Metode - razno Flashcards
1
Q
Študija primera - opredelitev
A
- raziskovalec razvije poglobljeno analizo primera, pogosto
- dogodka (npr. selitev knjižnice),
- situacije (npr. prestrukturiranje knjižnice)
- aktivnosti (razvoj digitalne knjižnice)
- procesa (npr. stili iskanja na spletu)
- posameznika/posameznikov/organizacije
- cilj: poglobljeno razumevanje proučevanega primera
- služi kot orodje za učenje, okvir za diskusijo
2
Q
Študija primera - značilnosti
A
- fenomen je analiziran v naravnem okolju
- podatki zbrani na različne načine - več metod za zbiranje podatkov
- fokus na enem ali nekaj primerkih (oseba, skupina, organizacija…)
- ugotovitve so močno odvisne od raziskovalca, njegove sposobnosti celostnega razumevanja
- proučuje sodobne, trenutno obstoječe primere (ne zgodovinsko)
- raziskovalec nima vpliva na dogajanje (ne manipulira s spremenljivkami)
3
Q
Študija primera - izbira primera
A
- en primer ali več primerov, ki jih med sabo primerjamo
- primer izberemo namensko
- je reprezentativen ali tipičen primer
- je ekstremen ali unikaten primer, ki predstavlja redek fenomen
- je primer, ki osvetljuje predtem nedostopno znanje
- je longitudinalni primer, ki se ga lahko analizira večkrat v daljšem časovnem obdobju
4
Q
Študija primera - prednosti
A
- bogastvo informacij, naravno okolje/situacije
- identificira smeri nadaljnjih raziskav
- omogoči raziskave primerov, ki bi jih z drugimi metodami težko izvedli
5
Q
Študija primera - slabosti
A
- ugotovitve raziskave niso posplošljive
- velika količina raznolikih kvalitativnih podatkov
- morebitna izguba objektivnosti raziskovalca zaradi vzpostavitve navezanosti
- težko ponovljive, časovno potratne
6
Q
Študija primera - primeri raziskav
A
- Vpliv šolske knjižnice na osebni razvoj učencev: Študija primera srednje šole v Severni Irski
- Prehod iz Dreamweaverja na Drupal: Študija primera visokošolske spletne strani
- Ali lahko oblikovanje knjižnične zgradbe spodbudi nova vedenja? Študija primera
- Kako študenti uporabljajo knjižnice: študija primera štirih visokošolskih knjižnic
7
Q
Zgodovinske raziskave - opredelitev
A
- razlikuje od ostalih vrst raziskav, predvsem v vrsti „dokazov“, ki so uporabljeni za generiranje teorij
- > zanašajo se na podatke, ki že obstajajo, jih je pa potrebno identificirati in pridobiti in analizirati v kontekstu drugih zbranih podatkov
- > lahko ustvarijo nekaj podatkov, vendar gre za relativno majhen del v celotni množici podatkov
- poskuša
- > rekonstruirati preteklost,
- > identificirati manjkajoče dele sestavljanke
- > omogočiti vpogled in razumevanje situacij, dogodkov in procesov
- v osnovi kvalitativen pristop, saj je raziskava močno odvisna od interpretacije (čeprav morda tudi kvantitativnih podatkov)
- kot zgodovino lahko smatramo vse, kar se je zgodilo pred tem trenutkom, zato zgo. raziskave niso usmerjene le v daljno preteklost
8
Q
Zgodovinske raziskave v LIS
A
- npr. proučevanje določene zbirke (za kakšen namen je bila ustvarjane, kako se je razvijala, vzorci uporabe skozi čas…)
- analiza razvoja zakonodaje
- trendi v informacijski znanosti
- pretekle prakse upravljanja informacij znotraj organizacije
- zgodovina institucij in organizacij
9
Q
Zgodovinske raziskave - raziskovalni proces
A
- v veliki meri odvisen od raziskovalca, njegovih interpretacij in same tematike
- zanesljivost odvisna od narave dokazov in transparentnosti interpretacij
- iterativen proces
- teorije se razvija in spreminja skozi proces raziskave
10
Q
Ocenjevanje uporabnosti
A
OCENJEVANJE UPORABNOSTI – USABILITY EVALUATION (evalvacija sistemov/spletnih strani/…)
- preverjanje (usability inspection) s strani ekspertov:
B) EKSPERTNI PREGLED, EKSPERTNA ŠTUDIJA - EXPERT REVIEW, EXPERT STUDY
-> s pomočjo smernic = CELOVIT PREGLED
HEVRISTIČNO VREDNOTENJE
HEURISTIC EVALUATION
-> s pomočjo SIMULACIJE UPORABNIKOVEGA DELA
MISELNI SPREHOD
COGNITIVE WALKTHROUGH
- testiranje (usability testing) s strani uporabnikov:
A) UPORABNIŠKA ŠTUDIJA, TESTIRANJE Z UPORABNIKI - USER STUDY, USER TESTING
11
Q
Cilj in namen ocenjevanja uporabnosti
A
CILJ: izboljšati kvaliteto in uporabniško prijaznost uporabniškega vmesnika/sistema
NAMEN:
- identifikacija težav in pomanjkljivosti, ki lahko povzročijo probleme uporabnikom
- identifikacija dobro delujočih lastnosti, ki jih je potrebno obdržati
- testiranje sistema, ne uporabnikov kot takih
12
Q
Ocenjevanje uporabnosti - testiranje z uporabniki
A
- testiranje vmesnika z uporabniki, ki rešujejo naloge
- možno testiranje na različnih točkah v razvoju:
- papirnega prototipa
- verzije vmesnika pred implementacijo sistema
- delujoč in implementiran vmesnik sistema
- pogosto vključuje več metod zbiranja podatkov: spraševanje, opazovanje, eksperiment
- cilj testiranja uporabnosti = praktična uporaba in odkrivanje napak
13
Q
Testiranje z uporabniki - vprašanja
A
- Kdaj bomo testirali, na kateri točki razvoja?
- Testiranje z moderatorjem ali brez?
- Oddaljeno (preko spleta) ali osebno (v laboratoriju, v službi…)?
- Število udeležencev v raziskavi?
- Kaj bomo testirali?
- Katere meritve bomo zbirali?
- Kako bomo beležili podatke?
14
Q
Testiranje z uporabniki - potek
A
V ZGODNEJŠIH FAZAH RAZVOJA (t.i. low fidelity prototip)
- običajno bolj neformalno, z več komunikacije med moderatorjem in udeležencem
- pridobimo kvalitativne podatke, večji poudarek na percepciji in razumevanju vmesnika in identifikaciji napak kot na uspešnost pri reševanju nalog
TESTIRANJE DODELANEGA VMESNIKA (t.i. high-fidelity prototype)
- cilj je ovrednotenje učinkovitosti posameznih odločitev pri načrtovanju in izdelavi vmesnika
- udeleženec rešuje naloge, merimo učinkovitost, uspešnost, zadovoljstvo…
- poudarek na kvantitativnih podatkih, meritvah na ravni posameznih nalog
15
Q
Ekspertni pregled
A
- sistematična evalvacija informacijskega sistema/uporabniškega vmesnika s strani strokovnjakov, ki na podlagi svojih izkušenj in s pomočjo drugih orodij preverijo sistem ter identificirajo potencialne probleme
- opravi ga strokovnjak za načrtovanje sistemov ali za določeno tematsko področje
- navadno kombinacija s testiranjem z uporabniki: preverjanje s strani ekspertov -> odprava najbolj očitnih napak -> testiranje z uporabniki
- običajno 1-4 strokovnjaki, ki niso bili vključeni v sam razvoj in niso seznanjeni s sistemom
- Nielsenovo priporočilo = 3-5
- en ekspert naj bi v povprečju odkril 35% problemov, zaradi česar je priporočena uporaba vsaj treh strokovnjakov
