OBLIGACIJE - splošno Flashcards
Posebna pravila za čas izpolnitve denarne obveznosti
- če se denarna obveznost po dogovoru plača s posredovanjem banke, je dolg poravnan, ko v banko z upnikovim računom prispe denarno nakazilo dolžnika v dobro upnika
- če se denarna obveznost po dogovoru plača po pošti, je dolg poravnan z vplačilom dolgovanega zneska na pošti;
- če se denarna obveznost po dogovoru ne plača po pošti, je dolg poravnan, ko upnik prejme denarno nakazilo.
Posebna pravila za kraj izpolnitve denarne obveznosti
- denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju upnikovega sedeža / prebivališča
- če se plačilo opravlja z nalogom, se denarne obveznosti izpolnjujejo na sedežu organizacije (= banke), kjer ima upnik sredstva
- če upnik spremeni kraj sedeža / prebivališča po nastanku obveznosti in to poveča stroške izpolnitve, nosi upnik breme povečanja
Kaj je naprotje monetarnemu nominalizmu?
načelo valorizacije denarnih obveznosti, po kateri se denarne terjatve in obveznosti obračunavajo po njihovi pravi in resnični vrednosti.
Izjeme od načela monetarnega nominalizma so:
- primeri, ko OZ določa možnost valorizacije denarnih obveznosti; in
- primeri, ko možnost revalorizacije določajo drugi predpisi.
Spremembe cen izraža:
- indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija = indeksna klavzula;
- gibanje tečaja tuje valute = valutna klavzula.
Stranke v obligacijskih razmerjih
Stranke so lahko fizične ali pravne osebe.
Fizične osebe so posamezniki, ki imajo splošno pravno sposobnost.
Pravne osebe imajo le specialno sposobnost in lahko sklepajo pravne posle le v mejah svoje specialne pravne sposobnosti.
Posredno ali indirektno zastopanje
Zastopnik ravna v svojem imenu in na račun poslovnega gospodarja. 3. oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka. Zastopanec je v pravnoposlovnem razmerju le do svojega zastopnika, ki mora nanj prenesti učinke pravnega posla. Indirektno zastopanje je primerno, kadar stranka noče, da bi se razvedelo, da je ona prava stranka.
Neposredno ali direktno zastopanje
Zastopnik ravna v imenu in na račun zastopanca. 3. oseba ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko, temveč z njenim zastopnikom. Zastopanec je upravičen in zavezan, kakor če bi posel opravil sam.
Vrste neposrednega zastopanja glede na podlago
Vrste neposrednega zastopanja glede na podlago – upravičenost za zastopanje temelji na:
- zakonu,
- drugem pravnem aktu ali
- izjavi volje zastopanca (pooblastitev)
Kdo ni zastopnik?
● organ pravne osebe – organ ni zastopnik, temveč je le del pravne osebe;
● sel – le posreduje voljo poslovnega gospodarja. Sel je “živi nabiralnik”. Če se sel zmoti, izjava velja, vendar jo lahko poslovni gospodar izpodbija kot lastno izjavo zaradi zmote.
● posrednik – ne sklepa pravnega posla niti v lastnem niti v tujem imenu, temveč le izvršuje pripravljalna dejanja, ki vodijo k sklenitvi določenega pravnega posla, in nudi pojasnila.
Predpostavke za veljavnost zastopanja
- Pravna sposobnost zastopnika; in
- Poslovna sposobnost zastopnika
OZ ne zahteva popolne poslovne sposobnosti zastopnika.
Pooblastitev
POOBLASTITEV = enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku podeli pravno moč zastopanja.
Pri tem je zastopnik samo upravičen, ni pa zavezan. Pooblastitev določa obseg pravic in ni objavljena navzven.
Pooblastitelj je lahko:
● fizična oseba, ki ima poslovno sposobnost; in
● pravna oseba v okviru svoje pravne sposobnosti.
Splošno ali generalno pooblastilo
Splošno ali generalno pooblastilo dovoljuje vse pravne posle iz rednega poslovanja pooblastitelja
- *Posebno pooblastilo** je potrebno za posebej opredeljene izjeme rednega poslovanja:
1. prevzem menične obveznosti;
2. sklenitev poroštva;
3. sklenitev poravnave;
4. odtujitev ali obremenitev nepremičnine;
5. spustiti se v spor;
6. sklenitev arbitražnega sporazuma;
7. odpoved pravici brez povračila.
Prekoračitev zastopanja
Zastopnik lahko:
● preseže okvir poslov, za katere je pooblaščen – v tem primeru pravica zastopanja sploh ne obstaja;
● prekorači svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaščen – v tem primeru obstaja pravica zastopanja, vendar se ne opravlja v dogovorjenih mejah.
Splošno pravilo glede prekoračitve: posel ne velja brez odobritve zastopanca (= principal).
Če zastopanec noče odobriti pogodbe, sklenjene v prekoračitvi pooblastil, zastopnik in zastopanec solidarno odgovarjata za škodo, povzročeno dobroverni stranki, ki ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev
Do odobritve je posel negotov.
Kakšne pravice ima dobroverna stranka, ki ni vedela za prekoračitev zastopanja?
(1) razvezno upravičenje dobroverne stranke – dobroverna stranka, ki ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko izve za prekoračitev, izjavi, da je pogodba ne zavezuje. Pri tem ji ni treba čakati, da se zastopanec izreče o pogodbi.
(2) fikcija neodobritve – če zastopanec ne odobri pogodbe v običajnem roku, se šteje, da je odobritev zavrnil. Običajni rok je rok, potreben za proučitev in ocenitev pogodbe ustrezne vrste.
Pogodba, ki jo sklene Falsus procurator
Se v OZ imenuje pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba = oseba, ki pooblastila sploh nima
Pogodba, ki jo sklene falsus procurator zavezuje samo, če neupravičeno zastopani pravni posel odobri. Če ga ne, gre za neobstoječo pogodbo.
Prenehanje pooblastila
(1) Preklic
(2) Smrt:
- pooblaščenca – pooblastilo preneha s smrtjo pooblaščenca
- pooblastitelja – izjemoma ne preneha, če se pravni posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike oziroma, če pooblastilo velja za primer smrti pooblastitelja (po njegovi volji ali glede na naravo PP)
(3) Prenehanje pravne osebe:
- kot pooblaščenca
- kot pooblastitelja – izjemoma pooblastilo ne preneha, če se pravni posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike
(4) Z izpolnitvijo posla, za katerega je bilo dano pooblastilo;
(5) Z iztekom roka ali nastopom razveznega pogoja.
