Naštevanja 1 Flashcards

(35 cards)

1
Q

Sprinterji imajo:

A

krajšo ročico ahilove tetive za 25%
•daljše fascikle m. gastrocnemius za 11%
•daljše stopalo
•krajše goleni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Taka anatomska struktura omogoča:

A
  • večjo kotno hitrost pri isti hitrosti krajšanja fasciklov
  • daljo pot/čas pospeševanja
  • večji impulz naprej
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Vloga GM

A
  • Iztegovanje kolka
  • Abdukcija noge
  • Obračanje medenice nazaj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Značilnosti odrivanja (samo noge)

A
Popolnoma iztegnjena odrivna noga
•Visoko koleno zamašne noge
•Visoki boki
•Dolgi koraki
•Nižja frekvenca korakov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Značilnosti grabljenja (samo noge)

A
Odrivan noga ni popolnoma iztegnjena
•Koleno zamašne noge je nižje
•Nizki boki
•Krajši koraki
•Višja frekvenca korakov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kakšne vrste skokov poznamo

A
Maksimiziranje vertikalne hitrosti
•Skoki v košarki, odbojki
•Skok v višino
Maksimiziranje horizontalne razdalje
•Skok v daljino
Maksimiziranje časa v zraku
•Skoki v gimnastiki
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Mehanizmi skoka v daljino:

A
  • Potovanje skupnega težišča (90%)
  • Nagib telesa naprej pri odrivu in nazaj pri pristanku (5%)
  • Razlika v višina težišča med odrivom in pristankom (5%)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Koti odriva pri daljini:

A
  • Balistika: idealno 45°
  • Z zaletom: ~ 20° (večja horizontalna hitrost)
  • Brez zaleta: ~ 29°
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Vrste metov

A

Met nad ramena (kopje)
•Met pod roko (kegljanje)
•Sunek (krogla)
•Z rotacijo (disk)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Proksimalno distalni princip pri metih

A
  • Noge
  • Pelvis
  • Trup
  • Nadlaket
  • Podlaket
  • Dlan
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Športna obutev trikotnik

A
Človek
-masa/moč
-tehnika
Naloga
-tek
-menjava smeri
-skok
Podlaga
-togost
-trenje
-oblika površine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Pristanki pri stranskem zaustavljanju

A

1/Izkorak v smeri gibanja
2/Stopanje na celo stopalo, obrnjeno 90°glede na smer zaustavljanja
3/Pristanek na zunanjem prednjem delu stopala z notranjim obračanjem goleni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Vpliv mehanskih značilnosti podlage na velikost sil in stabilnost

A

Površinska elastičnost
Večja dodana masa&raquo_space; večja trdota pri pristanku
Togost tal praviloma nekajkrat večja od togosti čevljev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Naloge dvoranskih čevljov

A
Tek naprej
•Tek nazaj
•Tek prečno
•Odrivi
•Doskoki
•Obrati navznoter
•Obrati navzven
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Sile pri doskokih

A

Prsti/prednji del stopala: amortizacija
Peta: velike pasivne sile,
utrujenost, koncentracija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Vrste dušenj pri doskokih

A

Aktivno
-moč mišic
Pasivno
-debelina podplata, kvaliteta materiala

17
Q

STRANSKA STABILNOST ČEVLJA
Normalna postavitev
stopala:

A
  • Večja ročica (H)

* Večja stabilnost stopala

18
Q

STRANSKA STABILNOST ČEVLJA
Notranja rotacija goleni in
addukcija stopala:

A
  • Ohlapen zunanji ligament
  • Utrujenost
  • Mišično neravnovesje
  • Mala ročica (H)
  • Povečano tveganje zvina
19
Q

STRANSKA STABILNOST ČEVLJA

Konstrukcija čevlja:

A
  • Povečana ročica podplata
  • Večja togost roba
  • Večja torzija podplata
20
Q

Pasivna stabilizacija pri pristanku na nogi:

A
Povišan čevelj
•Večja togost zgornjega dela čevlja
•Povečana zunanja širina podplata
•Bandaža
•Opornice
21
Q

Aktivna stabilizacija pri pristanku na nogi:

A
  • Mišična moč (peronealne mišice)
  • Ustrezna tehnika (koordinacija)
  • Sonožni doskok
22
Q

Cilji aktivnega postavljanja stopala na tla:

A
  • Večje dušenje sile reakcije podlage
  • Manjši/brez udarca pete ob podlago
  • Večja stabilnost stopala in gležnja
23
Q

Trenje podlage - storilnost:

A

Pospeški
•Zaviranja
•Spremembe smeri

24
Q

Nogometni čevelj - koeficient trenja:

A
  • Statični
    • Štarti
    • Zaviranja
    • Spremembe smeri
  • Dinamični
    • Rotacija stopala
    • Drsenja
25
Vloga geometrije čepkov:
* Posamezni čepki * Okrogli – enak upor vse smeri * Podolgovati – asimetrični upor * Razporeditev čepkov * Centralno – manjši navor * Razpršeno – večji navor * Asimetrično – stranska stabilnost
26
Dejavniki velikosti sile reakcije podlage:
* Hitrost gibanja * Masa športnika * Trenje obutev/podlaga * Moč športnika * Tehnika gibanja
27
Stabilnost sklepov:
* Aktivna * Mišice – koaktivacija * Pasivna * Ligamenti * Sklepne ovojnice * Zunanje opore * Funkcionalna obutev * Opornice * Bandaže
28
Kriteriji kvalitete opore
* Velikost zaščite pred poškodbo * Vplivanje na sklepno mehaniko * Vplivanje na gibalno kontrolo * Vpliv na gibalno učinkovitost (storilnost, rezultat)
29
Zaščita pred poškodbo gležnja
•50% zmanjšanje poškodb z uporabo bandaže (Quingley in sod., 1946) •Igralci z zgodovino zvina z bandažo zmanjšajo pogostost poškodb s 27,7% na 16,4% na 1000 igralcev tekem (Garrick in Requa, 1973) •Predhodna poškodba pomemben dejavnik ponovne poškodbe (Surve in sod., 1994) •Opornica in SMV omogočata predhodno poškodovanim podobno % poškodb kot pri nepoškodovanih (Tropp in sod., 1985)
30
Vpliv na sklepno mehaniko gležnja
•40% zmanjšanje upora bandaže po 10 min vadbe (tek, skoki, pivot, start, stop) (Rarick in sod., 1962) •50% zmanjšanje stabilnosti bandaže po 3 urah nogometa (Fumich in sod., 1981) •Po obremenitvi: bandaža bistveno slabša stabilnost, opornica enaka (Green in Hillman, 1990) •Tehnika povijanja in material za bandažo bistveno vplivata na velikost poslabšanja stabilnosti (Alt in sod., 1996)
31
Tri vrste učinkov na zaščito kolena
1. Mala zaščita ob uporabi opornic 2. Brez preventivnega učinka ob uporabi opornic 3. Povečana stopnja poškodb zaradi uporabe opornic, stopnja poškodb podobna
32
Mehanizmi zmanjšane aktivnosti
* Imobilizacija dela telesa * Razbremenitev telesa * Razbremenitev posameznega dela * Dolgotrajno ležanje * Vesoljski polet * Prekinitev hrbtenjače
33
Razbremenitev noge
* Mišična atrofija * Nižji nivo aktivacije * Manjša specifična sila
34
Tehnike dvigovanja bremen:
- Dviganje s počepom - Dviganje z golfarsko tehniko - Dvigovanje z tehniko žerjava
35
Napake pri dvigovanju bremen:
- Z iztegnjenimi nogami - Z upognjeno hrbtenico - Z bremenom daleč pred telesom - Uporaba nihajočih in hitrih gibov - Rotacija in upogibanje hkrati