OBLIGACIJE - pogodbeno pravo

Question 1

Kaj so konsenzualne pogodbe

Answer 1

Konsenzualne pogodbe so pogodbe, ki so sklenjene na podlagi samega sporazuma takoj, ko je doseženo soglasje (konsenz) med strankama.

Question 2

Kaj so oblične pogodbe?

Answer 2

Oblične pogodbe so pogodbe, pri katerih se zahteva, da je volja izražena v določeni vnaprej predpisani obliki. Velja načelo konsenzualnosti, ki se mu dodaja pogoj oblike za veljavnost pogodbe.
Smisel, zaradi katerega je določena oblika, je:

• zavarovanje stranke pred nepremišljenim dejanjem;
• nesposobnost stranke (potrebna je oblična odobritev skrbnika ali državnega organa);
• potreba po evidenci nad dogajanjem v pravnem prometu;
• javni interes.

Question 3

Kaj so realne pogodbe?

Answer 3

Realne pogodbe so pogodbe, ki so veljavne le, če stranki po sporazumu izročita druga drugi predmet izpolnitve. To so:

1) pogodba o ari;
2) pogodba o nadomestni izpolnitvi (datio in solutum);
3) darilna pogodba;
4) posodbena pogodba.

Question 4

Kaj so enostransko obvezne pogodbe?

Answer 4

Enostransko obvezne pogodbe (contractus unilateralis) so pogodbe, pri katerih nastane obveznost le za eno stranko, ki je dolžna nekaj izpolniti, ter upravičenost za drugo stranko, ki ima od pogodbe le koristi. Takšni pogodbi sta darilna pogodba in prodajno naročilo.

Question 5

Kaj so dvostransko obvezne pogodbe?

Answer 5

Dvostransko obvezne pogodbe (contractus bilateralis) so pogodbe, pri katerih sta obe stranki hkrati upravičeni in zavezani iz pogodbe – obe stranki sta dolžnik in upnik:

• Vzajemne pogodbe (contractus bilateralis aequalis) so pogodbe, pri katerih je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Nasprotna stranka ima možnost ugovora neizpolnjene pogodbe (exceptio non adimpleti contractus). Obe stranki nosita nevarnost naknadne nemožnosti izpolnitve ene stranke.
• Nevzajemne pogodbe (contractus bilateralis inaequalis) so pogodbe, pri katerih obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke.

Question 6

Kaj so odplačne pogodbe?

Answer 6

Odplačne ali onerozne pogodbe so pogodbe, pri katerih mora dolžnik plačati za tisto, kar je prejel od upnika. Gospodarske pogodbe so praviloma odplačne (prodajna, zakupna, gradbena, licenčna pogodba). Vse vzajemne pogodbe so odplačne. Vse odplačne pogodbe niso vzajemne.

Question 7

Kaj so neodplačne pogodbe?

Answer 7

Neodplačne (lukrativne) ali liberalne pogodbe so pogodbe, pri katerih za dajatev ali storitev ene stranke ni potrebna protidajatev ali protistoritev druge stranke. Ena stranka ima od pogodbe le moralno korist.

Značilnosti neodplačnih pogodb:

• vsaka zmota ima za posledico izpodbojnost;
• dolžnik ne jamči za napake v izpolnitvi;
• ne velja pravilo o čezmernem prikrajšanju in ni ugovora neizpolnitve;
• tretje osebe (upniki dolžnika) lahko neodplačno pogodbo izpodbijajo, če so bili z njo oškodovani (actio Aquiliana).

Question 8

Kaj so aleatorne pogodbe?

Answer 8

Aleatorne pogodbe ali pogodbe na srečo so pogodbe, v katerih je obveznost ene stranke določena vnaprej, medtem ko je obveznost druge stranke viseča. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka. Primeri: loto, stave, žreb, zavarovalna pogodba.

Question 9

Kaj so komutativne pogodbe?

Answer 9

Komutativne pogodbe so pogodbe, pri katerih vrednost izpolnitve ene stranke popolnoma ustreza vrednosti nasprotne izpolnitve. Vrednost izpolnitve je znana že ob sklenitvi pogodbe oz. se lahko oceni.

Question 10

Kaj so adhezijske pogodbe?

Answer 10

Tipizirane ali adhezijske pogodbe so pogodbe, ki se ponavljajo in so postavljene vnaprej s strani ene stranke. Druga stranka jih je dolžna sprejeti takšne, kakršne so.
Vsebino tipizirane pogodbe določajo splošni pogoji pogodbe. Splošni pogoji zavezujejo le dobroverno stranko. Če so splošni pogoji nejasno formulirani, nosi riziko nejasnosti sestavljalec pogojev.
Pogosto se za adhezijske pogodbe uporablja izraz formularne pogodbe.

Question 11

Fiduciarni posli

Answer 11

Fiduciarni posli so pogodbe o zaupanju, ki želijo ustvariti začasno stanje, po preteku katerega stranki z novo pogodbo spet ustvarita prejšnje stanje. Poznamo 2 fiduciji:
● fiducia cum creditore contracta = fiducija namesto zastave: namesto zastavne pravice se ustanovi varščina. Fiduciant obdrži stvar, medtem ko ima fiduciar varščino v obliki lastninske pravice, ustanovljene s posestnih konstitutom.
● fiducia cum amico contracta = lastniška fiducija: nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda pridobljenih stvari trajno ne potrebuje (inkaso cesija).

Question 12

Kdaj je pogodba sklenjena?

Answer 12

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Stranki se sporazumeta, ko nastane soglasje volj ali konsenz, če niso predpisane še druge predpostavke za sporazum (oblika, izročitev stvari).

Question 13

Kaj so pogajanja in kako so urejena?

Answer 13

Pogajanja so predpogodbena faza, v kateri bodoča sopogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno voljo. Pravno relevantna pogajanja morajo zavzemati bodoče bistvene elemente pogodbe.
Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo.

• Neposredne pravne posledice pogajanj se kažejo v odškodninski odgovornosti stranke, ki je zlorabila pogajanja (culpa in contrahendo) – stranka odgovarja za škodo, povzročeno drugi stranki:
  
  • če se je pogajala brez namena skleniti pogodbo in
  • če je namen skleniti pogodbo opustila brez utemeljenega razloga.

Posredne pravne posledice pogajanj – iz pogajanj je možno izluščiti pravo pogodbeno voljo strank. Pogajanja so pomembna za razlago posameznih spornih določb pogodbe.

Question 14

Kaj je ponudba in kako je urejena?

Answer 14

Ponudba je predlog za sklenitev pogodbe določeni osebi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe se pogodba sklene

Bistveni elementi:

• animus contrahendi – ponudba mora izražati voljo za sklenitev pogodbe. Določena mora biti tako, da z golim naslovnikovim “DA” nastane veljavna pogodba.
• ponudba mora biti naslovljena na določeno osebo:
• splošna ponudba – naslovljena je na nedoločeno število oseb: predlog, naslovljen na nedoločeno število, je vabilo k dajanju ponudb
• realna ponudba: razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo
• katalogi in oglasi: poslani katalogi, ceniki, tarife, obvestila, oglasi v tisku, letaki, oglasi po radiu in televiziji, oglasi po internetu, in drugi oglasi so le vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji.
• Pošiljatelj katalogov in oglasov odgovarja za škodo, nastalo ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.
• oblika ponudbe: če zakon zahteva za sklenitev pogodbe posebno obliko, mora biti zavezujoča ponudba dana v tej posebni obliki.

Question 15

Pravne posledice ponudbe

Answer 15

• *Sistem vezane ponudbe** pomeni, da ponudnik (oferent) ne more preklicati ponudbe po tem, ko jo je stranka že prejela: ponudnika ponudba veže, razen če:
  1. to obveznost (vezanosti na ponudbo) izključi, ali
  2. izključitev obveznosti (vezanosti na ponudbo) izhaja iz okoliščin posla.

Sistem nevezane (netrdne) ponudbe pomeni, da ponudnik lahko ponudbo prekliče. Preklic ni dopusten, ko naslovljenec sprejme ponudbo (akceptira).

V praksi velja sistem vezane ponudbe, če ponudnik izrecno ne izjavi, da ne želi biti vezan.

Question 16

Kaj je predpogodba?

Answer 16

Predpogodba je pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena druga glavna pogodba. Izpolnitev predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe.
Predpostavke:

• vsebovanje bistvenih sestavin glavne pogodbe
• rok za sklenitev glavne pogodbe – če ga ne določita,je treba glavno pogodbo skleniti na dan, ko mora biti sklenjena po naravi posla in okoliščinah.
• nespremenjene okoliščine – klavzula rebus sic stantibus: predpogodba ne veže, če se okoliščine po njeni sklenitvi tako bistveno spremenijo, da stranki v takšnih okoliščinah gotovo ne bi sklenili predpogodbe.
• oblika, če je predpisana

Question 17

Izpolnitev predpogodbe

Answer 17

Izpolnitev predpogodbe – v OZ je zagotovljeno pravno varstvo zaradi nesklenitve glavne pogodbe. Ker je vsebina bodoče glavne pogodbe določena s predpogodbo, je možno predpogodbo iztožiti tako, da sodba nadomesti glavno pogodbo:
1. na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, ki noče skleniti glavne pogodbe, naj to stori v določenem roku.
2. tožbo na sklenitev glavne pogodbe mora stranka vložiti v 6 mesecih od dneva:
● ko je potekel v predpogodbi določen rok za sklenitev glavne pogodbe; ali
● ko mora biti glavna pogodba sklenjena po naravi posla in okoliščinah, če stranki v predpogodbi nista določili roka.

Question 18

Čas sklenitve pogodbe

Answer 18

OZ uveljavlja recepcijsko teorijo: pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo o sprejemu.

Question 19

Kraj sklenitve pogodbe

Answer 19

Kraj sklenitve pogodbe – pogodba je sklenjena v kraju, kjer je imel ponudnik sedež ali prebivališče v trenutku, ko je dal ponudbo.

Question 20

Katere so predpostavke za veljavnost pogodbe?

Answer 20

Predpostavke za veljavnost pogodbe so:
● sposobnost strank;
● soglasje oziroma volja;
● možnost in dopustnost;
● oblika, če je predpisana.

Question 21

Pravna sposobnost fizičnih oseb

Answer 21

Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti.

Question 22

Poslovna sposobnost fizičnih oseb

Answer 22

Sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje pravnih poslov. Pomeni zavest in voljo:
● sklepati pravne posle,
● se zavezovati na podlagi teh poslov,
● pridobivati pravice,
● prevzemati obveznosti.

Question 23

Kaj je šepav pravni posel?

Answer 23

Pravni posel, ki ga je sklenila mladoletna oseba.

Ker zavezujejo le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe, nje pa ne, se za njih uporablja naziv šepavi pravni posel (negotium claudicans). Do avtorizacije tak pravni posel ne velja. Po avtorizaciji velja, kot bi bil veljaven že od dneva sklenitve. Gre za izpodbojen pravni posel. Izpodbija ga lahko mladoletnik. Sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih staršev, naj se izjavijo, ali bodo posel avtorizirali ali ne.

Question 24

Deliktna sposobnost fizičnih oseb

Answer 24

Sposobnost prevzeti odgovornost za posledice, ki nastanejo s prepovedanim dejanjem. Odgovornost je:
● subjektivna ali krivdna – krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnost;
● objektivna – zanjo je značilno že samo razmerje med subjektom odgovornosti in storilecem delikta.

Question 25

Odgovornost mladoletnika (za škodo)

Answer 25

I. 0 do 7 let: mladoletnik do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči. Za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega 7. leta, odgovarjajo starši ne glede na svojo krivdo [objektivna odgovornost], vendar so odgovornosti prosti, če so podani razlogi za izključitev odgovornosti po pravilih objektivne odgovornosti.
II. 7 do 14 let: mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil 7 let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde.
Starši odgovarjajo z obrnjenim dokaznim bremenom, ker pravo izhaja iz domneve, da je otrok povzročil škodljivo posledico zaradi zanemarjanja s strani staršev.
Če odgovarja poleg staršev za škodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna
Otrok po dopolnjenem 7. letu starosti odgovarja, če je bil ob povzročitvi škode razsoden.
III. od 14 let naprej: mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo. Starši odgovarjajo subsidiarno – če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik, ki škode ne more povrniti, lahko sodišče, kadar to terja pravičnost glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca, naloži staršem, da morajo (v celoti ali deloma) povrniti škodo, čeprav zanjo ne odgovarjajo.

Question 26

Pravna sposobnost pravnih oseb

Answer 26

Je enako definirana kot pri fizičnih osebah z razliko, da pravna oseba ne more biti nosilec določenih pravic, ki so po naravi takšne, da jih imajo lahko le fizične osebe (npr. osebne pravice – osebnostne pravice pravnim osebam priznavamo z izjemo telesne integritete).
Pravna sposobnost pravne osebe je funkcionalno opredeljena – pravna oseba lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, ki so vezane na namen, za katerega je ustanovljena oz. področje njenega delovanja.

Question 27

Kakšna mora biti volja kot predpostavka za sklenitev pravnega posla?

Answer 27

● resnična;
● svobodna;
● prosta zavestnih in nezavestnih napak.

Question 28

Napake volje

Answer 28

• *nezavestno nesoglasje:**
  1) zmota,
  2) sila ali grožnja (strah),
  3) prevara.
• *zavestno nesoglasje – neresnična volja:**
  1) mentalna rezervacija,
  2) izjavi v šali, igri, na gledališčem odru, pri pouku postavljeni primeri,
  3) simulirani pravni posli.

Question 29

Zmota

Answer 29

Je napačna predstava o določeni okoliščini, ki ne ustreza resničnosti. Napačna predstava postane pravno relevantna, ko stranka svojo voljo na podlagi napačne predstave uveljavi. Zmota je osrednja napaka volje. Dejanski stan zmote se pogosto pokriva z nepravilno izpolnitvijo.

Question 30

Vrste zmot

Answer 30

1. Zmota v predstavi in zmota v izjavi:
● zmota v predstavi ali pristna zmota je zmota, pri kateri stranka izjavi svoj sklep, ki se je izoblikoval ob napačni predstavi, vendar izjava ustreza temu sklepu.
● zmota v izjavi ali nepristna zmota pomeni, da stranka izjavi nekaj drugega, kot hoče.
2. Bistvena in nebistvena zmota:
Zmota je bistvena, če se nanaša na:
I. bistvene lastnosti predmeta (error in obiecto – zmota v objektu);
II. osebo, s katero se sklepa pogodba (error in persona – zmota v osebi);
III. okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila (zmota o okoliščinah).
IV. nagib pri neodplačnih pogodbah – pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.
3. Dejanska in pravna zmota:
● dejanska zmota je zmota o dejstvih;
● pravna zmota pomeni, da stranka ne ve za določen pravni predpis oz. ne ve za posledico veljavnega pravnega predpisa. Pravna zmota se ne upošteva.
4. Opravičljiva in neopravičljiva zmota:
● opravičljiva zmota je zmota stranke, ki je pri sklenitvi posla ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu.
● neopravičljiva zmota je zmota, ki je ni možno pravno uveljavljati.
5. Popolna in delna zmota:
● popolna zmota – analogno se uporabljajo pravila o nemožnosti izpolnitve;
● delna zmota – če učinkuje delna nemožnost, učinkuje tudi delna zmota.
6. Kalkulacijska in demonstracijska zmota:
● kalkulacijska zmota je zmota v izračunavanju podatkov, glede katerih stranki nista v zmoti.
● demonstracijska zmota je napačna označba blaga.
7. Posredna izjava je zmota osebe, po kateri stranka izraža svojo voljo.

Question 31

Pravne posledice zmote

Answer 31

1. Izpodbojno upravičenje: stranka v bistveni zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu.

Roki:

• 1 leto od dneva, ko je zmotna oseba izvedela za zmoto (subjektivni rok);
• 3 leta od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok).

2. Objektivna odškodninska odgovornost zmotne osebe: če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev zaradi tega nastale škode, četudi zmotna stranka za svojo zmoto ni kriva.
3. Konvalidacija kljub zmoti pomeni, da nezmotna stranka ponudi zmotni stranki izpolnitev posla na način, kakor si ga je zmotna stranka predstavljala. V tem primeru se zmotna stranka ne more več sklicevati na zmoto.
4. Pravne posledice pri nebistveni zmoti – pogodba ostane v veljavi, vendar je krivdni povzročitelj zmote po načelu neminem laedere (nikomur škodovati) dolžan plačati primerno odškodnino.

Question 32

Prevara

Answer 32

Prevara je dejanje, s katerim ena stranka:

• pri drugi stranki povzroči zmoto; ali
• drugo stranko drži v zmoti

z namenom, da bi drugo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe.

Question 33

Pravne posledice prevare

Answer 33

1) Izpodbojno upravičenje – ločimo, ali prevaro povzroči sopogodbenik ali 3. oseba:

• 1. prevara sopogodbenika – druga stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, četudi zmota ni bistvena.
• 2. prevara 3. osebe – tu razlikujemo med odplačnimi in neodplačnimi pogodbami: Prevara pri odplačni vpliva le, če je druga stranka zanjo vedela/bi morala vedeti. Pri neodplačni ima prevarana stranka izpodbojno upravičenje v vsakem primeru.

2) Odškodninska odgovornost prevaranta – stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode.

Question 34

Sila in grožnja

Answer 34

Stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah je lahko povzročen s silo (nasiljem) ali grožnjo.

Sila je lahko tako močna, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (npr. ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe). V takšnem primeru je pravni posel neobstoječ, ker volje sploh ni bilo.
Če nasilje deluje na strankino voljo tako, da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in jo izrazi, gre za napako volje - lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe.

Strah mora biti utemeljen. Ni možno uveljavljati vsakega, še tako neznatnega strahu.
Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost:
○ življenju;
○ telesni dobrini; ali
○ drugi pomembni dobrini
pogodbene stranke ali koga drugega.
Značilnosti grožnje:
○ neposrednost – grožnja mora biti usmerjena neposredno na to, da bi stranka sklenila določen pravni posel;
○ nedopustnost (protipravnost) – grožnja mora biti protipravna. Pravna grožnja je dopustna (npr. grožnja s tožbo), vendar je npr. nedopustna grožnja s prijavo na policijo zaradi kaznivega dejanja.

Question 35

Pravne posledice sile in grožnje

Answer 35

1) izpodbojnost – pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali grožnje, so izpodbojne;
2) odškodninska odgovornost – povzročitelj nasilja ali grožnje je odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi nasilno sklenjene pogodbe.

Question 36

Zavestno nesoglasje volje

Answer 36

Zavestno nesoglasje (neresnična volja) pomeni, da stranka zavestno izjavi nekaj neresničnega – vsebina njene izjave ni enaka vsebini njene volje.

• Mentalna rezervacija ali miselni pridržek (reservatio mentalis)

Stranka zavestno izjavi nekaj drugega, kot zares hoče, ne da bi to povedala drugi stranki. Mentalna rezervacija ne more biti pravno upoštevna. Upošteva se izjava, kot da rezervacije sploh ne bi bilo.

• Izjave v šali, igri ali na gledališkem odru ter pri pouku postavljeni primeri
• Simulirani pravni posli (navidezna pogodba)

Obe stranki izjavita, da hočeta skleniti določen pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti.
Neučinkovanje navidezne pogodbe – navidezna pogodba nima učinka med strankama.
Veljavnost prikrite pogodbe – če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

Question 37

Podlaga pravnega posla

Answer 37

Podlaga ali kavza je razlog obligacijskega razmerja. Od kavze je odvisna veljavnost o.r.

Za veljavnost pogodbe sta potrebna:

1) obstoj kavze – pravna podlaga (razlog za sklenitev pogodbe) mora obstajati; in
2) dopustnost kavze – pravna podlaga mora biti dopustna = ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.

Question 38

Čezmerno prikrajšanje

Answer 38

Očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev.

Oškodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če:
● je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe očitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank; in
● oškodovana stranka ob sklenitvi ni vedela in ni bila dolžna vedeti za pravo vrednost.

Pogoji za čezmerno prikrajšanje torej so:
I. dvostranska odplačna pogodba;
II. očitno nesorazmerje med vzajemnimi dajatvami;
III. obstoj nesorazmerja že ob sklenitvi pogodbe;
IV. dobrovernost oškodovane stranke – stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za pravo vrednost.

Question 39

Pravne posledice čezmernega prikrajšanja

Answer 39

• izpodbojno upravičenje oškodovane stranke – rok za izpodbijanje je 1 leto od sklenitve.
• možnost konvalidacije – do konvalidacije pride, če neprikrajšana stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.

Question 40

Oderuška pogodba

Answer 40

Oderuška pogodba je pogodba, pri kateri stranka:

● izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (neugoden položaj) drugega; in
● si izgovori zase ali koga tretjega korist v očitnem nesorazmerju z njeno dajatvijo, storitvijo ali zavezo.
Takšna pogodba je nična.

Pogoji za oderuško pogodbo so:
I. objektivni pogoj (kriterij) – očitno nesorazmerje med dajatvami;
II. subjektivni pogoj – izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika.

Sem spadajo:
● stiska,
● težko premoženjsko stanje,
● neizkušenost,
● lahkomiselnost, in
● odvisnost (zasvojenost).

Question 41

Pravne posledice oderuške pogodbe

Answer 41

• ničnost –Na ničnost oderuške pogodbe se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Sodišče na značilnosti oderuške pogodbe pazi po uradni dolžnosti. Pravica do uveljavljanja ničnosti oderuške pogodbe ne zastara.
• zahteva oškodovanca za zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek – oškodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek.

Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti v 5 letih od sklenitve.

Question 42

Posledice neupoštevanja predpisov o obliki

Answer 42

Osnovna sankcija je ničnost, vendar je treba pred tem ugotoviti, iz kakšnega namena zakon predpisuje obliko:

• kot pogoj za veljavnost (forma ad valorem); ali
• kot pogoj za dokazovanje sklenitve in vsebine pogodbe (forma ad probationem).

Neupoštevanje dogovorjene oblike – po osnovni določbi je sankcija ničnost.

• če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost posebna oblika
• je sklenjena s soglasjem o vsebini, če sta se stranki dogovorili za obliko zaradi dokazovanja sklenitve ali vsebine pogodbe = forma ad probationem. S sklenitvijo za stranki nastane obveznost dati pogodbi dogovorjeno obliko. To obveznost prizadeta stranka uveljavlja s tožbenim zahtevkom na izstavitev določene listine.

Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike – se nanaša na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajočo obliko izpolnjena. V tem primeru je edino pravično, da pogodba ostane, kolikor je mogoče, v veljavi.

Konverzija – civilno pravo si prizadeva pomanjkljive pravne posle čim bolj ohraniti v veljavi, zato priznava možnost, da pravni posel brez predpisane obličnosti izpolnjuje oblične pogoje nekega drugega pravnega posla. Isto dejansko stanje pomeni nastanek drugega pravnega posla. Npr. če se pri menici ne upošteva obličnostnih predpisov, še vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico.

Question 43

Razlogi za ničnost

Answer 43

1. pogodba nasprotuje:
   ● ustavi; ali
   ● prisilnim predpisom; ali
   ● moralnim načelom.
2. predmet pogodbe je nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv
3. podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni;
4. pogodba ni sklenjena v:
   ● predpisani obliki, razen če iz namena predpisane oblike izhaja drugače;
   ● dogovorjeni obliki, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika = forma ad valorem;
5. oderuška pogodba;
6. pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba;
7. pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires).

Question 44

Splošne značilnosti ničnosti

Answer 44

1. uveljavljanje ničnosti:
   ● na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti;
   ● na ničnost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba
2. neomejeno uveljavljanje ničnosti – pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.
3. učinkovanje ex tunc – neučinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka;
4. deklaratorna sodba – sodba, ki ugotavlja ničnost, je ugotovitvena;

Question 45

Pravne posledice ničnosti

Answer 45

1. vrnitveni zahtevek – vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe.
2. zavrnitev zahtevka nepoštene stranke (condictio ob turpem causam) – pri pogodbi, nični zaradi nasprotovanja temeljnim moralnim načelom, lahko sodišče zavrne vrnitveni zahtevek nepoštene stranke.
3. odškodninska odgovornost – pogoji zanjo so:
   ● krivda enega sopogodbenika in dobrovernost oškodovanca;
   ● nastanek škode zaradi ničnosti pogodbe; in
   ● vzročna zveza med sklenitvijo nične pogodbe in nastalo škodo.

Question 46

Razlogi za izpodbojnost

Answer 46

1. pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka;
2. pri sklenitvi so obstajale napake volje: bistvena zmota, sila in grožnja, prevara;
3. OZ ali drugi zakon tako določa;
4. gre za čezmerno prikrajšanje (laesio enormis).

Question 47

Splošne značilnosti izpodbojnosti

Answer 47

1. uveljavljanje izpodbojnosti:
   na izpodbojnost se lahko sklicuje le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Poleg njega se lahko sklicujejo še:

• univerzalni dediči pogodbene stranke, na katere so prešli razlogi izpodbojnosti kot premoženjskopravna pravica;
• javni pravobranilec;
• bivše omejeno poslovno sposobne osebe glede pogodb, sklenjenih brez dovoljenja ali odobritve zakonitega zastopnika, če vložijo tožbo v 3 mesecih po nastopu polnoletnosti.
• sodišče na izpodbojnost ne pazi – izpodbojnost se lahko v pravdi uveljavlja samo s tožbo, ne more se uveljavljati s procesnim ugovorom.

2. omejeno uveljavljanje izpodbojnosti – pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha (ugasne - prekluzija):
   ● v 1 letu od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok)
   ● v 3 letih v vsakem primeru od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok).
3. učinkovanje ex nunc – izpodbojen pravni posel se razveljavi za naprej, neučinkovitost razmerja sega le od razveljavitve naprej.

Question 48

Pravne posledice izpodbojnosti

Answer 48

1. vrnitveni zahtevek (kondikcija): vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. Če vrnitev ni možna, je treba dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi ali izdaji sodne odločbe = načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka.
2. odškodninska odgovornost se pojavlja v 2 oblikah. Pogodbenik, ki mu je zaradi razveljavitve nastala škoda, mora biti dobroveren – ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti:

• odgovornost za razveljavitev pogodbe – pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe.
• odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta – poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo zaradi razveljavitve pogodbe, če je z zvijačo prepričala sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

Pogoji odškodninske odgovornosti so:
 krivda pogodbenika, pri katerem je vzrok izpodbojnosti;
 zaradi razveljavitve nastala škoda;
 vzročna zveza med krivdo pogodbenika in nastalo škodo.

Question 49

Javna obljuba nagrade

Answer 49

Javna obljuba nagrade je objavljena obljuba neke koristi za določen uspeh ali položaj vnaprej nedoločenim osebam. Razlikujemo med javno obljubo nagrade in razpisom nagradnega tekmovanja.

javna obljuba nagrade – zavezuje tistega, ki je dal obljubo, da jo izpolni. Z javnim razpisom dana obljuba lahko nagradi tistega, ki:
● opravi določeno dejanje; ali
● doseže določen uspeh; ali
● se znajde v določenem položaju.

razpis nagradnega tekmovanja – stranka dobi obljubljeno nagrado šele, ko v tekmi uspe. Kdor vabi k nagradnemu tekmovanju, mora določiti rok. Če rok ni določen, lahko vsak bodoči udeleženec od sodišča zahteva določitev roka.

Question 50

Pogodbe v korist tretjih

Answer 50

Ena stranka (promitent) se drugi stranki (promisar) zaveže, da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiar).

• Prava ali pristna pogodba v korist tretjega je pogodba, pri kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe.
• Neprava ali nepristna pogodba v korist tretjega je pogodba, pri kateri tretji ni upravičen zahtevati izpolnitve, temveč je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil.

Question 51

Tipični primeri pogodb v korist tretjega

Answer 51

● zavarovalna pogodba (življenjsko zavarovanje);
● transportna pogodba (prejemnik pridobi pravico šele, ko blago prispe v namembni kraj);
● izročilna pogodba (pravica za tretjega nastane z izročitvijo zemljišča pod pogojem, da tretji izročitev sprejme).

Pravica je golo upanje in se lahko prekliče, dokler tretji ne izjavi, da sprejema naklonjeno korist.