečeno 18 mesecev) 6) ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni. (3) zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja: *v adversarnem postopku ni možno v pritožbi navajati novih dejstev (ni možna pritožba iz zmotno/nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja), ker ni porote (morda samo kršitev prava). 1) zmotna ugotovitev dejanskega stanja – sodišče je odločilna dejstva zmotno ugotovilo zaradi napačne presoje izvedenih dokazov; dejansko stanje je popolnoma ugotovilo, a je sklep napačen! 2) nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – sodišče določenega odločilnega dejstva sploh ni ugotavljalo ali ga ni ugotovilo z zadostnimi dokazi. Pritožnik lahko navede nova dejstva ali nove dokaze, vendar mora povedati, zakaj jih ni navedel že prej. (obstajajo še drugi dokazi, ki jih sodišče (še) ni izvedlo). V praksi je to najpogostejši pritožbeni razlog. (4) druge odločbe v postopku: 1) odločba o kazni –(primer: morala bi biti 2 meseca, sodišče pa izreče 6 mesecev) gre za vprašanje pravilne odmere kazni. Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, kvalificiralo k.d. in kazen izreklo v mejah zakona, vendar kazni: • ni pravilno odmerilo glede na olajševalne ali obteževalne okoliščine, • ni omililo ali odpustilo, čeprav so bili za to zakonski pogoji, • ni izreklo pogojne obsodbe ali sodnega opomina, čeprav so bili za to zakonski pogoji, • ni razporedilo obtoženca v ustrezen zavod za prestajanje kazni. 2) odločba o varnostnem ukrepu – možno se je pritožiti, če je bil izrečen nepravilno ali ni bil izrečen, čeprav so bili za to zakonski pogoji; 3) odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi – možno se je pritožiti, če je bil izrečen nepravilno ali ni bil izrečen, čeprav so bili za to zakonski pogoji; 4) odločba o stroških k.p. – možno se je pritožiti, če je o stroških odločeno nepravilno ali v nasprotju z določbami zakona; 5) odločba o premoženjskopravnem zahtevku; 6) odločba o objavi sodbe v tisku, radiu in televiziji.

Answer 118

je izredno, nedevolutivno (remonstrativno) in nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim se: • izpodbija pravnomočna sodba (zoper dejansko podlago sodbe) zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (prava obnova), ali • zahteva sprememba kazni (neprava obnova). S pravo obnovo se želi ugotoviti drugačno dejansko stanje za razsojo kazenske zadeve na podlagi novih dejstev in novih dokazov, s katerimi se dokazuje, da je bilo dejansko stanje v prejšnjem k.p. ugotovljeno nepravilno. V ZKP so predvidene 3 vrste obnov: (1) neprava ali neformalna obnova, (2) prava ali formalna obnova, (3) posebna obnova zaradi odločbe Ustavnega sodišča ali odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Answer 119

je sprememba pravnomočne sodbe v korist obsojenca brez obnove k.p. Pravnomočna sodba se spremeni le glede odločbe o kazni – do tega lahko pride v 3 primerih: (1) zoper obsojenca je bilo pravnomočno izrečenih več kazni in niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za k.d. v steku – sodišče izreče z novo sodbo enotno kazen. Za izrek nove sodbe je pristojno sodišče, ki je: • izreklo najstrožjo vrsto kazni – če je bilo izrečenih več vrst kazni, • izreklo najvišjo kazen – če so kazni iste vrste, • zadnje izreklo kazen – če so kazni enake. (2) pri izreku enotne kazni po pravilih o steku sodišče isto kazen upošteva dvakrat ali večkrat – sodbo spremeni sodišče, ki je napačno upoštevalo kazen; (3) sodba se delno ne more izvršiti zaradi pomilostitve ali amnestije – sodišče izreče enotno kazen za k.d., ki niso obsežena z akti milosti. (sprememba sod., ki je sodilo na 1. stopnji) (ZOS) Novo sodbo izda sodišče na seji zunajobravnanega senata na predlog državnega tožilca ali obsojenca po predhodnem zaslišanju nasprotne stranke. Zoper novo sodbo imajo stranke pravico do pritožbe.

Answer 120

410. člen LEX (1) Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, se sme obnoviti samo v korist obsojenca. Postopek se obnovi: če se dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali na krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača; če se dokaže da je prišlo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja; če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu; če je bilo več oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih; če se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu več istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni. V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se mora dokazati s pravnomočno sodbo, da so bile omenjene osebe spoznane za krive tistih kaznivih dejanj. Če se postopek zoper te osebe ne more izvesti, ker so umrle ali ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, se smejo dejstva iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka dokazovati tudi z drugimi dokazi.

Answer 121

Zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v naslednjih primerih: zaradi kršitve kazenskega zakona; zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena tega zakona; zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zoper odločbo vrhovnega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo vrhovno sodišče (četrti odstavek 394. člena in drugi odstavek 398. člena), zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena). Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

Answer 122

Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona. Vrhovni državni tožilec sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tako v škodo, kakor tudi v korist obdolženca. Vrhovni državni tožilec lahko predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila druga oseba, zavrne kot očitno neutemeljena. Izvod obrazloženega predloga se pošlje nasprotni stranki, ki lahko v osmih dneh od prejema nanj odgovori. Obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena). Če je s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljena kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma njenih protokolov, ki se nanaša na pravnomočno sodno odločbo, se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva dokončnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti iz prejšnjega odstavka vložiti tudi zoper odločbo vrhovnega sodišča.

Answer 123

Konstitutivne odločbe: (1) zavrne zahtevo kot neutemeljeno – če ugotovi, da: 1) ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnik, ali 2) je zahteva vložena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. (2) spremeni odločbo sodišča nižje stopnje (= sodišče I. stopnje ali višje sodišče) – če je zahteva utemeljena in vložena v korist obsojenca; (3) v celoti ali delno razveljavi odločbo sodišča nižje stopnje (1.stopnje in višjega ali samo višjega) in mu jo vrne v ponovno odločanje, če je zahteva utemeljena; Deklaratorna odločba: (4) Vrhovno sodišče samo ugotovi kršitev zakona (ne posega v pravnomočno odločbo) – zahteva za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena v škodo obsojenca ali obdolženca, je utemeljena. Še tako hudih kršitev zakona, storjenih v korist obdolženca, ni možno popraviti z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti lahko VS izjemoma preizkusi dejansko stanje po uradni dolžnosti, če nastane resen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je vložena zahteva. Če VS v tem primeru ugotovi, da je dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, s sodbo odločbo razveljavi in odredi, naj se opravi nova glavna obravnava pred sodiščem I. stopnje (pred istim ali drugim sodiščem).

Answer 124

Skrajšani ali sumarni postopek se opravlja pred okrajnimi sodišči (sodišča I. stopnje) za k.d., za katere je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Sodi sodnik posameznik. V postopku NI preiskave. Izjemoma se lahko pred vložitvijo obtožnega predloga opravijo posamezna preiskovalna dejanja. Obtožni akt se preizkusi po uradni dolžnosti in v omejenem obsegu (NI ugovora). Glavna obravnava se lahko opravi brez navzočnosti obdolženca, če je bil v redu povabljen in pred tem zaslišan ter sodišče meni, da njegova navzočnost ni nujna (ni treba zagovornika). Pri k.d., ki se preganjajo na zasebno tožbo, se lahko pred glavno obravnavo opravi poseben narok, katerega namen je poskus poravnave. Omejena je uporaba pripora.

Answer 125

Če je ista oseba obdolžena več kaznivih dejanj in je za nekatera od njih pristojno okrajno sodišče, za druga pa okrožno sodišče, je pristojno okrožno sodišče; če so pristojna sodišča iste vrste, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Po prejšnjem odstavku se določi pristojnost tudi v primeru, če je obenem tudi oškodovanec storil kaznivo dejanje proti obdolžencu. Za sostorilce je praviloma pristojno sodišče, ki je kot pristojno za enega od njih prvo začelo postopek. Sodišče, ki je pristojno za storilce kaznivega dejanja, je praviloma pristojno tudi za udeležence, prikrivalce, tiste, ki so pomagali storilcu po kaznivem dejanju in za tiste, ki niso naznanili, da se pripravlja kaznivo dejanje, oziroma niso naznanili kaznivega dejanja ali storilca. V primerih iz prvega do četrtega odstavka tega člena ali če pred istim sodiščem tečejo ločeno postopki zoper isto osebo za več kaznivih dejanj ali zoper več oseb za isto kaznivo dejanje, se izvede praviloma enoten postopek in se izda ena sama sodba. Izjemoma lahko na predlog strank, sodnika posameznika, preiskovalnega sodnika ali predsednika senata, predsednik sodišča, ki je pristojno za enoten postopek, odloči, da se ne izvede enoten postopek, če bi to oteževalo uspešno izvedbo kazenskega postopka, če bi bilo to nesmotrno ali v nasprotju z drugimi tehtnimi razlogi. Zoper sklep, s katerim je predsednik sodišča sprejel ali zavrnil predlog, da se ne izvede enoten postopek, ni pritožbe. Sodišče lahko odloči, naj se izvede enoten postopek in izda ena sama sodba tudi v primeru, če je več oseb obdolženih za več kaznivih dejanj, vendar samo tedaj, če je med storjenimi kaznivimi dejanji medsebojna zveza in če so podani isti dokazi. Če je za nekatera od teh kaznivih dejanj pristojno okrožno sodišče, za druga pa okrajno sodišče, se sme izvesti enoten postopek samo pred okrožnim sodiščem. O združitvi postopka v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena odloča sodišče, ki je pristojno za enoten postopek. Zoper sklep, s katerim je sodišče odredilo združitev postopka, ali zavrnilo predlog za združitev postopka, ni pritožbe.

Answer 126

S posebnimi tehničnimi sredstvi za nadzor signala mobilne telefonije sme policija ugotavljati: 1) podatke, potrebne za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje za namen priprave ukrepa iz prvega odstavka 149.b člena tega zakona, prvega odstavka 149.c člena tega zakona ali ukrepa iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena; 2) lokacijo komunikacijskega sredstva. (2) Ukrep iz 1. točke prejšnjega odstavka se lahko odredi, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka prejšnjega člena, in če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja komunikacijsko sredstvo ali bo tako sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da izvajanje ukrepa iz prvega odstavka 149.b člena tega zakona, prvega odstavka 149.c člena tega zakona oziroma ukrepa iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena brez ugotavljanja podatkov, potrebnih za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje, ne bi bilo možno ali bi bilo povezano z nesorazmernimi težavami. (3) Ukrep iz 2. točke prvega odstavka tega člena se lahko odredi le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka prejšnjega člena ali kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po 133. členu Kazenskega zakonika, in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo ali da bo tako sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da odkrivanje lokacije storilca z drugimi ukrepi ne bi bilo možno ali bi bilo povezano z nesorazmernimi težavami. (4) O izvedbi ukrepov in pregledu tehnične naprave iz prvega odstavka tega člena ter ugotovitvah se sestavi zapisnik, ki obsega: - navedbo prepoznanih številk komunikacijskih sredstev, številk za elektronsko komuniciranje oziroma lokacij komunikacijskih sredstev; - datum ter uro začetka in konca uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena; - podatke, ki omogočajo identifikacijo izvajalcev ukrepov; - številko odredbe in sodišče, ki jo je izdalo; - način izvedbe ukrepa; - ugotovitve na podlagi izvajanja ukrepa in druge pomembne okoliščine. (5) Osebni podatki oseb, ki niso osumljenci ali obdolženci, pridobljeni z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, se smejo obdelovati le, če je to iz tehničnih razlogov neizogibno potrebno za dosego cilja iz tega člena, in na način, da se najmanj posega v pravice teh oseb. Ti podatki se, razen za primerjavo podatkov pri ugotavljanju identitete številke za razpoznavo komunikacijskega sredstva, ne smejo uporabljati in jih je treba po prenehanju izvajanja ukrepa nemudoma izbrisati. O izbrisu se sestavi zapisnik, ki mora vsebovati tudi število izbrisanih podatkov. (6) Ne smejo se uporabljati tehnična sredstva iz prvega odstavka tega člena, ki omogočajo ali bi lahko omogočala prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij, prav tako se z njimi ne sme ugotavljati lokacija komunikacijskih sredstev oseb, ki niso osumljenci oziroma obdolženci. (7) Če so bili ukrepi iz prvega odstavka tega člena izvršeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene podatke.

Answer 127

Ukrepe iz 150., 150.a, 150.b in 151. člena tega zakona s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca. Predlog in odredba morata vsebovati: 1) podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep; 2) utemeljitev oziroma ugotovitev razlogov za sum, da gre za izvrševanje, pripravo ali organizacijo v 150., 150.a, 150.b oziroma 151. členu tega zakona določenih kaznivih dejanj, pri ukrepu iz 150.b člena tega zakona pa se tudi navede, da je bila odrejena privedba, hišni pripor, pripor ali tiralica; 3) kateri ukrep se predlaga oziroma odreja, način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje, točno določitev prostora ali kraja, v katerem se ukrep izvaja, elektronsko- komunikacijsko sredstvo in ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo posameznega ukrepa; 4) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način in uporabe ostalih milejših ukrepov; 5) utemeljitev razloga za predčasno izvrševanje odredbe v primeru iz drugega odstavka tega člena. (2) Izjemoma, če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti in če obstaja nevarnost odlašanja, lahko na ustni predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik odredi izvrševanje ukrepov iz 150., 150.a, 150.b in 151. člena tega zakona z ustno odredbo. O ustnem predlogu državnega tožilca preiskovalni sodnik napravi uradni zaznamek. Pisna odredba mora biti izdana najkasneje v dvanajstih urah po izdaji ustne odredbe. Za predčasno izvrševanje mora obstajati utemeljen razlog; v nasprotnem primeru sodišče ne glede na siceršnjo upravičenost uporabe ukrepov vselej postopa po četrtem odstavku 154. člena tega zakona. (3) Če pri izvrševanju ukrepa iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona policija oceni, da je vsebina pisma ali druge pošiljke takšna, da bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku, mora s tem nemudoma seznaniti preiskovalnega sodnika, ki odloči, kako se bo s pošiljko ravnalo. O tem preiskovalni sodnik sestavi poseben zapisnik. (4) Izvajanje ukrepov iz 150. člena tega zakona, 1. točke prvega odstavka 150.a člena tega zakona in prejšnjega člena lahko traja največ en mesec, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakič za en mesec, vendar za ukrepe iz 150. člena tega zakona in 1. točke prvega odstavka 150.a člena tega zakona skupno največ šest mesecev, za ukrep iz prejšnjega člena pa skupno največ tri mesece. Izvajanje ukrepov iz 2. točke prvega odstavka 150.a člena tega zakona in 150.b člena tega zakona lahko traja največ en mesec. (5) Odredbo iz prvega odstavka tega člena izvrši policija. Operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij so policiji dolžni omogočiti izvršitev odredbe. (6) Policija preneha z izvajanjem ukrepov iz 150., 150.a in 150.b in 151. člena tega zakona takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik lahko v vsakem trenutku po uradni dolžnosti, če oceni, da ni več razlogov za izvajanje ukrepov, ali da se ti izvajajo v nasprotju z njegovo odredbo, s pisno odredbo odredi, da se izvajanje ukrepov ustavi. (7) Ukrepe iz 150., 150.a in 150.b in 151. člena tega zakona mora policija izvrševati na način, na katerega se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci.

Answer 128

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila katerega izmed kaznivih dejanj iz četrtega odstavka 149.a člena tega zakona, oziroma če je mogoče utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi s kaznivimi dejanji iz četrtega odstavka 149.a člena tega zakona, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, se lahko zoper to osebo uporabi tajno delovanje. (2) Tajno delovanje se izvaja z vključitvijo tajnih delavcev in neprekinjenim ali ponavljajočim zbiranjem podatkov o osebi ter njeni kriminalni aktivnosti. Tajno delovanje pod vodstvom in nadzorom policije, s pomočjo prirejenih podatkov o osebi, prirejenih podatkov v zbirkah podatkov ter uporabo prirejenih dokumentov z namenom preprečitve, da bi bilo takšno zbiranje podatkov ali vključitev razkrita, izvaja eden ali več tajnih delavcev, za katere se lahko prirejena identiteta pripravi v skladu s pogoji, ki jih za to določa zakon, ki ureja policijo, tudi pred izdajo odredbe iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena. Tajni delavec je lahko policist, policijski delavec tuje države ali izjemoma, če izvedba tajnega delovanja drugače ni mogoča, druga oseba. Tajni delavec sme biti pod pogoji iz tega člena s prirejenimi dokumenti udeležen v pravnem prometu, pri zbiranju podatkov pa sme pod pogoji iz tega člena uporabiti tudi tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video-snemanje. (3) Ukrep tajnega delovanje s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika. Odredba lahko obsega tudi dovoljenje za izdelavo, pridobitev in uporabo prirejenih podatkov in dokumentov. (4) Ukrep tajnega delovanja, pri katerem bo tajni policijski delavec uporabil tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, se lahko odredi samo v zvezi s kaznivimi dejanji iz drugega odstavka 150. člena tega zakona. Ukrep s pisno odredbo odredi preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca. (5) Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa, morata vsebovati: 1) podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep; 2) utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum; 3) način izvajanja ukrepa, njegov obseg in trajanje in ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa; 4) vrsto, namen in obseg uporabe posameznih prirejenih podatkov in dokumentov; 5) v primeru, da bo tajni delavec udeležen tudi v pravnem prometu, dovoljen obseg tovrstne udeležbe; 6) v primeru, da tajni delavec ni policist ali delavec policije tuje države, ampak druga oseba, utemeljitev, zakaj je potrebno uporabiti tako osebo; 7) v primeru iz prejšnjega odstavka opredelitev vrste in načina uporabe tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje; 8) utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način. (6) Izvajanje ukrepa lahko traja največ dva meseca, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za dva meseca, vendar skupno največ štiriindvajset mesecev, v primeru uporabe ukrepa za kazniva dejanja iz drugega odstavka 151. člena tega zakona pa skupno največ šestintrideset mesecev. (7) Glede prenehanja izvajanja tajnega delovanja, mesečnega poročanja policije in preverjanja daljšega trajanja s strani senata (šesti odstavek 25. člena) se smiselno uporabljajo določbe enajstega in dvanajstega odstavka 149.a člena tega zakona. (8) Ukrepi iz tega člena se morajo izvrševati na način, na katerega se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci. (9) Pri izvrševanju ukrepa tajni policijski delavec ne sme izzivati kriminalne dejavnosti. Glede izzivanja kriminalne dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 155. člena tega zakona.

Answer 129

Preiskovalni sodnik lahko na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji, družbi za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnici ali zastopniku, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družbi za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto, da mu, lahko pa tudi pristojnemu organu, sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o stanju vlog in depozitov ter o stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi. (2) Banka, hranilnica, plačilna institucija družba za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnica ali zastopnik, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar ali družba za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku in pristojnemu organu, določenemu v odredbi brez odlašanja. (3) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji, družbi za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnici ali zastopniku, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družbi za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto, da tekoče spremlja finančno poslovanje osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca in da mu sproti sporoča zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik določi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica, plačilna institucija, družba za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnica ali zastopnik, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družba za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto sporočati podatke. (4) Izvajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog državnega tožilca njegovo trajanje podaljša do največ šest mesecev. (5) Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za preprečitev ali odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o imetniku ali pooblaščencu določenega ali določljivega plačilnega računa, hranilne vloge, denarnice za hrambo virtualne valute ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaščencu sefa ter o času, v katerem so bili oziroma so v uporabi, ali podatke o obstoju pogodbenega oziroma poslovnega razmerja z osumljeno osebo, ki ne zajemajo podatkov o premoženjskem stanju osumljenca oziroma o stanju vlog in depozitov ter o stanju in prometu na računih oziroma denarnici virtualne valute, lahko državni tožilec ali policija od banke, hranilnice, plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnice ali zastopnika, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družbe za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto, pisno zahteva, da tudi brez privolitve osebe, na katero se ti podatki nanašajo, brez odlašanja sporoči te podatke oziroma posreduje dokumentacijo, ki vsebuje te podatke, če ne vsebuje tudi podatkov o premoženjskem stanju osumljenca oziroma o stanju vlog in depozitov ter o stanju in prometu na računih. (6) Banka, hranilnica, plačilna institucija, družba za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnica ali zastopnik, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družba za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku, državnemu tožilcu ali policiji (prejšnji odstavek). Tega ne sme razkriti 24 mesecev po zaključku izvrševanja odredbe preiskovalnega sodnika oziroma posredovanja podatkov državnemu tožilcu ali policiji. Preiskovalni sodnik lahko z odredbo določi drugačen rok, rok podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok skrajša ali prepoved seznanitve odpravi.

Answer 130

Pri zaslišanju obdolženca sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik. Če preiskovalni sodnik oceni, da je njuna navzočnost v posameznem primeru potrebna, lahko odredi, da se zaslišanje opravi v njuni obvezni navzočnosti. Navzočnost državnega tožilca in zagovornika je obvezna vselej, ko gre za prvo zaslišanje po privedbi obdolženca na podlagi 157. člena tega zakona. Državni tožilec, oškodovanec, obdolženec in zagovornik so lahko navzoči pri ogledu in zaslišanju izvedencev. Državni tožilec in zagovornik sta lahko navzoča pri hišni preiskavi. Državni tožilec, obdolženec in zagovornik so lahko navzoči pri zaslišanju priče. Preiskovalni sodnik lahko odredi, da se obdolženec odstrani z zaslišanja, če priča v njegovi navzočnosti ne želi izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govorila resnice ali v primeru, če bo po zaslišanju priče potrebno opraviti sodno prepoznavo. Obdolženec ne sme biti navzoč pri zaslišanju priče, mlajše od 15 let, ki je oškodovanec katerega izmed kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona. Oškodovanec sme biti navzoč pri zaslišanju priče samo, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo. Preiskovalni sodnik lahko v posameznem primeru dovoli, da so zaradi zaščite integritete priče, mlajše od 15 let, ki je oškodovanec katerega izmed kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona, med njenim zaslišanjem navzoče tudi druge osebe. Preiskovalni sodnik mora na primeren način obvestiti državnega tožilca in zagovornika, kdaj in kje bo zasliševanje obdolženca. Prav tako mora na primeren način obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca, kdaj in kje bodo opravljena druga preiskovalna dejanja, pri katerih so lahko navzoči, razen če bi bilo nevarno odlašati. Če ima obdolženec zagovornika, obvesti preiskovalni sodnik praviloma samo njega. Če je obdolženec v priporu, preiskovalno dejanje pa naj bo opravljeno zunaj sedeža sodišča, odloči preiskovalni sodnik, ali je obdolženčeva navzočnost potrebna. Če tisti, ki mu je bilo poslano obvestilo o preiskovalnem dejanju, ne pride, se dejanje lahko opravi tudi v njegovi nenavzočnosti. Če preiskovalni sodnik odredi obvezno navzočnost, pa na zaslišanje obdolženca ne prideta državni tožilec ali zagovornik, se zaslišanje praviloma preloži, razen če bi potekel rok iz drugega odstavka 203. člena tega zakona oziroma če preiskovalni sodnik glede na spremenjene okoliščine oceni, da obvezna navzočnost ni več potrebna. O preložitvi oziroma izostanku z zaslišanja preiskovalni sodnik obvesti Vrhovno državno tožilstvo oziroma odvetniško zbornico. Stranke in zagovornik, ki so navzoči pri preiskovanih dejanjih lahko za razjasnitev stvari postavljajo obdolžencu, priči ali izvedencu posamezna vprašanja. Preiskovalni sodnik prepove vprašanje ali odgovor na postavljeno vprašanje, če ni dovoljeno ali če ni v zvezi z zadevo (228. člen in prvi odstavek 241. člena). Oškodovanec lahko postavlja vprašanja le z dovoljenjem preiskovalnega sodnika. Tisti, ki so navzoči pri preiskovalnih dejanjih, imajo pravico zahtevati, naj se v zapisnik vpišejo njihove pripombe glede izvršitve posameznih dejanj, lahko pa predlagajo tudi izvedbo posameznih dokazov. Za razjasnitev posameznih tehničnih ali drugih strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi, pri zaslišanju obdolženca ali pri drugih preiskovalnih dejanjih, lahko pokliče preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke, da mu da o takih vprašanjih potrebna pojasnila. Če so stranke pri tem navzoče, lahko zahtevajo, naj da ta oseba natančnejša pojasnila. Če je potrebno, lahko zahteva preiskovalni sodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi, če se opravi preiskovalno dejanje pred sklepom o preiskavi.

Answer 131

Najpozneje v dveh mesecih po pravnomočnosti obtožnice predsednik senata razpiše predobravnavni narok, na katerem se obtoženec izjavi o krivdi ter o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Na narok se povabijo stranke in zagovornik. Glede vabljenja in javnosti se smiselno uporabljajo določbe o vabljenju na glavno obravnavo in javnosti glavne obravnave. Če predsednik senata v določenem roku ne razpiše predobravnavnega naroka, obvesti predsednika sodišča, iz katerih razlogov predobravnavnega naroka ni razpisal. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se predobravnavni narok določi v nadaljnjem roku največ dveh mesecev. Narok, na katerem se obdolženec izjavi o krivdi, se sme opraviti le v navzočnosti obeh strank in zagovornika, kadar je obvezna obramba z zagovornikom.

Answer 132

Če obtoženec izjavi, da krivdo po obtožbi priznava, predsednik senata presodi: 1. ali je obtoženec razumel naravo in posledice danega priznanja; 2. ali je bilo priznanje dano prostovoljno; 3. ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. (2) Po presoji pogojev iz prvega odstavka predsednik senata s sklepom odloči, ali obtoženčevo priznanje sprejme ali zavrne. Zoper ta sklep, ki se zapiše v zapisnik, ni pritožbe. (3) Priznanja krivde, ki ga je predsednik senata sprejel, obtoženec ne more preklicati. Izjavo, da krivde ne priznava, pa obtoženec v nadaljevanju postopka lahko spremeni in krivdo prizna. (4) Ob priznanju krivde se obtoženec lahko izjavi, ali pripozna premoženjskopravni zahtevek oškodovanca. (5) Po sprejetem priznanju krivde predsednik senata pozove stranki, da predlagata, kateri dokazi naj se izvedejo na naroku za izrek kazenske sankcije, se izjavita o sestavi sodišča pri opravi tega naroka ter hkrati določi datum tega naroka. Stranki in zagovornika se opozori, da se bo narok, če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njihovi nenavzočnosti. Dano opozorilo se zapiše v zapisnik. (6) Na predlog strank in če predsednik senata oceni, da so izpolnjeni vsi pogoji, se lahko narok za izrek kazenske sankcije opravi takoj po sprejetem priznanju krivde. (7) Če je obtoženec obtožen za več kaznivih dejanj in prizna krivdo samo za nekatera, se o obtožbi odloči z eno odločbo, po opravljeni glavni obravnavi. Če je to smotrno, sme predsednik senata tudi odločiti, da se postopek glede tistih kaznivih dejanj, za katera je obtoženec krivdo priznal in je bilo priznanje sprejeto, nadaljuje po 285.č členu, postopek glede kaznivih dejanj, za katera krivde ni priznal, pa se izloči in dokonča posebej. Narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. (2) Oškodovancu, ki ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen, da sme podati predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, se sporoči, da ima pravico biti navzoč na naroku ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah tega zakona na glavni obravnavi. Sodišče sme oškodovanca še pred predobravnavnim narokom obvestiti, da sme podati tak predlog. (3) Narok je javen. Javnost se lahko izključi le ob pogojih in po postopku, ki veljajo za izključitev javnosti glavne obravnave. (4) Narok se izvede s smiselno uporabo določb tega zakona o glavni obravnavi, s tem, da predsednik senata prebere sklep sodišča o sprejemu priznanja krivde, v dokaznem postopku pa se izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije. Obtožencu je treba omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. (5) Državni tožilec lahko v končni besedi v korist obtoženca spremeni predlog za izrek kazenske sankcije. (6) V sodbi, s katero se obtoženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Glede sodbe se smiselno uporabljajo določbe XXII. poglavja tega zakona, razen glede obrazložitve izreka o krivdi, ki se omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel.

Answer 133

O predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov odloči predsednik senata po opravljenem naroku iz 285.b člena. Če zaradi zapletenosti zadeve ali ker v pisnem gradivu v spisu ni dovolj podatkov to ni mogoče, sme predsednik senata pred odločitvijo izvesti potrebne dokaze. (2) O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči predsednik senata s posebnim sklepom. Zoper ta sklep je dopustna pritožba, o kateri odloči sodišče druge stopnje. Po pravnomočnosti sklepa se izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov. (3) Če stranke ne predlagajo izločitve dokazov, predsednik senata pa ugotovi, da so v spisih zapisniki, obvestila ali drugi dokazi, ki se po določbah 83. člena tega zakona morajo izločiti, ravna po prejšnjem odstavku. (4) O drugih procesnih predlogih strank odloči predsednik senata, če je pristojen za odločanje in če je to smotrno glede na stanje zadeve.

Answer 134

Sodbo, s katero zavrne obtožbo, izreče sodišče: 1) če je tožilec v času od začetka do konca glavne obravnave umaknil obtožbo; 2) če je oškodovanec umaknil predlog; 3) če je bil obtoženec za isto dejanje že pravnomočno obsojen, oproščen obtožbe ali je bil postopek zoper njega s sklepom pravnomočno ustavljen; 4) če je bil obtožencu odpuščen pregon z amnestijo ali pomilostitvijo ali če kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.

Answer 135

Sodbo, s katero oprosti obtoženca obtožbe, izreče sodišče: 1) če dejanje, za katero je obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje; 2) če so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost; 3) če ni dokazano, da je obtoženec storil dejanje, katerega je obtožen; 4) ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba.

Answer 136

V sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, izreče sodišče: 1) katerega dejanja ga spozna za krivega. Pri tem navede dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja, in tiste od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona; 2) zakonsko označbo kaznivega dejanja in katere določbe kazenskega zakona je uporabilo; 3) na kakšno kazen se obtoženec obsodi ali se mu po določbah kazenskega zakona odpusti kazen; 4) odločbo o pogojni obsodbi; 5) odločbo o varnostnih ukrepih in o odvzemu premoženjske koristi; 6) odločbo o vštetju pripora ali že prestane kazni; 7) odločbo o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnem zahtevku in o tem, ali naj se pravnomočna sodba objavi v tisku oziroma po radiu ali televiziji. (2) Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. (3) Sodišče lahko v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. (4) V primeru objave sodbe po 7. točki prvega odstavka tega člena se objavijo le naslednji osebni podatki iz izreka sodbe: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega, začasnega ali drugega prebivališča ter državljanstvo obtoženca.

Answer 137

o sodišče izreče sodbo, jo predsednik senata takoj razglasi. Če sodišče po končani glavni obravnavi ne more izreči sodbe še isti dan, odloži razglasitev sodbe največ za tri dni in določi, kdaj in kje bo razglašena. (2) Predsednik senata prebere javno v navzočnosti strank, njihovih zakonskih zastopnikov, pooblaščencev in zagovornika izrek sodbe in pove na kratko njene razloge. (3) Sodba se razglasi tudi tedaj, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali zagovornik ni navzoč. Senat sme odrediti, da predsednik senata obtožencu, ki ni navzoč, sodbo ustno naznani ali da se mu sodba samo vroči. (4) Če je bila javnost glavne obravnave izključena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju. Senat odloči, ali naj se in koliko izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. Razglašena sodba mora biti pisno izdelana v petnajstih dneh po razglasitvi, če je obtoženec v priporu, v ostalih primerih pa v tridesetih dneh. Če sodba ni izdelana v tem roku, mora predsednik senata obvestiti predsednika sodišča, zakaj to ni bilo storjeno. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela.

Answer 138

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravičenci pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Upravičenci do pritožbe (367. člen) morajo pritožbo napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe (prvi odstavek 362. člena), najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek 362. člena). (2) Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena, šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe. (3) Če nihče od upravičencev do pritožbe (367. člen) pritožbe ne napove, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev. (4) Če je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, napoved pritožbe ni potrebna. V tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazložena. (5) Obtoženec, tožilec in oškodovanec se lahko odpovejo pravici do pritožbe od razglasitve sodbe do izteka roka za pritožbo. Če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen, pa se sme obtoženec pravici do pritožbe odpovedati šele, ko mu je bila sodba vročena. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko pritožniki že podano pritožbo umaknejo. Odpoved pritožbe in umik pritožbe se ne moreta preklicati. (1) Pritožba mora obsegati: 1) navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba; 2) razlog za izpodbijanje (370. člen); 3) obrazložitev pritožbe; 4) predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni; 5) na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.

Answer 139

(1) Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana: 1) če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja; 2) če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi bil moral biti izločen (1. do 5. točka prvega odstavka in 1. do 3. točka drugega odstavka 39. člena); 3) če je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, ali če je bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek (8. člen), ali če so bile prekršene določbe o nenadzorovanem in učinkovitem posvetovanju obdolženca z zagovornikom (74. člen); 4) če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave; 5) če je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, ali je podan predlog oškodovanca ali dovoljenje pristojnega državnega organa; 6) če je sodbo izdalo sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari, ali če je sodišče nepravilno zavrnilo obtožbo zaradi stvarne nepristojnosti; 7) če sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe; 8) če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza; 9) če je bila obtožba prekoračena (prvi odstavek 354. člena); 10) če je bil s sodbo prekršen 385. člen tega zakona; 11) če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba sploh nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. (2) Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tudi, če sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Answer 140

Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju: 1) ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje; 2) ali so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost; 3) ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, zlasti pa, ali je kazenski pregon zastaran ali izključen zaradi amnestije ali pomilostitve, ali pa je stvar že pravnomočno razsojena; 4) ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti; 5) ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu; 6) ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni.

Answer 141

Zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, se smejo stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, pritožiti vselej, kadar ni v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe. Zoper sklep, ki ga izda senat pred ali med preiskavo, ni pritožbe, razen če je v tem zakonu drugače določeno. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, se smejo izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Zoper sklep vrhovnega sodišča je dovoljena pritožba le, kadar se z njim odredi pripor (četrti odstavek 394. člena in drugi odstavek 398. člena tega zakona) ali kadar se z njim izreče denarna kazen zaradi žaljive izjave (prvi, tretji in peti odstavek 78. člena). Pritožba se poda pri sodišču, ki je izdalo sklep. Če ni v tem zakonu drugače določeno, je treba pritožbo zoper sklep podati v 15 dneh od dne, ko je bil sklep vročen.

Answer 142

Za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča sme državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. (2) Državni tožilec sme predlagati izrek naslednjih kazenskih sankcij in ukrepov: 1) denarno kazen, prepoved vožnje motornega vozila, pogojno obsodbo z možnostjo določitve pogoja, v skladu s katerim mora obdolženec v določenem roku vrniti premoženjsko korist, do katere je prišel s kaznivim dejanjem ali povrniti škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom ali sodni opomin; 2) odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Če sodnik meni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, ne daje zadostne podlage za izdajo kaznovalnega naloga, ali če se ne strinja z izrekom sankcije, ki jo je predlagal državni tožilec, določi glavno obravnavo in nanjo povabi osebe iz prvega odstavka 439. člena tega zakona. V takem primeru se obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga. Če se s predlogom strinja, sodnik s sodbo izda kaznovalni nalog. V kaznovalnem nalogu sodnik navede, da se predlogu državnega tožilca ugodi in se obdolžencu, katerega osebni podatki morajo biti navedeni, izreka kazenska sankcija ali ukrep iz predloga. Izrek sodbe o izdaji kaznovalnega naloga obsega potrebne podatke iz prvega in drugega odstavka 359. člena tega zakona. V obrazložitvi sodbe se navedejo le dokazi iz obtožnega predloga, katerih vsebina opravičuje izdajo kaznovalnega naloga. Kaznovalni nalog mora vsebovati tudi pouk obdolžencu o pravici do ugovora iz drugega odstavka 445.č člena tega zakona in da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, kaznovalni nalog postal pravnomočen in da bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen. Overjeni prepis sodbe o kaznovalnem nalogu se vroči obdolžencu in njegovemu zagovorniku, če ga ima, ter državnemu tožilcu. Zoper kaznovalni nalog lahko obdolženec ali njegov zagovornik vložita ugovor v osmih dneh od vročitve sodbe o kaznovalnem nalogu. Ugovor se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču. Ugovor mora obsegati navedbo sodbe, s katero je bil izdan kaznovalni nalog, lahko pa se v njem predlagajo tudi dokazi, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi. Obdolženec se lahko odpove pravici do ugovora; do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu, pa lahko umakne že vloženi ugovor. Odpoved ugovoru in umik ugovora se ne moreta preklicati. Plačilo denarne kazni pred iztekom roka za ugovor se ne šteje za odpoved pravici do ugovora. Obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za ugovor, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje ob smiselni uporabi določb 89. in 90. člena tega zakona. Če sodnik ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 375. člena tega zakona ugovora ne zavrže, s sklepom razveljavi sodbo o kaznovalnem nalogu in nadaljuje postopek po določbah 439. do 443.a člena tega zakona.

Answer 143

Sodni opomin se izreče s sklepom. Sklep o sodnem opominu se razglasi takoj po končani glavni obravnavi z bistvenimi razlogi. Glede dolžnosti napovedi pritožbe se smiselno uporabljajo določbe 368. člena tega zakona. V obrazložitvi sklepa navede sodišče razloge, po katerih se je ravnalo pri izreku sodnega opomina.

Answer 144

Obdolženec, zagovornik in državni tožilec lahko v kazenskem postopku predlagajo nasprotni stranki sklenitev sporazuma o obdolženčevem priznanju krivde za storjeno kaznivo dejanje. Sklenitev takega sporazuma sme predlagati državni tožilec tudi pred pričetkom kazenskega postopka, če je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ki bo predmet postopka. V tem primeru mora državni tožilec, ki predlaga sklenitev sporazuma, osumljenca pisno seznaniti z opisom dejanja in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, glede katerega predlaga sklenitev sporazuma. Če osumljenec še ni bil zaslišan, ga mora poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena tega zakona. Če stranki soglašata z možnostjo, da se kazenski postopek konča na podlagi sporazuma o priznanju krivde, osumljenec oziroma obdolženec pa nima zagovornika, mu predsednik sodišča na predlog državnega tožilca za postopek pogajanj postavi zagovornika po uradni dolžnosti. V primeru sklenitve sporazuma opravlja postavljeni zagovornik to dolžnost do pravnomočno končanega kazenskega postopka, sicer pa se ga razreši, ko državni tožilec obvesti predsednika sodišča, da postopek pogajanj ni bil uspešen. Nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika za postopek pogajanj so stroški kazenskega postopka, o njihovem začasnem vnaprejšnjem izplačilu na podlagi tretjega odstavka 92. člena tega zakona odloča sodišče. Če je podan predlog po prvem odstavku tega člena, se stranki lahko pogajata o pogojih priznanja krivde za kaznivo dejanje, za katero se vodi predkazenski oziroma kazenski postopek zoper osumljenca oziroma obdolženca ter o vsebini sporazuma. Državni tožilec se sme pogajati tudi samo z zagovornikom, če osumljenec oziroma obdolženec s tem soglaša. Sporazum o priznanju krivde mora biti sklenjen v pisni obliki in ga podpišeta stranki in zagovornik. Kaznivo dejanje, za katero je sklenjen sporazum, mora biti opisano na način, kot se zahteva za opis dejanja v obtožnici (2. točka prvega odstavka 269. člena). Sporazum se priloži k vloženi obtožnici oziroma obtožnemu predlogu; če pride do sklenitve sporazuma kasneje, ga mora državni tožilec predložiti sodišču takoj, vendar najpozneje do začetka glavne obravnave. Če do sklenitve sporazuma ne pride, se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj. S sporazumom, s katerim obdolženec prizna krivdo za vsa ali nekatera kazniva dejanja, ki so predmet obtožbe, se obdolženec in državni tožilec lahko dogovorita: 1. o kazni oziroma opozorilni sankciji in o načinu izvršitve kazni; 2. o odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdolženca, ki niso zajeta s priznanjem; 3. o stroških kazenskega postopka; 4. o izpolnitvi kakšne druge naloge. Predmet sporazuma o priznanju krivde ne morejo biti pravna opredelitev kaznivega dejanja, varnostni ukrepi, kadar so obvezni ter odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, razen način odvzema. O tem, kar ni ali ne sme biti predmet sporazuma, odloči sodišče na naroku iz 285.č člena tega zakona.

Answer 145

Pristojnost: •okrožna sodišča •senat treh sodnikov na vseh stopnjah •ustrezna pedagoška znanja porotnikov •praviloma sodišče mladoletnikovega stalnega prebivališča •ali začasnega prebivališča •če se postopek lažje izvede lahko tudi sodišče, pristojno za kraj storitve kaznivega dejanja Navzočnost: •ne brez mladoletnikove navzočnosti •prisilna privedba, izjemoma tudi pripor za zagotovitev navzočnosti •disciplinski ukrep odstranitev iz razpravne dvorane zagovornik: •obvezna obramba od začetka pripravljalnega postopka za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča; •v ostalih primerih pa, če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben; •zagovornika postavi sodnik za mladoletnike; Čl. 456. ZKP – mladoletnik stori kaznivo dejanje skupaj s polnoletnim storilcem •postopek se izloči in vodi posebej •kadar je to potrebno za vsestransko razjasnitev stvari, se postopek za mladoletnika združi s postopkom zoper polnoletnega •v tem primeru se postopek opravi po splošnih določbah ZKP, za mladoletnika pa se uporabljajo določbe 27. poglavja ZKP Čl. 459 ZKP - vabilo •mladoletniku se vabila vročajo preko staršev ali zakonitih zastopnikov •odločbe se vročajo osebno Čl. 460 ZKP – javnost na glavni obravnavi •javnost je vedno izključena •samo kadar sodišče dovoli in v obsegu, ki ga dovoli, se lahko objavi potek kazenskega postopka in odločba Čl. 461 ZKP – hitrost postopka •vsi organi, ki sodelujejo v postopku, morajo postopati posebej hitro •kratki procesni roki (8 dni za razpis, 3 dni za pisanje odločbe) Čl. 465 ZKP – upravičeni tožilec •postopek se vedno uvede na predlog državnega tožilca, tudi v primeru, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo •v primeru odstopa od kazenskega pregona, oškodovanec kot tožilec nima pravice prevzeti kazenskega pregona •zahteva lahko le, da senat za mladoletnike izvede postopek Čl. 468 ZKP – pripravljalni postopek •izvede ga sodnik za mladoletnike •zaslišijo se mladoletnik in njegovi starši •pridobijo se poročila CSD •pridobijo se potrebna izvedeniška mnenja Čl. 472 - pripor •begosumnost •koluzija •ponovitvena nevarnost •3 mesece v pripravljalnem postopku •po vloženem predlogu za izrek vzgojnega ukrepa se priporni razlogi preverjajo po uradni dolžnosti Č. 478 ZKP – seja senata •o seji senata se obvestijo ODT, zagovornik in predstavnik CSD •če je potrebno tudi mladoletnika in njegove starše •seja se lahko opravi v odsotnosti vseh obveščenih, zgolj na podlagi gradiva zbranega v pripravljalnem postopku •zavodski ukrepi se lahko izrečejo samo po opravljeni glavni obravnavi Čl. 479 ZKP – glavna obravnava •smiselna uporaba določb, ki veljajo za redni kazenski postopek •vabijo se mladoletnik, zagovornik, ODT, starši in predstavnik CSD, ki so zaslišani kot priče Čl. 483 ZKP •sodišče ni vezano na predlog ODT glede vrste vzgojnega ukrepa, ki naj mu ga izreče •sodišče ni vezano na tožilski opis kaznivega dejanja (ne zahteva se objektivna identiteta med predlogom za izrek vzgojnega ukrepa in odločbo) •kadar so podani razlogi zaradi katerih bi sodišče v rednem postopku izdalo oprostilno sodbo ali pa bi bila obtožba zavrnjena ali kadar sodišče oceni, da ne bi bilo smotrno izreči vzgojnega ukrepa, postopek ustavi; Čl. 484 ZKP – stroški in PPZ •stroški postopka mladoletniku kadar ima svoje dohodke •kadar mu je izrečena kazen, se mu naloži v plačilo tudi PPZ, kadar mu je izrečen vzgojni ukrep pa se mu naloži samo, če ima svoje dohodke Čl. 485 –pravna sredstva •rok za pritožbo je 8 dni •bližnji sorodniki lahko vložijo pritožbo v mladoletnikovo korist tudi proti njegovi volji

Answer 146

(3) Osebna vročitev: Pomembnejša pisanja v k.p. se vročajo osebno ali neposredno. Vročevalec, ki je običajno poštni delavec, izroči pisanje neposredno v roke naslovniku. Če naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, vročevalec poizve, kdaj in kje ga lahko najde. Pri odraslemu družinskemu članu (če naslovnika ni v stanovanju), pooblaščeni osebi za sprejem pošte (če naslovnika ni na delovnem mestu) ali v nabiralniku pusti vročevalec pisno sporočilo, naj bo naslovnik določenega dne ob določeni uri v stanovanju ali na delovnem mestu. Če naslovnika ni možno najti ob drugem poskusu vročitve, se opravi nadomestna vročitev. Zakon določa pisanja, ki jih je treba vročiti osebno: • vabilo obdolžencu na prvo zaslišanje v predkazenskem postopku, (vedno!, ni važno če ima zagovornika) • vabilo obdolžencu na glavno obravnavo (vedno!, ni važno če ima zagovornika), • obtožni akt obtožencu (če ima zagovornika, obema nadomestno/če nima zagovornika osebno), • vse odločbe, pri katerih teče rok za pritožbo (če ima zagovornika, obema nadomestno/ če nima zagovornika osebno), • vabilo za vložitev tožbe zasebnemu tožilcu ali njegovemu zakonitemu zastopniku (zasebnemu tožilcu in sub. tožilcu ter zastopniku OSEBNO, pooblaščencem pa NADOMESTNO), • vabilo za vložitev obtožnice subsidiarnemu tožilcu ali njegovemu zakonitemu zastopniku (zasebnemu tožilcu in sub. tožilcu ter zastopniku OSEBNO, pooblaščencem pa NADOMESTNO), • vabilo na glavno obravnavo zasebnemu ali subsidiarnemu tožilcu (zasebnemu tožilcu in sub. tožilcu ter zastopniku OSEBNO, pooblaščencem pa NADOMESTNO).

Answer 147

Če zakon osebne vročitve izrecno ne določa, je treba z njo poskusiti. Če naslovnika ni v stanovanju, se pisanje vroči odraslemu družinskemu članu, ki je pisanje dolžan sprejeti. Če ni v stanovanju nikogar, se pisanje vroči sosedu ali hišniku, če v to privolita. Če naslovnika ni na delovnem mestu, se pisanje vroči pooblaščeni osebi za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti. Če te osebe ni, se pisanje vroči sodelavcu, če v to privoli. Če pisanja ni možno nadomestno vročiti, se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki z obvestilom, na kateri pošti, sodišču in kdaj lahko prevzame pisanje. Če pisanje v določenem roku na pošti ali sodišču ni prevzeto, se vrne procesnemu organu, ki ga je poslal. Če je naslovnik odsoten in mu nadomestne osebe pisanja ne morejo pravočasno izročiti, se pisanje vrne procesnemu organu z navedbo, kje se nahaja odsotni. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe/pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova, se odločba/pritožba pritrdi na SODNO DESK; po 8 dneh se šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev (fikcija vročitve). Če ni možna vročitev po pravilih ZKP, se subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka.

Answer 148

(1) Splošno o pregledovanju in prepisovanju spisov: Pregledovanje spisov ima namen omogočiti upravičencu, da se seznani s kazensko zadevo. Zakon dovoljuje pregled in prepis spisa vsaki osebi, ki ima za to upravičen interes. Najpogosteje je za pregled spisa zainteresirana obramba, ker lahko tako odgovarja na navedbe obtožbe. (2) Dovolitev pregleda in prepisa spisov: Med postopkom dovoljuje pregled in prepis organ, pred katerim teče postopek. Po koncu postopka dovoljuje pregled spisov predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo določi. Pregled spisov pri državnem tožilcu dovoljuje državni tožilec. Pregled in prepis spisov se lahko odreče: • zaradi posebnih razlogov obrambe ali varnosti države, • če je bila javnost izključena iz glavne obravnave. Zoper sklep, ki prepoveduje pregled spisov, je dovoljena pritožba (ne zadrži izvršitve)-> na ZOS!. (3) Upravičenci pregleda in prepisa spisov: Oškodovanec, zasebni in subsidiarni tožilec imajo pravico pregledati spise in si ogledati dokazne predmete. Oškodovancu se lahko odreče pregled spisov, dokler ni zaslišan kot priča (če nastopa v vlogi subsidiarnega tožilca ali zasebnega tožilca). Zagovornik ima pravico pregledati in prepisati spise takoj, ko: • je podana zahteva upravičenega tožilca za kazenski pregon, • ko preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o preiskavi opravi posamezna preiskovalna dejanja. Obdolženec ima pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete. Skupaj z zagovornikom imata pri d.t. pravico pregledati UZ, ki jih je d.t. izločil iz spisov.

Answer 149

2. ) DOKAZNI STANDARDI: - kažejo stopnjo verjetnosti, da je bilo storjeno k.d. ali – stopnjo prepričanosti določenega organa, da je bilo storjeno k.d. 0%-ni minimalnega suma 100% - flagrantno prijetje a. )RS: -min. informacija (lahko anonimno) o k.d. (20%) - določen objekt (k.d.) ali subjekt – policija b. )URS: (50-60%) – samo odredba sodišča! – naknadna kontradiktornost c. ) US (60-70%) – predhodna kontradiktornost d. ) Beyond reasonable doubt: prepričanost, kot bi razumni človek ravnal v najbolj pomembnih razmerah (90%) Dva pomena dokaznih standardov: 1.) označujejo faze k.p. 2.) označujejo dokazno breme za določen poseg (preprečujejo arbitrarnost) Načelo sorazmernosti-bolj verjetno kot je, da je nekdo storil k.d., z večjo pravico država posega v njegove pravice (ta stopnja verjetnosti je izražena z D.S).

Answer 150

* Ne sme sam zbirati podatkov (prevzel bi funkcijo pregona!) * 2 funkciji P.S. v PKP: 1. ) GARANTNA FUNKCIJA (PPU-posegi v zasebnost; hišna preiskava; pripor) - vodi tožilec (predlogi); policija izvaja in zbere podlago za ukrep; sodnik presodi, če je dovolj). 2. ) F. ZAVAROVANJA DOKAZOV: obstajajo info., ki bi izginile, če jih ne bi fiksirali v PKP - tak dokaz zavaruje P.S.-> potem ima procesno vrednost. Res samo v neodložljivih primerih; predlog mora dati d.t.. 1. Neznan storilec Preiskovalni sodnik na predlog upravičenega tožilca opravi nekatera preiskovalna dejanja v pred-kazenskem postopku, če storilec k.d. ni znan. Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom, zahteva, naj o tem odloči senat 3 sodnikov (zunajobravnavni senat). Zapisnike o preiskovalnih dejanjih pošlje državnemu tožilcu. 2. Nujna preiskovalna dejanja (166.) Preiskovalni sodnik lahko v predkazenskem postopku na lastno pobudo opravi posamezna preiskovalna dejanja, ki jih je nevarno odlašati, vendar mora o njih obveščati pristojnega državnega tožilca. V praksi preiskovalni sodnik najbolj pogosto: • opravi ogled kraja dejanja, • pridobiva izvedenska mnenja, • sprejema izpovedbe prič – kot priče zaslišuje osebe, ki jih policija najde na kraju storitve in jih tam pridrži ali napoti k njemu. Pri prometnih nesrečah preiskovalni sodnik pogosto za-sliši osumljenca. 3. Odločanje o prostosti osumljenca (203.) Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku odloča o prostosti osumljenca, ki mu ga pri-pelje policija. Potek postopka: (1) preiskovalni sodnik mora osumljencu sporočiti razloge za odvzem prostosti; (4. ZKP) (2) preiskovalni sodnik mora osumljenca poučiti, da: (4. ZKP) 1) ni dolžan ničesar izjaviti, 2) ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, 3) bo o odvzemu prostosti obvestil njegove najbližje. (3) če si osumljenec v 24 urah od pouka o svoji pravici ne zagotovi zagovornika, mu ga preiskovalni sodnik postavi po uradni dolžnosti; (4) preiskovalni sodnik mora v 48 urah od privedbe zaslišati osumljenca – za ta čas lahko s sklepom odredi pridržanje (sodno pridržanje); (5) osumljenec se lahko na sklep o pridržanju pritoži na zunajobravnavni senat 3 sodnikov (mora odločiti v 48 h); (6) državni tožilec mora po tem, ko preiskovalni sodnik zasliši osumljenca, izjaviti, ali bo zahteval uvedbo k.p. in predlagal pripor ali drug omejevalni ukrep; (7) državni tožilec mora obrazložiti predlog za pripor ali drug omejevalni ukrep, osumljenec in zagovornik mu lahko odgovarjata ter dajeta svoje predloge in stališča; (kontradiktorni narok) (8) preiskovalni sodnik odloči o predlogih strank, ko se stranke izjasnijo o vseh vprašanjih, ki lahko vplivajo na odločitev o uporabi omejevalnih ukrepov; (9) če preiskovalni sodnik zoper osumljenca odredi pripor in državni tožilec v 48 urah od prejema obvestila o priporu, ne vloži zahteve za uvedbo k.p., preiskovalni sodnik pripor od-pravi in osumljenca izpusti. 4. Odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe Preiskovalni sodnik izdaja odredbe, na podlagi katerih lahko policija pri odkrivanju najhujših k.d. uporablja ukrepe, s katerimi posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Preiskovalni sodnik preverja in ureja dokazno gradivo, ki je bilo zbrano s p.p.u. ter odloča o njegovi hrambi in uničenju. 5. Bančni podatki Preiskovalni sodnik lahko v predkazenskem postopku odredi banki ali drugi pravni osebi, ki opravlja finančno dejavnost, da mu sporoči podatke o bančnih vlogah določenih oseb, če bi bili ti podatki lahko pomemben dokaz za odkrivanje k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora. Odredba se izda na obrazložen predlog državnega tožilca. Podano mora biti, da je določena oseba storila tako k.d. (za osebe, za katere je mogoče utemeljeno sklepati …).

Answer 151

* OSUM: tisti, zoper katerega je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storil KD; * OBD: zoper katerega teče preiskava ali je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba (ta izraz se v ZKP uporablja tudi kot splošen izraz za OBD, OBT in obsojenca); * OBT: zoper katerega je obtožnica postala pravnomočna; * OBS: za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za določeno KD;

Answer 152

- so nepodaljšljivi - VPS:  če OBD iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali pritožbo  prošnja v 8-ih dneh od prenehanja vzroka + napoved pritožbe oz. oddaja pritožbe (max 3 mes od dneva zamude)

Answer 153

Doktrina sadežev zastrupljenega drevesa predstavlja najširši domet ekskluzijskega pravila, saj niso predmet izločanja samo dokazi, ki so bili pridobljeni na nezakonit način, ampak tudi tisti dokazi, ki so sicer pridobljeni zakonito, vendar izvirajo iz vedenja o nezakonitih dokazih Pri ocenjevanju o izločitvi dokazov, ki posredno izhajajo iz nezakonite policijske preiskave, sodišča uporabljajo bifurkativni test. Test ima dva kriterija: 1. posredno nezakoniti dokaz mora po sine qua non logiki izhajati iz prvotne nezakonitosti in 2. pridobljen mora biti ob policijskem aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitost Izjeme, razvite skozi sodno prakso, so: 1. Izjema dobre vere, ki dovoljuje uporabo dokazov, če so organi pregona pri pridobivanju kršili ustavno pravico, vendar so to storili pomotoma, brez vednosti, da kršijo zakon. 2. Izjema za dokaze, ki so pridobljeni s strani zasebnika, saj se ekskluzijska pravila nanašajo le na nezakonito pridobljene dokaze s strani državnih akterjev. 3. Izjema za dokaze, pri pridobivanju katerih je bila kršena norma, ki ni v funkciji zaščite obdolženca 4. Izjema za dokaze, kjer je bila pri pridobivanju kršena norma, ki varuje pravice tretje osebe. 5. Izjema, po kateri so nedovoljeni dokazi izločeni samo iz konkretne zadeve, v kateri je bila kršena varovana pravica obdolženca. 6. Doktrina zbledelega madeža, kjer je povezava med nezakonitostjo in pridobljenim dokazom zelo šibka. 7. Doktrina neodvisnega vira, ko je bil dokaz pridobljen iz dveh neodvisnih virov ‒ nezakonito in zakonito pridobljenega. 8. Izjema neizogibnega odkritja, kjer je z veliko verjetnostjo dokazano, da bi dokaz odkrili tudi po zakoniti poti.

Answer 154

Razlogi za sum so najnižji dokazni standard, ki mu je zadoščeno, če obstaja neka minimalna stopnja verjetnosti, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Answer 155

Predvsem pogoj za PPU Nekje med razlogi za sum in utemeljenim sumom, vendar bližje utemeljenemu sumu. Mora biti konkreten, specifičen in artikuliran, da je sposoben presoje.

Answer 156

Standard pri katerem se začne faza preiskave. | Ima 4 elemente: visoka stopnja artikulirane konkretne in specifične verjetnosti.

Answer 157

Najvišji dokazni standard, potreben za izrek obsodilne sodbe. Prepričanost sodišča, da je oseba storila KD

Answer 158

Del EKČP, omogoča načelo kontradiktornosti. Praviloma se mora to možnost dati obdolžencu na GO, dopusten je odstop in branje zapisnikov - če obdolženec ni bil prisoten pa je imel realne možnosti, da se zaslišanja udeleži. Pravica je prekršena, če: - sodišče opre obsodbo na obremenilno izjavo osebe, glede katere obdolžencu ni bila dana možnost neposrednega zaslišanja; - če obsodba na taki izjavi temelji pretežno ali v odločilni meri. Pravica ni absolutna - omeji se lahko v primeru varstva zdravja in varnosti prič

Answer 159

Novela ZKP-N širi pravico oškodovanca do pritožbe, predpis daje oškodovancu na voljo popolno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve in smiselno tudi druge stopnje. Le v primeru obsodilne sodbe je položaj oškodovanca omejen, ker mu zakonodajalec omogoča le izpodbijanje odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi sodbe in stroških.

Answer 160

S temi napravami uporabnik v določeni meri prevzame nadzor nad mobilno napravo. Naprava deluje kot bazna postaja, ki prepriča mobitel, da se z njo poveže. Pri lovilcu IMSI je edini vir, ki omogoča preiskovalnemu sodniku naknadni nadzor zapisnik policije.

Answer 161

Novost, ki naj bi okrepila pristojnost policije pri preiskovanju kibernetske kriminalitete in olajšala do podatkov v oblaku. Širi domet preiskave elektronske naprave, ki lahko vključuje tudi preko omrežja povezane in dosegljive informacijske sisteme.

Answer 162

Zbir pravice do zasebnosti in pravice do varstva tajnosti pisem in drugih občil. Nanaša na podatke, ki jih je stranka zaupala odvetniku. Dopusten poseg, ob upoštevanju strožjih zahtev. Preiskava elektronske naprave odvetnika/kandidata/ pripravnika se opravi na podlagi sodne odredbe, ki se vroči tudi OZS, pravico navzoč predstavnik OZS. Zaseg listin - sodna odredba, ki vročena tudi OZS Privilegirana komunikacija - zapečati, pregleda na posebnem naroku, ki se izjavlja o naravi predmetov in morebitni zahtevi za vrnitev

Answer 163

Elektronsko poslovanje sodišč | Posodablja se komunikacija policije in DT

Answer 164

Novela ZKP-N odpravlja izrecno prepoved pritože zoper sklep Vrhovnega sodišča - dopušča v 2 primerih. Pritožba dopustna, kadar s sklepom Vrh. sodišča dovoli pripor, o njej pa odloča 5-članski senat. Prav tako je pritožba mogoča, kadar se s sklepom Vrh. sodišča izreče denarna kazen zaradi žaljive izjave.

Answer 165

Očitno neutemeljene zahteve za varstvo zakonitosti: sito, poenostavljeno odločanje s kratko obrazložitvijo. Za to potreben: obrazložen predlog vrhovnega DT in soglasna ugotovitev tričlanskega senata vrhovnega sodišča

Answer 166

odloča o nekaterih stvareh, o katerih je pred izvenobravnavni senat (disciplinsko kaznovanje zaradi žaljive izjave, varovanje zaupnih podatkov pri prikritih preisk. ukrepih, zasegu predmetov, nepravi obnovi, spremembi varnostnih ukrepih in prenehanju)

Answer 167

Po noveli ZKP-N, združevanje pravilo, le izjemoma se ne združijo, če bi to oteževalo uspešno izvedno postopka.

Answer 168

Uredba 2017/1939/EU ureja organ Evropskega javnega tožilstva, ki je organ Evropske unije. Gre za enoten urad s sedežem v Luksemburgu, ki pa bo deloval na dveh ravneh, in sicer na ravni EU in na ravni držav člani. Na slednji ga sestavljajo evropski delegirani tožilci, pristojni za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Skladno z evropsko uredbo so bile sprejete spremembe Zakona o državnem tožilstvu, ki ureja določena vprašanja v zvezi z imenovanjem in delovanjem evropskega tožilca. Njihova pristojnost se razteza na kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU (goljufija, DDV goljufija, pranje denarja, pasivna in aktivna korupcija ter poneverba) in kazniva dejanja povezana s sodelovanjem v hudodelski združbi, če je namen te združbe izvršitev kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom EU. Z novelo ZKP so tako uvedene spremembe, povezane z začetkom delovanja evropskega javnega (delegiranega) tožilca. Tako velja, da se skladno z uredbo za vprašanja, ki jih uredba ne ureja, uporablja nacionalno pravo in če neko vprašanje urejata tako nacionalno pravo kot ta uredba, prevlada uredba. V novem a165.a členu ZKP je določeno, da se v zadevah, ki jih ureja Uredba 2017/1939/EU, ne opravi sodna preiskava. Državni tožilec sam ali s pomočjo policije obvesti osumljenca o poteku postopka po uredbi, takoj ko je to mogoče, vendar najkasneje ob zaslišanju oziroma ob izvedbi posameznih preiskovalnih dejanj. Za takšno obveščanje ni predvidene formalnosti vročanja. Če sodna preiskava že poteka, državni tožilec obvesti sodišče, da poteka postopek skladno z uredbo, in sodišče se izreče za nepristojno ter zadevo po pravnomočnosti sklepa pošlje državnemu tožilcu. Šesti odstavek a165.a člena posebej ureja vprašanje pripora v zadevah, ki tečejo na podlagi uredbe. Ta lahko traja največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnice. Posebej je urejeno tudi skupno trajanje začasnega zavarovanja v postopku, ki teče na podlagi uredbe, ki do časa pred vložitvijo obtožnice (502.b člen ZKP) ne sme biti daljše od štirih let 165.a člen je dopolnjen z dvema odstavkoma, v katerih je urejeno predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj s strani evropskega delegiranega tožilca in obrambe, ob upoštevanju, da v teh zadevah ne bo sodne preiskave in da bo preiskavo aktivno usmerjal evropski delegirani tožilec. V nadaljevanju spremenjeni 170. člen v tretjem odstavku podaljšuje rok za vložitev obtožnice iz 8 na 15 dni po podaji predloga državnega tožilca, naj se ne opravi preiskava, če ima dovolj podatkov za vložitev obtožnice. S podaljšanjem roka se zagotavlja ustrezen čas za kvalitetno pripravo obtožnice, s tem pa se omogoča državnemu tožilcu, da ne bo po nepotrebnem predlagal uvedbe preiskave (kar bo pozitivno vplivalo na hitrost teka kazenskih postopkov). V zadevah, ki jih bo vodil evropski delegirani tožilec na podlagi uredbe, ne bo sodne preiskave, zato bo imel glede na razvoj posamezne zadeve v predkazenskem postopku na voljo bodisi zavrženje ovadbe bodisi vložitev neposredne obtožnice.

Answer 169

ZKP v XXVII. poglavju ureja posebnosti postopka proti mladoletnikom in že vsebuje določbe o nekaterih procesnih posebnostih in pravicah mladoletnika, kot jih ureja Direktiva 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, vendar pa so bile potrebne še nekatere dopolnitve. Novela ZKP z namenom določiti minimalna pravila o varstvu procesnih pravic otrok uvaja nekaj novih členov in spreminja nekaj obstoječih. 452.a člen ureja domnevo glede starosti, ki je pomembna za položaj osebe v postopku, ter se glasi: »Kadar starosti storilca ni mogoče ugotoviti, v dvomu, ali je že dopolnil štirinajst, šestnajst, osemnajst ali enaindvajset let, velja domneva, da starosti, glede katere obstaja dvom, še ni dopolnil.« Nov 452.b člen določa, da se morajo sodniki, državni tožilci, policisti, zagovorniki in poravnalci, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, dodatno izobraževati s področja mladoletniškega prestopništva. Na novo je določeno tudi, da ima vsak mladoletnik pravico, da ga v postopku spremljajo starši ali skrbnik. Če bi bila navzočnost teh oseb v nasprotju s koristjo mladoletnika ali če z njimi mogoče priti v stik, lahko mladoletnik izbere drugo odraslo osebo, ki ji zaupa. Urejena je tudi pravica do obveščenosti mladoletnika o pravicah iz 4. člena Direktive 2016/800 ter zakona, seveda pa se mu mora omogočiti tudi njihovo učinkovito uresničevanje (452.c člen). O posameznih pravicah mora biti mladoletnik obveščen posebej še ob odvzemu prostosti. (452.d člen). Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, morajo v vseh postopkih, v katerih je mladoletnik obravnavan, upoštevati njegovo korist (nov drugi odstavek 453. člena - primerjalnik) ter spoštovati njegovo dostojanstvo in ravnati še posebej skrbno in obzirno ter upoštevati mladoletnikovo starost, zrelost, duševno razvitost, stopnjo razumevanja, občutljivost, osebne in psihične lastnosti ter morebitne posebne potrebe, da postopek ne bi škodljivo vplival na njegov razvoj (spremenjeni tretji odstavek 453. člena). Mladoletnik lahko ima zagovornika ves čas postopka proti njemu; izrecno pa je določeno, da zastopnika mora imeti, če teče proti njemu postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta oziroma če mu je odvzeta prostost. V istih primerih, kot to velja za obvezno obrambo v pripravljalnem postopku, je obramba z zagovornikom obvezna tudi pri posameznih procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik (lahko) navzoč, kadar se le ta opravljajo, še preden je tožilec podal predlog za začetek pripravljalnega postopka (454. člen). V nadaljevanju spremembe zakona prinašajo še obveznost, da je treba v pripravljalnem postopku proti mladoletniku poleg dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost, okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti, posebne ranljivosti, posebnih potreb na področju vzgoje, izobraževanja in zdravljenja in drugih. Sodišče mladoletnika tudi seznani s pravico do individualne ocene (469. člen - primerjalnik). Enako kot prej tudi spremenjeni 473. člen določa, da mora biti mladoletnik priprt ločeno od polnoletnih, razen kadar bi to bilo v njegovem interesu in njegovo korist. Na novo pa velja, da je lahko mladoletnik, ki je pred odreditvijo pripora ali med trajanjem pripora dopolnil osemnajst let, ni pa še dopolnil enaindvajset let, priprt skupaj z mladoletnimi, če je to glede na njegovo osebnost in druge okoliščine v konkretnem primeru v njegovo korist in korist mladoletnikov, ki so priprti skupaj z njim (tretji odstavek 473. člena - primerjalnik). V četrtem odstavku je dodana dolžnost zavoda, v katerem se prestaja pripor, da nemudoma pridobi podatke o morebitni predhodni obravnavi mladoletnika in prouči možnosti za nadaljnje vključevanje mladoletnika v te programe ali pa mu zagotovi vključitev v druge ustrezne programe, kolikor je to seveda skladno in združljivo s samim institutom pripora, razlogi zanj in v okviru omejitev, potrebnih za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda v zavodu. ZKP prav tako določa, da je treba mladoletniku zagotoviti vsak dan najmanj tri ure gibanja na prostem (peti odstavek 473. člena). Novi peti odstavek 478. člena ZKP dosledneje izpeljuje načelo, da mladoletnik ne sme biti sojen v nenavzočnosti. Seja senata se lahko opravi le izjemoma brez navzočnosti mladoletnika, ki se kljub vabilu seje ni udeležil in izostanka ni opravičil, če ga je sodnik za mladoletnike že zaslišal in če senat oceni, da lahko na podlagi zbranih dokazov o kaznivem dejanju in osebnosti mladoletnika izbere ustrezen vzgojni ukrep, kar mora v sklepu posebej obrazložiti.

Answer 170

Z novelo zakona se uveljavljajo tudi drugi sklopi pomembnih rešitev, kot npr. ta, da se zagotavlja nemoten tek (pred)kazenskih postopkov, saj se omogoča združevanje zadev že na tožilski ravni v predkazenskem postopku (novi 31.a člen). Zaradi večje preglednosti dejstev iz obtožnice ter posledično večje učinkovitosti dela sodišča, je bolj jasno določen standard označb dokaznega gradiva (smiselno enako pa tudi pri zahtevi za preiskavo). Rok po preteku katerega je treba glavno obravnavo začeti znova, se podaljšuje iz treh mesecev na šest mesecev (311. člen ZKP - primerjalnik). Rešujejo se težave z zaslišanjem prič tujcev, ki so nezakonito prešli državno mejo ter jim je odvzeta prostost v drugem postopku, tako da se določa možnost privedbe take osebe, ki je tudi priča v kazenskem postopku k preiskovalnemu sodniku v podaljšanem času (149. člen ZKP - primerjalnik). Zaradi zagotavljanja oškodovančeve integritete se dopušča možnost prikritja podatkov o njegovem naslovu ali prebivališču, in sicer tako pri pregledu spisa (in v listinah) kot tudi med samim zaslišanjem, če je to upravičeno zaradi razmerja med oškodovancem in osumljencem oziroma obdolžencem ali zaradi narave ali teže kaznivega dejanja. Od oseb, ki se s podatki seznanijo pri opravljanju svoje funkcije, pa se zahteva, da jih varujejo kot postopkovno tajnost (66., 128. in 240. člen). Novost, ki je v noveli zakona pristala na podlagi amandmaja, pa se nanaša na pravico vsakega, da ustno ali pisno skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah (dvanajsti odstavek 128. člena). Praviloma na glavni obravnavi ni dopustno ponovno zaslišanje oškodovancev kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena, ki so mlajši od 15 let. Izjemoma pa se lahko takšna zaslišanja izvedejo na glavni obravnavi, ob predpostavki, da bo javnost glavne obravnave v teh primerih izključena, uporabljajo pa se tudi varovalke, kot je npr. uporaba varne sobe (tako šesti odstavek 240. člena ZKP). Ureja se možnost videokonferenčnega opravljanja narokov (torej ne zgolj možnost zasliševanja strank in prič preko videokonference, ampak tudi oprave celotnega naroka, kjer stranke in drugi udeleženci sodelujejo preko videokonference (novi 84.a člen, dopolnitev 244.a člena in novi 304.a člen ZKP). Po zgledu civilnega pravdnega postopka je uvedena možnost podajanja ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, kadar odločajo o zahtevi za varstvo zakonitosti, ne gre pa za odločanje o priporu. To naj bi pripomoglo tako k boljši obrazloženosti sodnih odločb, dolgoročno pa naj bi tudi pozitivno vplivalo na oblikovanje sodne prakse (86., 114.a in 115. člen ZKP). Novela bo začela veljati 13. januarja, uporabljati pa štiri mesece po uveljavitvi zakona (13. maja), razen določb o evropskem javnem tožilcu, ki se bodo uporabljale od dneva začetka delovanja Evropskega javnega tožilstva po Uredbi 2017/1939/EU.

KAZENSKO PROCESNO PRAVO Flashcards

(194 cards)