S. Janežič Flashcards
(31 cards)
Kaj so zoonoze?
Zoonoze so nalezljive bolezni oziroma okužbe, ki se naravno, neposredno ali posredno, prenašajo iz domačih in divjih živali na ljudi.
Zoonotična obolenja.
Zoonotični mikroorganizmi (bakterije, virusi, glive, paraziti) so povzročitelji zoonotičnih bolezni.
Naravni gostitelji ali rezervoarji so živali pri katerih mikroorganizmi običajno ne povzročajo hude bolezni, v njih bivajo večinoma kot komenzali. Če se prenesejo na drugo žival ali človeka lahko povzročijo hudo bolezen, ki lahko vodi celo v smrt. Prenašajo se z neposrednim stikom, posrednim stikom (mleko, jajca), z zaužitjem ali preko vektorjev (komar, klop).
Vektorji so klopi (borelioza, KME), komarji (rumena mrzlica, virus zahodnega nila), peščena muha (leishmanioza), muha ce ce (spalna bolezen).
Rezervoarji:
- perutnina: kampilobakter, salmonela
- ptiči: virus zahodnega nila
- mačke: dermatofiti, toksoplazma
- netopirji, lisice: steklina
- govedo: goveja tuberkuloza, trakulje
- psi: pasja trakulja, dermatofiti
Porajajoči se patogeni mikroorganizmi.
- na novo odkriti povzročitelji okužb pri ljudeh
- znani patogeni povzročitelji okužb, ki se pojavijo na bodisi novih področjih ali v novih živalskih vrstah.
(SARS-CoV, SARS-CoV-2, MERS, H5N1 influenca, WNV…)
Ponovno porajajoči se patogeni mikroorganizmi pa so že znani povzročitelji okužb, ki se lahko po dolgih letih odsotnosti spet pojavijo na že znanih področjih, največkrat v obliki manjših ali večjih izbruhov ali epidemij.
(steklina, bruceloza, ebola…).
Globalizacija in naseljevanje novih okolij.
Človek nenehno posega v naravne habitate s povečevanjem populacije ali turizma.
To postavlja ljudi v nova ekološka okolja, kjer so izpostavljeni novim mikroorganizmom.
Da bi nahranili vedno bolj rastočo populacijo ljudi, imamo povečano potrebo po hrani. Veliko število živali ali celo različne vrste živali sobivajo na istem omejenem prostoru, pogostokrat skupaj z ljudmi.
Takšen način kmetovanja omogoča mikroorganizmom preskok iz ene živalske vrste na drugo in nenazadnje na človeka. Soočamo s povečano globalizacijo živali in hrane. Tovrstni premiki omogočajo izredno hitro širjenje okužb.
Povečana potreba po hrani.
Da bi nahranili vedno bolj rastočo populacijo ljudi, imamo povečano potrebo po hrani:
- Spremembe v kmetijskih postopkih (veliko število živali ali celo različne vrste živali, ki sobivajo na
istem omejenem prostoru, pogostokrat skupaj z ljudmi).
- Takšen način kmetovanja omogoča mikroorganizmom preskok iz ene živalske vrste na drugo in nenazadnje na človeka. Soočamo s povečano globalizacijo živali in hrane. Tovrstni premiki omogočajo izredno hitro širjenje okužb.
Podnebne spremembe.
- Splošno segrevanje Zemlje
- Izjemno pomemben dejavnik, saj omogoča širjenje ugodnih življenjskih pogojev nekaterim vektorjem
Prenos z zaužitjem.
Bakterije (Salmonella, Campylobacter, E. coli…), paraziti (Giardia, Toxoplasma, Trichinella, Taenia…), virusi (Hepatitis A virus, norovirus)
- Salmoneloza:
Salmonele so po Gramu negativne, nesporogene bakterije, ki spadajo v družino enterobakterij in lahko povzročajo okužbe pri živalih in ljudeh. So ubikvitarne – del normalne črevesne mikrobiote pri živalih, predvsem perutnini in plazilcih. Povzročajo vročino in trebušne težave, bolezen je večinoma samoomejujoča.
Prenos okužbe: Fekalno-oralno ali posredno preko kontaminiranih živil ali neposredno s stikom z živaljo - Kampilobakterioza
Kampilobaktri (Campylobacter spp.) so najpogostejši, zoonotični, bakterijski povzročitelji drisk v Evropi in Sloveniji. Kampilobaktri so bakterije katerih naravni življenjski prostor je črevesje ptičev in sesalcev. Povzročajo akutno vnetje prebavil: driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura.
Bolezen je samoomejujoča, pri hujših oblikah zdravljenje v bolnišnici (rehidracija) - Listerioza
- Verotoksigene E. coli VTEC/STEC
- Goveja tuberkuloza
- Bruceloza
- Cisticerkoza/trakuljavost
Prenos fekalno-oralno
Posredno preko kontaminiranih živil ali predmetov ali neposredno s stikom z živaljo.
Domače in divje živali, hišni ljubljenčki (psi, mačke, kače, želve), muhe (salmonele v črevesju)
Salmonele so pri teh živalih razširjene v črevesju in se izločajo z iztrebki v okolje
Asimptomatski klicenosc
Tvegana živila.
Tvegana živila
- Meso (perutninsko meso, redkeje svinjina in goveje meso, mleto meso, klobase)
- Jajca (onesnažena je lahko lupina in/ali vsebina jajca) oziroma jedi iz surovih jajc
(kremne sladice, sladoled, majoneza);
- Surovo mleko;
- Voda (fekalno onesnaženi viri pitne vode)
- Sadje in zelenjava (zalivanje s fekalno onesnaženo vodo, poplave,
nezadostna osebna higiena …)
- Začimbe
Preprečevanje okužb s salmonelami in kampilobaktri.
- Dosledno izvajamo osebno higieno, zlasti pravilno umivanje rok. Še posebej po uporabi stranišča, rokovanju s surovimi in neočiščenimi živili ter s hišnimi
ljubljenčki. Salmoneloze so bolezni umazanih rok. - Živila pravilno in zadostno toplotno obdelamo. Večino zdravju škodljivih mikroorganizmov,
potencialno prisotnih v živilih uniči temperatura nad 70 °C. - Preprečujemo navzkrižno onesnaženje, zlasti onesnaženje že očiščenih živil in gotovih jedi. Pazimo, dagotovih živil in jedi ne kontaminiramo s salmonelami ali kampilobaktri, bodisi z umazanimi rokami, kuhinjskimi pripomočki… Posebej moramo biti pozorni na higiensko rokovanje s surovim
(perutninskim) mesom in jajci. - Živila shranjujemo na primernih temperaturah: surova živila, ki zahtevajo hladno shranjevanje, vhladilniku pri temperaturi pod 5° C, toplotno obdelana živila: tople jedi pri temperaturi nad 63°C,hladne jedi v hladilniku pri temperaturi pod 5° C.
- Sveže sadje in zelenjavo temeljito očistimo in operemo.
Listerioza.
- Ubikvitarne (prst, rastline, površinske vode, živali)
- Listerije so primarno živalske patogene bakterije
- Ugotovljena je pri več kot 50 živalskih vrstah. Obolevajo ovce in govedo, pri katerih se okužbe
kažejo kot abortus, encefalitis in sepsa. - Okužbe pri ljudeh najpogosteje povtroča Listeria monocytogenes
- Redka bolezen v EU
Okužbe z liserijami.
Zdravi odrasli – asimptomatska okužba, brez bolezenskih znakov, ali gripi podobno obolenje.
Obolevajo predvsem:
- bolniki z okvarami imunskega sistema (huda, življenjsko ogrožajoča okužba, smrtnost do 50 %)
- nosečnice (blagi simptomi) – prenos preko placente na plod (splav, mrtvorojen otrok)
- novorojenčki (duševne motnje, ohromitve, slepota, motnje v razvoju možganov, srca in
ledvic) - ljudje določenih poklicev (veterinarji, laboratorijski delavci, delavci na kmetiji, v klavnici).
Katera so najbolj tvegana živila za okužbo z listerijo?
- Surovo oz. toplotno neobdelano mleko ter mlečni izdelki iz surovega oz. toplotno neobdelanega mleka (mehki siri, kot so feta, siri s plemenito plesnijo).
- Surovo meso (karpačo, tatarski biftek), toplotno nezadostno
obdelano meso - poltrajni suhomesni izdelki, fermentirane salame in klobase,
delikatesne solate - surove in prekajene ribe (losos, postrv, slanik..), suši, morski sadeži
- surova, slabo oprana zelenjava in sadje
Preprečevanje okužbe z listerijo.
Podobno kot pri kampilobaktrih in salmonelah
Bakterija se razmnožuje pri temperaturah od 1 do 45 °C (hladilniki!)
Uniči jo 30-minutno segrevanje pri 60 °C.
Ljudje, ki sodijo v rizične skupine in nosečnice naj uživajo le sveže sveže pripravljene in toplotno zadostno obdelane jedi! Izogibajo se naj tveganim živilom
Verotoksigene E. coli VTEC/STEC
- Escherichia coli sodi v družino enterobakterij.
- Poznamo nevirulentne in virulentne seve.
- Nevirulentni/komenzalni sevi so del normalne črevesne mikrobiote pri sesalcih.
- Virulentni sevi povzročajo črevesne in zunajčrevesne okužbe pri ljudeh in živalih.
- Nekateri izločajo toksine: Verotoksigene E. coli ali E. coli, ki izdelujejo Šigove toksine
(VTEC/STEC). - Okužba pri ljudeh:
- slabost, trebušni krči, bruhanje, driska (vodena ali krvava), lahko povišana telesna temperatura. Bolezen traja nekaj dni.
- Zapleti: HUS (odpoved ledvic, slabokrvnost, smrt)
- Prenos okužbe/rezervoarji:
- Prenos okužbe je fekalno - oralno
- Do okužbe navadno pride zaradi uživanja kontaminiranih živil, veliko redkeje z direktnim stikom med ljudmi ali okuženimi živalmi.
- Pomemben vir VTEC so prežvekovalci, večinoma govedo. - Hamburgerji (govedina)
- Ker se bakterije prenašajo v okolico s fecesom, lahko pride do kontaminacije zelenjave in pitne vode.
- Surova zelenjava (kalčki, kumarice…)
Goveja tuberkoloza - Mycobacterium bovis
Goveja tuberkuloza spada med klasične zoonoze.
M. tuberculosis - edini rezervoar ljudje
M. bovis – rezervoar različne živali (vsi sesalci), zlasti govedo, ovce ter občasno koze in divji prežvekovalci (srnjad).
Pri ljudeh M. bovis povzroči obolenje, katerega znake se ne da ločiti odokužbe z M. tuberculosis, ki je primarni povzročitelj tuberkuloze priljudeh.
Prenos:
- Uživanje kontaminirane hrane (predvsem nepasterizirano mleko in mlečni izdelki) - PASTERIZACIJA!
- z neposrednim stikom z obolelo živaljo (bakterije tudi v
aerosolu – izdihanem zraku živali, razkosanih truplih,
blatu)
- Dobro se prenaša iz ljudi na ljudi (kihanje, kašljanje)
GT v EU in Sloveniji:
- redka okužba v EU
- Slovenija ima status države proste tuberkuloze pri govedu od 2009.
Mikobakterioza pri ribah - Mycobacterium marinum.
- človek se okuži z neustrezno higieno pri rokovanju z ribami (zlasti akvarijskimi in akvarijsko vodo).
- večina akvarijskih ribic, ki so v prodaji v Sloveniji, okuženih z mikobakterijami, med katerimi prevladujejo za ljudi potencialno
patogene vrste.
Bruceloza
Brucella abortus, B. canis, B. melitensis, B. suis
- Spada med klasične zoonoze.
- V skupino bioterorističnih agensov
- Povzročitelj se prenaša s kontaktom z bolno živaljo, z uživanjem surovega mleka in mlečnih izdelkov.
- V Sloveniji običajno vneseni primeri (endemična območja: Afrika, Srednji Vzhod, JV Azija, predeli Sredozemlja)
- Slovenija prosta bruceloze pri govedi in drobnici– nadzor ostaja (pregleduje se živali sistematično in ob sumu na okužbo – abortusi)
Cisterkoza/trakuljavost.
Prašič in govedo – vmesni gostitelji
Ličinke trakulj živijo v mišicah
Trakuljavost – okužba z ličinkami (meso) – odrasla žival v črevesju človeka.
Cisticerkoza (samo pri T. soilum) – človek vmesni gostitelj – okužba z jajčeci trakulje (blato) – v črevesju izležejo ličinke (cisticerki) – v mišice (možgane, jetra, oči).
Cisterkoza pri živalih: Govedo: V letu je 2019 je bilo v sklopu post mortem pregleda 116.495 govedi. Prisotnost Taeniasaginata se je potrdila pri 8 živalih. Prašiči: V letu 2019 je bilo v sklopu post mortem pregledov v odobrenih obratih pregledanih
259.406 prašičev. Potrjen ni bil noben primer. Zadnji primer je bil potrjen leta 2007.
Ehinokokoza.
- Je zoonoza, ki jo povzročajo ličinke trakulj iz rodu Echinococcus.
- E. granulosus (pasja trakulja)
- E. multilocularis (lisičja trakulja)
- Človek se okuži z uživanjem jajčec, ki jih z iztrebki izločajo mesojede živali, ki so končni gostitelji trakulje.
- Pri človeku, ki je vmesni gostitelj, se v različnih organih (najpogosteje v jetrih) razvije hidatidna cista oziroma mehurnjak. Cista raste počasi, večinoma ostane majhna, lahko pa v nekaj letih zraste do velikosti otroške glave.
- Prijav ehinokokoze je v Sloveniji malo. Verjetno je dejansko število okuženi višje, vendar niso ugotovljeni oziroma prijavljeni.
Prenos z vdihavanjem.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica):
- Naravni rezervoar: glodavci (miši, voluharji, podgane).
- Prenos okužbe: vdihavanje prahu, ki je kontaminiran s sečem, iztebki, slino glodavcev.
- Okužba: vročina, glavobol, mrazenje, rdečina…težji primeri vodijo do krvavitev in odpovedi ledvic.
- Smrtnost bolezni je 5 do 15%.
- Preprečevanje širjenja: splošni ukrepi so usmerjeni k zmanjševanju števila podgan, miši in drugih glodavcev.
- Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.
Ebola
SARS
Prenos preko vektorjev.
Laymska borelioza:
- Povzročitelji: Borrelia burgdorferi sensu lato
- Vektor: Ixodes ricinus (v Evropi)
- Naravni rezervoar: mali gozdni sesalci, ptiči.
- Okužba se prenaša z vbodom klopa
- Bolezen: poteka v 3 fazah
1. faza - spremembe na koži (larva migrans)
2 in 3. faza – poškodbe organov in org. sistemov (kože, živčevja, mišic, oči). - Preprečevanje okužbe: najbolj pomembni ukrepi za zmanjšanje tveganja za boreliozo sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
Klopni meningoencefalitis:
- Povzročitelj: virus klopnega meningoencefalitisa (iz družine Flaviviridae)
- Gostitelj: mali sesalci in glodavci
- Vektor: klop Ixodes
- Okužba se prenaša z vbodom klopa
- Bolezen: okužba osrednjega živčnega sistema (tudi smrtna)
- Slovenija velja za endemično območje KME (3. mesto med EU državami glede na incidenco). Največ primerov na Gorenjskem, Koroškem in osrednji Sloveniji.
- Zaščita s cepljenjem (10% ljudi cepljenih)
Opiši prenašanje klopnega meningoencefalitisa z uživanjem surovega mleka.
Domače živali se lahko okužijo z virusom KME.
Virusno breme je v okuženih živalih nizko…okužena žival kljub temu izloča virus v mleku. Tako se lahko posredno, z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, okužijo ljudje.
Izbruh KME na kmetiji na Koroškem l. 2011
Vpletene 4 osebe:
Vir surovo kozje mleko (kolostrum)
3 osebe zbolele
4. oseba ni zbolela (cepljen proti KME)
Prisotnost virusa KME potrjena z mikrobiološko preiskavo mleka in seruma koz na kmetiji.
Spremljanje prisotnosti virusa KME se v vzorcih surovega mleka izvaja že od leta 2014.
Prenos zoonoz s stikom.
Dermatofitoze – glivne okužbe kože, nohtov in lasišča:
- Povzročitelj zoonoze: Microsporum spp., Trychophyton spp.
- Rezervoarji: psi, mačke, govedo, ježi…
- Dlaka okuženih živali je pogosto vir okužbe za druge živali in ljudi
- Dermatofitoze spadajo med deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji
Steklina:
- Verjetno najstarejša opisana nalezljiva bolezen, saj je bila v opisana že pred skoraj
4.500 leti (v babilonskih spisih). - Povzročitelj: Virus stekline, rod Lyssavirus
- Prenaša preko ugriza živali (virus ne more vstopiti skozi nepoškodovano kožo).
- Steklina je virusna okužba osrednjega živčevja, ki se praktično vedno konča s smrtjo.
- Vsako leto zaradi okužbe z virusom stekline (večinoma v nerazvitem svetu) umre približno 60.000 ljudi.
- Pojavlja se v dveh oblikah:
- Urbani tip -> glavni prenašalec pes (značilen za manj razvite države)
- Silvatični tip -> glavni prenašalec lisica (v razvitih državah)
