M. Rupnik Flashcards
(41 cards)
Kakšne interakcije poznamo med mikrobom in gostiteljem?
Interakcije med mikrobom in gostiteljem so lahko koristne ali škodljive (patogeni mikroorganizmi, povzročanje bolezenskih znakov).
Kako preprečimo in zdravimo nalezljive bolezni?
Načini za uspešno preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni so:
- preprečevanje širjenja (nadzor povzročiteljev v živalskem rezervoarju, cepljenje, nadzor hrane in vode)
- terapija (antibiotiki, antimikotiki, antiviretiki, zaviralci imunskega sistema (sepsa), probiotiki, naravni pripravki)
Kaj je patogenost? Katero stopnjo patogenosti poznamo?
Patogenost je sposobnost mikroorganizma, da povzroča bolezen (primarno patogeni mikroorganizmi in oportunistični mikroorganizmi)
Virulenca je stopnja patogenosti. Razlike so že med sevi znotraj ene vrste (komenzal - patogen, različni sevi - različne bolezni)
Metode raziskovanja patogeneze?
- Kochovi postulati – patogenost
- Eksperimentalno določanje virulence (poskusi na cel. Kulturah, poskusi na živalskih modelih, LD50 letalna doza in IF50 infekcijska doza)
Kako lahko patogeni vstopajo v gostitelja?
- Koža – rane, vektorji
- Sluznice
- Očesna veznica
- Zaužitje
- Inhalacija
- Spolni prenosi
- Naravne bariere (koža, sluz, pH, izločki (encimi, snovi, ki zavirajo rast mikrobov), mikrobiote)
Kako mikroorganizmi povzročajo bolezni?
- pritrjanje (adhezija)
- namnoževanje
- izogibanje imunskemu sistemu
Preživetje v gostitelju - adherenca.
- strukture za pritrjanje bakterije (adhezini, lipoteihoična kislina, fimbrije, kapsula)
- strukture za pritrjanje virusa (proteini v ovoju ali kapsidi)
- strukture za pritrjanje parazita (posebne strukture)
- biofilmi
- tropizem
Naseljevanje gostitelja - namnoževanje.
- dejavniki okolja (temperatura
vodna aktivnost, pH, kisik) - hranila
- makronutrienti
(Brucella abortus; rezervoar – živali (drobnica), rast v večini tkiv slaba, rast v posteljici dobra, eritriol - mikronutrienti (železo, sistemi za privzemanje Fe)
Invazivnost in intracelularnost.
- Invazivnost
razširjanje v celicah, tkivih, organih - lokalna okužba, sistemska okužba
- Znotrajcelični mikroorganizmi
bakterije (klamidije, rikecije, legionele…), virusi, paraziti (povzr. malarije…)
Izogibanje imunskemu sistemu.
- intracelularnost
- antigenska variacija
- kapsula
- direktno uničevanje imunskih celic
toksini - citolizini
Direktne in indirektne poškodbe.
DIREKTNE:
* mehanske
* encimi
* toksini
INDIREKTNE:
*prisotnost mikroorganizma – imunski
odziv – bolezenski znaki
* poškodbe tkiv zaradi dolgotrajne ali
močne imunske reakcije
* citokinske nevihte
Vnetje – lokalni, sistemski znaki
Bakterijski toksini.
Tip molekule (in lokacijo v bakter. celici):
* endotoksin (LPS) - Gram negativne bakterije
* eksotoksini - Gram negativne in Gram pozitivne bakterije
Mehanizmi delovanja:
* Pore
* Sprememba receptorja
* Encimi
- fosfolipaze
- proteaze
- ADP riboziltransferaze
- glikoziltransferaze
Uporaba protimikrobnih zdravil.
- Zdravljenje obolelih
- Kemoprofilaksa – zaščita posameznikov ob tveganju
zdravi posamezniki kontakti določenih nalezljivih bolezni priporočila: Program cepljenja in zaščite z zdravili perioperativna profilaksa bolniki z zmanjšano imunostjo AIDS, splenektomija, imunosupresija.
Kako se razvije rezistenca?
Občutljiva bakterija - Mehanizmi (1. mutacija gena, 2. pridobitev gena od rezistence bakterije - horizontalni in genski prenosi) - Rezistentna bakterija
Občutljiva bakterija - Zmanjšana občutljivost - Nizka stopnja rezistence - Rezistentna bakterija
Načini za obvladovanje nalezljivih bolezni.
- Nadzor rezervoarjev živali
- varna hrana (pridelava, predelava, priprava, shranjevanje)
- varna pitna voda
- varna rekreacijska
- Nadzor vektorjev - komarji
- Karantena
- Cepljenje
Obramba organizmov pred tujki.
Bariere in imunski sistem.
Bariere.
Mehanske:
- koža: zunanja bariera, zelo učinkovito ščiti pred MO
- sluznica: tok sluzi
- peristaltika v črevesju
- tok urina
Kemične:
- kisel pH želodca
- v izločkih celic (slina, solze) – lizocin razbije bakterijske celice
- v znoju
Mikrobne
Imunski sistem.
- protitelo
- antigen (molekula, ki jo prepozna pridobljena imunost)
- makrofag
- neutrofil
Kaj je prirojena imunost?
Prirojena imunost ščiti takoj, loči med lastnim in tujim, tako da prepozna vzorce PAMP. Nima spomina, makrofagi pa vedno isto hitro in isto močno reagirajo.
Kaj je pridobljena imunost?
Pridobljena imunost ima počasen odziv, prepoznava specifične antigene in ima spomin (izkoriščamo za cepljenje). Limfocit B dela protitelesa in reagira vedno hitreje in močneje. Nastajajo tudi spominske celice.
Zakaj sta prirojena in pridobljena imunost pomembni?
Obe imunosti sta pomembni. Imunski sistem mora prepoznati tujke, ki so izven (neutralizira toksine) in znotraj (ubije celico) naše celice. Imunski sistem to prepoznava preko lastnih celic ali proteinov.
Iz česa je sestavljen imunski sistem?
Imunski sistem sestavljajo:
- celice (poimenujemo jih glede na proteine, vse nastajajo v kostnem mozgu – makrofag – neutrofil – limfocit B in T)
- organi (razvoj imunskih celic, imunski odgovor)
- limfatični sistem (limfne žile in limfa, kroženje imunskih celic in proteinov)
- proteinski sistem
- citokini in drugi mediatorji (za komunikacijo med celicami imunskega sistema, uravnavajo razvoj imunskega sistema in uravnavajo razvoj imunskega odziva)
Kaj so primarni limfatični organi? In kaj so sekundarni limfatični organi?
Primarni limfatični organi:
- med zorenjem celic se vzpostavi toleranca za lastno, predstavi se mu lastne antigene
Sekundarni limfatični organi:
- dogaja se pridobljena imunost (prirojena se dogaja na mestu okužbe/poškodbe)
- bezgavke so vstavljene v limfatični sitem
- vranica tvori imunski odgovor za vse tuje v krvi
- MALT je imunsko tkivo povezano s sluznicami, predstavlja največ imunskega sistema – 50%
Kakšna je povezava med krvnim in limfatičnim sistemom?
Povezave med krvnim in limfatičnim sistemom:
- iz kapilar izstopa plazma in plini v tkivo
- plazma v tkivih se imenuje limfa, okoli celic pa medcelična tekočina
- limfatični sistem: mišice potiskajo tekočino v limfno žilo do krvožilja
- povezava omogoča kroženje te tekočine, ki prinaša hranila in odnaša škodljive snovi