pravdni postopek Flashcards
(21 cards)
si in ius vocat, ito
če te nekdo pozove, daa greš pred pravosodni magistrat, pojdi)
že v ZXII
temeljna določba - spori naj bi se torej reševali na vnaprej določen miren način
formularni postopek
pretorska doba?
najprej: si in ius vocat, ito (edn te je mogu poklicat, če nočeš, te lah priženejo s silo, bolnemu lah daš žival za jahat)
-> ko si pred magistratom (najprej konzul, pozneje pretor) se začne uradni del (uradni začetek: točno določene besede, točno formaliziran za obtožbo, pol ne več)
-> prva obravnava oz. prvi narok
DVA DELA:
1) IN IURE: postopek pred pretorjem (iure je večpomenski izraz -> ius je tudi prostor, kjer zaseda pravosodni magistrat/pretor)
• pred pretorjem povesta stranki v čem je bisto spora
• pretorjeva naloga: preverjanje procesnih predpostavk (a ma stranka poslovno sposobnost itd) + pravna opredelitev problema (actio in rem ali in personam) mora ugotovit, če za ta spor obstaja tožba, pravno sredstvo v ediktu in če ne, ali si stranka kljub temu zasluž pravno varstvo, actio in factum) -> opredelitev s tožbeno formulo
• RP pozna omejen sistem akcij (omejen sistem tožbenih formul, numerus clausus
• izvor iz civilnega prava: actio civilis, a potem tožbenih formul premalo (tu nastopi pretor -> nova plast prava v ediktu, pretor navede nove tožbene formule in njihovo vsebino, da vejo ljudje, kaj jih čaka v sodbi) -> predvidljivost prava iz pretorski tožb
• tožbe, ki jih uvaja pretor: actio praetoriae
• lahko so actio in factum (popolnoma nova tožbena formula na podlagi konkretnega primera, če nobene druge tožbe ni, ki bi jo lah po analogiji prilagodil ali kaj, kar bi že obstajal) ali pa actio utilis (analogna tožba: tožba, oblikovana po podobnosti za neko že obstoječo tožbo; pretor za tožbo ne najde tožbene formule -> poišče tisto formulo, ki je sporu najbližje, in potem sam oblikuje/sestavi tožbeni obrazec + 2
• dve opciji: actionem denegare (zavržek, konc) ALI actionem dare (se dovoli)
b) -> litis contestatio (litikonstentacija): prav(d)na pogodba: notr se določi vrsta tožbene formule, toženec, tožnik, sodnik
• SODNIK: se določi s strani strank, pol ga pa pretor povzdigne (iussum iudicandi)
2) APUD IUDICEM: postopek pred sodnikom (iudex = sodnik)
• sodnikova naloga: ugotavljanje dejstev in izdaja sodbe na podlagi ugotovljenega v skladu z navodilom tožbene formule (ki jo da pretor)
• DELI POSTOPKA:
1) najprej kontradiktorni dokazni postopek (tisti, ki toži, more dokazat)
• faktor dokaznega bremena: dolžnost dokazat dejstva, pomembno kdo v postopku nosi dokazno breme
• načelo ei incumbit probatio qui dicit, no qui negat: tisti nosi dolžnost dokazovanja, ki zatrjuje obstoj dejstvo, ne tisti, ki ga zanika -> tisti, ki trdi, ne
tisti, ki zanika
• dokazna sredstva/probationes: zaslišanje prič, strank, listine, ogled, izvedenstvo, ius iurandum (prisega), tortura (sam za sužnje)
2) potem pa sententia/sodba: condemnatio (obsodba), absolutio (oprostitev),
v cesarskem pravu je možna tudi appellatio (pritožba)
• po vsem tem pa steče še izvršilni postopek (actio iudicati)
• izvršilni postopek (bonorum venditio): zajame vse dolžnikovo imetje, specialna izvršba (distractio conorum)
??????
zgradba tožbene formule
nominatio iudicis
- imenovanje sodnika
demonstratio
- opredelitev dejanskega stana (pri bonae fidei)
intentio
- tožbeni zahtevek
clausula arbitraria
- restitutorna klavzula
exceptio, replicatio
- ugovor, replika
condemnatio
- naročilo sodniku, da izreče sodbo
• v tožbeni formuli se določi: kakšen postopek, kdo ima vlogo tožnika (aktivna legitimacija - kdo lah toži) in kdo toženca (pasivna legitimacija - proti komu se sme tožba naperit), določi se oseba sodnika (sodnik je v formularnem postopku laik, ni državni organ - je rimski državljan, ki mu sodržavljani zaupajo, obstaja spisek teh ljudi in iz tega spiska nekoga zberejo po spiorazumu ali pa to določi pretor če ni sporazuma, in ta sodnik mora razsodit spor)
• postopek pred pretorjem se torej zaključi z litiskontestacijo (prav(d)na pogodba: notr se določi vrsta tožbene formule, toženec, tožnik, sodnik)
delitve tožb
1) toge in gibke
stricti iuris
- tožbe glede stvarnih pravic (rei vindicatio npr)
- tožba iz posojila in stipulacije (condictio certae creditae pecuniae)
- kondikcije
- tožbe iz deliktov
- tožba iz damnacijskega volila (a* ex testamento)
- DOLOČENI TOŽBENI ZAHTEVEK
bonae fidei
- tožba iz kupne in prodajne pogodbe (a* empti, a* venditi)
- tožba iz mandata
- itd
- NEDOLOČENI TOŽBENI ZAHTEVEK
2) po izvoru
actiones civiles - civilne tožbe
- uvede jih civilno pravo
- spoznamo po glagolu oportere (pretorske tožbe načeloma ne)
actiones honorariae/praetoriae - pretorske tožbe
- a* ficticia (fikticijska)
- fingiranje obstoja ali neobstoja dejstva, ki omogoča uporabo civilne tožbe (”če bi bil rimski državljan“)
- a* utilis (analogna tožba)
- posnema tožbo civilnega prava s tem, da omogoča širitev aktivne ali pasivne legitimacije (npr. lastnik=emfitevta)
- a* in factum (na podlagi dejanskega stanja)
- nima podlage v civilnem pravu in jo pretor sme dati po preučitvi okoliščin primera, sodnik pa presoja samo resničnost ali neresničnost formuliranega dejstva)
- a* praescriptis verbis (s spredaj napisanimi besedami)
- oblika in factum tožbez nedoločeno intencijo, ki pretorju omogoča, da tudi pri netipičnih pogodbah razmerje presoja v vsej celovitosti in ne ugotavlja zgolj ali je formulirani factum resničen ali ne
določeni tožbeni zahtevek
intentio certa
stricti iuris
sodnik le ugotavlja ali toženec v resnici dolguje zahtevani znesek ali količino (ker omnis condemnatio pecuniaria est) ter ga oprosti ali obsodi skladno z intentio
stranski dogovori so neupoštevni
nedopusten nagib upošteven na temelju dogovora (e* doli)
možna prekoračitev zahtevka - pluris petitio
nedoločeni tožbeni zahtevek
intentio incerta
bonae fidei
sodnik pri oceni višine obsodbe po uradni dolnosti upošteva razmerje v vsej svoji celovitosti (krajevne in poslovne običaje (npr višina obrestne mere), stranske pogodbene dogovore (pacta adiecta), stranske zahtevke (povrnitev obresti, plodov), nedopusten nagib (prevara, grožnja), možnost pobotanja
arbitrarna tožba
a* arbitraria
najprej vrnit v naravi, če ne sledi obsodba
npr rei vindicatio
tožba ki zasleduje stvar samo
reipersekutorne tožbe
tožbe z namenom kaznovati storilca
penalne tožbe
pluris petitio
zahtevek je v stricti iuris previsok, zahteva se preveč in se toženca ne obsodi
subjektivna vrednost
pretium affectionis
potencialna vrednost
lucrum cesans
legisakcijski postopek
v civilni dobi
• akcija: mogoča sam če se opira na zakonsko besedilo/interpretacijo po običajnošravni normi -> možno sam, če zakon dovoljuje in le tako, kot dovoljuje (legis actio -> zakonska tožba)
• pravdanje: ustno in oblično (izjave podane v določenih besednih obrazcih + z določenimi dejanji, ki simbolizirajo prvotno samopomoč)
• po obličnosti Haj vidi 5 legisakcij:
• sodni postopek:
• SACRAMENTO: splošno se uporabljala ko ni bla predvidena druga
• PER IUDICIS POSTULATIONEM: se uporablja, ko to odreje kakšen zakon (recimo stipulacija, dediščinska in splošna delitvena tožba)
• PER CONDICTIONEM: po zakonu lex Silia (če je tožnik iztoževal terjatev, ki se je glasila na določen denarni znesek) ali lex Calpurnia (glede stvari)
• izvršilni postopek (do njega pride, če ne izpolni v 30 dneh!!!!!):
• per manus iniectionem: če ni izpolnil obveznosti roka, pred pretorjem
• per pignores capionem: upnik sme zarubiti določene dolžnikove premoženjske predmete brez pretorja (sakralne, javnopravne terjatve)
• dvojno (in iure + apud iudicem)
• izvršba po večini osebna (če obtoženec noče izpolnit, lahko po njemu upnik poseže fizično)
• majhno število tožb (komicialna tožba prepočasna)
razlika formularnega od legisakcijskega
zagotovitev pravnega varstva tudi brez tožbene formule + oravno varstvo per concepta verba (formularni postopek: dela formule, po katerih se da postopek spreljat) -> legisakcijski postopek odpade
struktura: ista, samo da je vmes litiskontestacija (pravdna pogodba)
• razlika med legisakcijskim in formularnim postopkom:
• legisakcijski strogo omejen na zakon -> zarad tujcev, novih potreb pretor razširi s formulami (novimi obrazci)
• legisakcijski tud dvodelni, ampak samo stari določeni besedni obrazci -> v formularnem se stranki sporazumeta za formulo, ki bo dana sodniku (v postopek je dodana litiskontenstacija)
• po strukturi se ne razlikuje od legisakcijskega, ampak po izvedbi:
1) začetek neformalen pretor glede na razlago dovoli pravdanje alpa ne (actionem dare, denegare), toženi lah odloži pravdanje, če da varščino (vadimonium)
2) sodnika ne da ga sam pooblasti, ampak mu tud da navodila (tožbeno formulo: temeljne navedbe postopka pred pretorjem + pooblastilo)
3) neformalni začetek -> lahko pravdanje tud če ni podlage v civilnem pravu (za razliko od legisakcijskega) -> tri skupine
• formule, ki temeljijo na civilnem razmerju ali temeljiju na načelu dobre vere in poštenja (actiones in ius conceptae)
• analogne tožbene fomule (utilis) -> razširi krog oseb, alpa tožbeni zahtevek
• tožbene formule, ki jih pretor nardi brez civilnopravnepodlage (actiones in factum conceptae)
PRI CIVILNIH TOŽBAH PRETOR MORA DAT TOŽBO, PRI PRETORSKI PA JO SAMO LAHKO
ekstraordinarni ali kognicijski postopek
klasična doba, principat
• v izjemnih primerih lah pretor reši spor od začetka do konca > se nadeljuje v principat, prevladuje v provincah, rata edini pravdni postopek v postklasični dobi (dominat)
• razlike:
• pristojni državni funkcionar lahko sam sodi, ne pa od strank izvoljeni in potrjeni sodnik
• ni več formul, ki bi vezela sodnika na litikontenstacijo
• izvršilni postopek: posega po zavezenčevem premoženju, vendar upošteva njegove osebne interese
• sodba: posega tudi na izročitev stvari, ne sam na denar + rata izpodbojna (višja sodišča, cesar)
ni več delitve na dva dela, ampak je enoten, sodnik je poklicen, ni več laik, ampak državni uradnik
pravni posli in civilni postopek po ZXII
• sklepanje vezano na vnaprej določeno obliko (formalnosti v PP in postopku vezane: tožnik zahteva recmo svojo stvar nazaj z istimi besedami kot pridobitelj) • v obliki legisakcij: tožbe, ki temeljijo na zakonu oz. prilagojene besedilu zakonov, zato toge in nespremenljive
• zahteva, da se opredeli postopek, najbrž od plebejcev
• postopek:
• poziv (si in ius vocat, ito, če nočeš, te lah priženejo s silo, bolnemu lah daš žival za jahat) -> ko si pred magistratom (najprej konzul, pozneje pretor) se začne uradni del
• uradni začetek: točno določene besede, točno formaliziran za obtožbo, pol ne več (pet različnih)
• 5 legisakciji, na začetku 3je temeljni pravni posli (MANCIPACIJA, NEXUM = posebna oblika posojilne pogodbe, NEXI LIBERTATIO = formalna ukinitev obveznosti iz nexum), na nek način tud IN IURE CESSIO -> samo trije, ker so mel več namenov (mancipacija recmo tud za oporoko, zakon)
• nexum: najbrž isto kokr mancipacija libralni posel (s tehtnico), dolžnik zavezan s svojim življenjem, nexi libertato pa to obveznost ukine tud če ni izpolnjena
• in iure cessio: odstop pravice pred pravosodnim magistratom (toženec claima pravico, tožnik pa mu ne odgovarja, ustanovila ali prenesla pravica)
pretor v postopku
• izvršba pri pretorju (manus iniectio/poseg po osebi, poseg po celem premoženju/missio in bona rei servandae causa), sodba pa se prestavi na sodnika (pretor sam dovoli pravdo, da formulo, postavi in pooblasti sodnika)
restitutorna klavzula
dostavek v tožbeni formuli, na podlagi katerega sodnik
toženeca pozove, naj sporno stvar vrne, v primeru da ugotovi, da je stvar tožnikova
• če se stvar vrne: postopek končan, ker je spor zaključen
• če pa ne spoštuješ poziva: sodnik obsodi, da plačaš denarni znesek v velikosti vrednosti stvari
• če pa še nočeš plačat alpa nimaš poplačila, pol nastopi prisila države
vprašanja dokazovanja v formularnem postopku in na splošno
• kako dokažejo: dokazni postopek (za lastninsko pravico se imenuje probacio diabolica -> vražje dokazovanje, ker je hudičev težko, recmo če ti nekdo ukrade zadevo pol pa na polciji ti in še ena druga oseba probata dobit isto zadevo nazaj)
• načelo ei incumbit probatio qui dicit, no qui negat: tisti nosi dolžnost dokazovanja, ki zatrjuje obstoj dejstvo, ne tisti, ki ga zanika -> tisti, ki trdi, ne tisti, ki zanika -> kaj to
pomeni: če nekdo trdi, da je lastnina njihova, morš dokazat lastninsko pravico, torej jo mora dokazat tožnik
• pri mancipaciji mora sodelovat pet prič, lah tud mimo obličnosti forma ad probacionen in s to listino se dokazuje -> če ni dokazov, pač ni dokazov in ne gre
• isto vprašanje pri kazenskem pravu
• temeljno načelo in dubio pre reo: v dvomu v korist obdolženega
vprašanje kondemnacije
• različne tožbene formule imajo različno kondemnacijo
• do Justinijana vse denarni zneski
• recimo pr ubitmu sužnju se lah zahteva njegove dediščne -> lurcum cesans, potencialna vrednost)
• recimo tožba iz tatvine (condictio furtiva): tat mora plačat toliko, kolikor je bila stvar kadarkoli največ vredna
• tudi pri rei vindikaciji se šteje vrednost stvari -> kle se sklicuje na pretium affectionis, subjektivna vrednost, vrednost čustev -> toženec obsojen na toliko, kolikor je bila stvar vredna za lastnika (višja od tržne vrednosti, oceni pod presego + ma najvišjo mejo)
• če restitutorna klavzula ima subjektivno vrednost, bo toženec precej prej vrnu stvar, zato ker ve, da bo tadrug navil ceno
• opomba: pretium affectionis je tud danes (precijska vrednost)
eksepcije
• exceptio - exc(o): institut ugovora (pravno sredstvo, ki ga da na voljo pretor in je namenjen temu, da se uvrsti v tožbeno formulo)
• ugovor je oblikovan v nasprotju s trditvijo v tožbeni formuli in omogoča, da sodnik, toženca oprosti, čeprav bi ga po besedilu tožbene formule brez ekscepcije moral
obsodit
• če obtoženec doseže, da exceptio pride v tožbene formule, ga lahko sodnik kljub ostalmu besedilu tožbene formule oprosti
• ekscepcija je torej pretorjeva omilitev tožbene formule in civilnega prava -> omogoča
oprostitev, čeprav je tožnik dokazal, kar more
• dokazno breme je na tistem, ki uveljavlja eksepcijo
tožnik postavi trditev, toženec sme ugovarjat, na ta odgovor lah da tožilec repliko (odgovor na ugovor -> danes to imenujemo načelo kontradiktornosti postopka: audiatur et altera pars, naj se sliši tudi druga stran)
