uvod Flashcards

Question

celsius (celz)

Answer 1

zgodnji klasik zač 2 st pretor, konzul spisi, vsebinska opredelitev prava (edina v rimskih virih) član hadrijanovega sveta, nagnjen k teoretičnemu razmišljanju

Answer 2

zgodnji klasik 2 st pretor, konzul, član hadrijanovega konzilija redakcija pretorskega edikta

Answer 3

visoki klasik 2 st pravnik komentarji del o civilnem pravu starejših pravnikov (sabina, mucija) pregled zgodovine rimskega prava

Answer 4

visoki klasik 2 st pravnik navajalni pravnik (ostali pravniki ga nikoli ne navajajo a vseeno postane?) gajeve institucije (pravni učbenik - vpliva na justinijana, pomemben zradi delitve snovi in interpolacijj) 1 knjiga - skrbniško, osebno, varuško, rodbinsko 2,3 knjiga - premožensko (dedno, stvarno, obligacijsko) 4 knjiga - pravdni postopek (razvoj postopka???) pomembnost sistematično obravnavajo celo civilno pravo - ohranjen zunaj just. digest (interpolacije - justinijanova ekipa uskladila (X antinomije), odpravila ponavljanja, spremenila klasični tekst za nove razmere) - delitev prešla na nekatere današnje kodifikacije (ODZ) 1 - personae (osebno) 2 - res (premožensko - stvarno) 3 - actiones (civilni pravdni postopek)

Answer 5

visoki klasik poveljnik cesarske garde zbirke šolskih in praktičnih primerov navajalni pravnik ubit ga da karakala, konzul sistem civilnega ga papijan noče zagovarjati senatu glede umora brata

Answer 6

visoki klasik pretorijanski prefekt,član cesarjevega konzilija sentence (zunaj digest) spisi v Digestah monografije in učbenik (neohranjen) navajalni pravnik

Answer 7

visoki pravnik 3 st asesor pretorijanskega prefekta papijana, nato postane tudi sam njegovi odlomki zjamajo 1/3 digest regule (zunaj digest) navajalni pravnik papijanov učenec, pretorijanci ga ubijejo

Answer 8

pozni klasik 3 st pravnik, visok položaj v rimu ulpijanov učenec navajalni pravnik

Answer 9

po hadrijanu PaPoPaGU Pavel Pomponius Papijan Gaj Ulpijan

Answer 10

426 - postklasična doba sodniki lahko prosto odločajo, ko rešitve ni v delih navajalnih juristov Gaj, Papijan, Pavel, Ulpijan, Modestin

Answer 11

235/300 - 527/565 dominat propad upori, bolezni, ekonomska kriza, nesposobni vladarji, pritisk države (povečajo davke - privatniki pobirajo = zlorabe), vpadi barbarov kakovost prava pada (vpliv lokalnega, vulgarizacija) uvedba dominata - obsežna upravna reforma dioklecijan tetrarhija (prva delitev - 2 vladarja) - svoja vojska (tudi uprava in zun politika?) cesar je absolutist (zakonodajna moč, centralizacija, upira s ena vojsko in uredniški aparat) 395 - dokončna ločitev

Answer 12

moč zakona

Answer 13

akti ki jih cesarji izdajo (do hadrijana nimajo zkaonske moči) - hadrijan - de facto obveza zakona; dominat - tudi pravno gledano vrste - edikt (širša skupnost (npr obveznost popisa) - reskript (odgovor iz cesarjeve pisarne (kaj je veljavno pravo, katero pravo velja)) - mandat (naročilo - državnim uradnikom - najpomemb. za upravljitelje provinc) - dekret (sodba - ker je cesar vrhovni sodnik) - odloča o pritožbah (šele v kognicijskem postopku glede smrtne kazni, formularni postopek pritožbe ni imel, z utrjevanjem principsa se vorelje pravica do pritožbe) splošni zakoni = leges generales zakonodaja za konkretne primere = leges speciales KODEKSII! = zbrane konstitucije

Answer 14

= zbrane konstitucije CODEX GREGORIANUS - zasebna - nima moči postavljenega prava, torej na sodišču se ne morjo sklicevat nanjo - konec 3 st (292) - od hadrijana dalje vsebuje konstitucije (do 292) CODEX HERMOGENIANUS - zasebna - prvo verjetno dodatek k Gregor. - čas Dioklecijana (konec 3 st - 295) CODEX THEDOSIANUS - javna - izdal jo je cesar - od konstantina dalje vsebuje konstitucije - 438 - vsebuje 2529 konstitucij (od l. 311 do 437) v 16 knjigah, le delno ohranjenih, z vzstopom v veljavo izgubijo pomen vse konstitucije ne v knjigi, klasični spisi bi mogl bit del, pa ne rata (že tko ful hitijo: dvakrat se ista kon stitucija pojav 30krat) CODEX IUSTINIANUS - Justinijanova kodifikacija - javna - 529

Answer 15

iz 3 delov: - CODEX IUSTINIANUS 529 - cesarske institucije potem odpravili ponavljanje - 534 - kodeks ponovnega branja, ki pa je ohranjen 12 knjig 1 - cerkveno, pravni viri, nekatere splošni pravnii instituti, oranizacija upravnih uradov 2-8 - zasebno 9 - kazensko 10-12 - upravno razdeljen je na naslove, kronološko - najstarejše konstitucije so od Hadrijana priprava kodeksa: predhodni trije kodeksi (konst. izpred 438) + kšne vzhodnorimske zbirke zakonov + konstitucije Justija in neposrednih prednikov (namen nardit uporaben zakonik, zato imajo pravico krajšat, razbijat in odpravljat nepotrebno, nasprotja, ponavljanja) -> komisija 9ih - DIGESTE 533 odlomki iz del klasikov zun delitev - knjige (50) - nalsovi - odlomki (fragmenti) - paragrafi + inskripcija (kje se je fragment nahajal prej - od kod je vzet) prvi paragraf nima številke (pr. principum) in pol drugi je 2. ohranjenost: rokopisi (florentinski iz 6. stol. najbl ohranjen, drug je vulgatni tekst v Bologni) not delitev (znotraj naslova?) = mase - Sabinova - odlomki na civilno - komentarji civilnega prava - libri ad sabinum (spisi na sabina - eden prvih hotel povzet vsebino civilnega prava - so torej odlomki juristov ki so njega komentirali) - Ediktna - komentarji pretorskega prava - libri ad edictum - Papijanova - odlomki iz responzne literature - odg na konkretna vprašanja - Dodatna - INSTITUTIONES 533 povzame večji del Gajevih institucij, zato so tudi te po svoji naravi pravni učbenik, ki pa hkrati velja kot zakonik • po reformi pravnega študija -> rabijo učbenik, po zgledu Gaja ga poimenuje Institucije, namenjo prava željni mladini • nardijo: Tribonijan, profesorja Theophilus in Dorotheus • glavni vir Gaijeve Institucije (prevzamejo tudi delitev snovi) in spis Res cottidianae (vsakdanje stvari) + odlomki iz Institucij drugih pravnikov in Ulpijanovih Regul, a viri niso citirani SPLOŠNO interpolacije (prilagoditev razmeram) zato da se izogibajo antinomijam (nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma) - še vedno niso ble popolnoma odpravljene ni blo prevedeno (s tem bi kao uničlo se rimsko pravo) - ker želja = sodoben uporaben zakonik + klasično pravo ohranit problem - prepovedani prevodi ampak zahteve zaradi praktične uporabe (v Bizancu se Grščina uporablja) - zato se pojavijo razlage, komentarji in razprave o posam. pravnih področjih v Grščini

Answer 16

novi zakoni - novellae leges (ožji nabor snovi, le na sprecifična vprašanja), večina v grščini Novellae leges/Novele (skozi svoje življenje izdaja še to, posamezni novi zakoni, ki jih Justinijan sprejema po uzakonitvi delov kodifikacije, zajemale precej bolj ozke snovi, ponavadi predvsem fokusirane na pomembno vprašanje, recimo novela, ki zajema nov sistem) • večina novih zakonov v grščini (latinski sam za latinske province) • novellae leges = nove konstitucije, najevč pred Tribonijanovo smrtjo (535-40), ki upočasni izdajo zbirke • ohranjene v treh zasebnih zbirkah (ena ohran 124 novel, ena 134, ena 168 - ta ma tud nekaj zakonov Justijevih naslednikov) • pozneje v tiskanih izvodih: kodeks skp in novele -> imenuje jih oseba ki jih zbere (Dionzsius Gothofredus, 1583): corpus iuris civilis (poznejši pojem, pol tud dodajajo dotatke iz fevdnega prava) • pojem pod vplivom Corpus iuris canonici (zbrani veljavni viri po Jeanu Chappuisu, papež Gregor 1580 to ime sprejme), • oba korpusa vira obojnega prava (utrumque ius)

Answer 17

1583 pojavi se s tiskom J. kodifikacija + novele + lombardsko fevdno pravo poimenovanje po corpus iuris canonici (veljavno kanonsko pravo)

Answer 18

to ni več postklasično pravo!! EKLOGA 726/740 - zakonik v grščini - Leon III - zaradi “nerazumljivosti JK” - prevzame JK, poglavje kaz prava drugačno (posega na področje morale - vpeljuje mutilacijske kazni (pohabi storilca na simbolične načine) + moralne delikte (prešuštvo)) - zaznamuje slo Primorje (pod oblastjo tega zakonika bli) PROHIRON okrog 879 - ista materija kot ekloge BAZILIKE 892 - v grščini - največje delo bizantinskega prava - vsebina JK ampak ne deli na 3 dele - baza ni izvirno besedilo ampak grški prevodi, komentarji… - vsebuje SHOLIJE (pojasnila) = skrajšana verzija JK v grščini s skoliji, brez trodelbe HEKSABIBLOS 1354 - iz 6 knjig - namen zajeti celotno takrat veljavno pravo - izvlečki in kompilacije v zvezi z Bazilikami (te so ble preobsežne in prezapletene) - od 1835 do 1946 = grški civilni zakonik

Answer 19

395 - dokončna delitev 476 - Zahodnorimsko cesarstvo propade (barbari požgejo Rim) 15 st. - Otomanski turki zavzamejo Bizanstinsko cesarstvo (katerega temelje je postavil Justinijan)

Answer 20

vladarji barbarskih ljudstev - zakoniki po personalnem načeli - vulgarizirane rimskopravne določbe določena kontinuiteta v Italiji - bolj oddaljene provinsce - bolj preprosto pravo - personalno načelo rimljanov (po propadu) - Cerkev vsaj načelno Karel Veliki - hotel obnoviti RC - spodbuja širše uporabe rimskega prava Pavija - sedež langobardske države - pravna šola - nastala zbirka langobardskega prava - lombardisti - ko ni svojega prava uporaba rimskega (subsidiarna uporaba) pol razvoj trgovine in obrti - sr renesansa - potreba po novem pravu + odkritje digest - recipirano pravo - ustanovitev univerz (predavanje rim in kanonskega prava) - GLOSATORJI (1100 -1250)

Answer 21

1100 - 1250 Irnerij - ustanovitelj šole; začetnik sodobnega pravnega študija v Bologni (tudi drgi centri francija, španija - šolani juristi izpodrinjajo nešolane )- začetek preporoda prava glosa marginalis - na robu glosa interlinearis - med vrsticami preučevali JK in zapisovali opombe - se potem prenašajo iz gen v gen in se množijo z glosami pojasnjujejo posamezne besede, pa tudi vsebino, navezave z drugimi odlomki Akurzij - Glossa Ordinaria (Magna glossa) - zbral vse veljavne glose in dodal svoje • prepričanje: sistem RP podrejen razumnemu konceptu, Justi brezpogojna veljava, Corpus iuris kot celota brez nasprotji -> razbirajo iz besedil temeljna načela, jih razlagajo, preverjo načela v razpravi pro et contra • dialektična eksegetična metoda (teza, antiteza, sinteza) -> izluščijo pravna pravila in jih uredijo (primer: Azo izlušči pravilo o tem, kdaj je dogovor iztožljiv, oblikujejo pravila iz tekstov, ki so kazuistični) -> z metodo razlagajo pomen, povežejo sistematično v celoto, dajo praktično vrednost • pri tem nastanejo različne vrste legistične literature • še danes metoda: pravno besedilo -> pojasnilo, logično, sistematično, postavi v kontekst -> vzporedni primeri, ovrzi nasprotja -> argument za rešitev • pravo rata samostojna disciplina on triviuma, predvsem pridobi na uporabi v praksi (zelo pomaga pred sodišči veščina pravnega agumentiranja, razprave -> glosatorji tud praktiki (ne sam postglosatorji!)

Answer 22

1250 - 1500 RP = zapisan razum povezovanje RP z domačim pravom - usmerjenost v prakso (zato v RP vključijo tudi kanonsko pravo [recimo s prepovedjo prešuštva, spremenjevanjem citatov itd.], fevdno pravo, lokalne običaje, mestne statute) Bartolus Komentirajo glose tud več zvrsti literature: - Komentarji (RP le izhodišče, metoda analogije -> interpretatio extensiva -> temelji za nastanek novih področji in institutov), - Praktični nasveti (consilia: primer -> problem -> za, proti -> rešitev, temelj argumentacije RP, a druge interpretacije)

Answer 23

12 - 19 st. opredelijo jo glosatorji in komentatorji oživljanje rimskega prava teoretična - RP kot celota veljavno praktična - dejanska uporaba kot občega v praksi subsidiarna veljava rimskega prava pravo svoje skupnosti - sklicevanje če dokažeš, zato rimsko pravo počasi v prednost ker maš JK in je lažje dokazat oz i guess da niso rabli dokazovat Iura novit curia - sodišče pozna pravo (ni treba dokazovat? rimsko pravo?) • rimsko pravo velja subsidiarno (uporabi se, ko ni druge določbe) -> v praksi pa je ta princip ponavadi obrnjen (ponavadi je RP precej bolj kvalitetno -> na vrhovnem sodišču v SRC nemške narodnosti nadomeščajo celo laične sodnike s šolanimi sodniki, šolanimi v rimskem pravu -> celotna zasedba sodišča se sklicuje na rimsko pravo, tisti, ki se sklicuje na RP, pa mu ni treba dokazovat obstoj in primernost tega pravila, za razliko od domačega prava, ker to rabš dokazat) • v praksi maš vedno več šolanih sodnikov, ki izpodrinjajo z rimskim pravom -> čeprav formalno velja načelo subsidiarnosti!! • RP velja od 12. stoletja do 19. stoletja (velike kodifikacije, kot recimo ODZ) • obče pravo (ius commune): pravo, ki velja v Evropi v tem času: recipirano rimsko pravo (Akurzijeva glosa definira obseg recepcije), del kanonskega prava (predvsem posamezniki, predvsem zakonska zveza), in pa lombardsko fevdno pravo (veljalo praktično povsod, zato obče) • obče pravo zaznamuje tudi naše današnje pravo (obče je dedič RPja kot ga je zajela evropska pravna znanosti, začenži z glosatorji, ogromno odločb v ODZ je iz Justija)

Answer 24

kritičen odnos do virov + historično vrednostenje RP = historičen pojav in ne nesporna resnica

Answer 25

pravo ki od 12 do 19 st velja v Evropi recipirano rim pravo + del kanonskega (npr odnosi med posamezniki) + lombardsko fevdno pravo

Answer 26

1) rimsko pravo kot historični/zgodovinski pojav, pravo rimske družbe in pozneje rimske države, ki se je razvijalo dobrih 1000 let • mi obravnavamo od zakonika 12 plošč (sredina 5 st.pr.n.št.) do kjer razvoj “zamrzne” z veliko Justinijanovo kodifikacijo (tam nekje 6.stol.) - zamejujejo te letnice rimsko pravo v tem vidiku • to pravo ni statično in se spreminja (dinamično) v skladu s spreminjanjem družbenih razmer • velja po personalnem načelu (vsakdo nosi pravo svoje skupnosti sabo, obratno je teritorialno) • rimsko pravo je zanje velika pridobitev, je tisto, kar jih loči od barbarov • kazuističnost rimskega prava: pravo temelji na rešitvah konkretnih situacij (dejanskega stanja) oz. konkretnih primerov (kazusov) -> temeljni pravotvorni element je jurist/pravnik, ki razrešuje pravna vprašanja (to niso zakonodajalci), prevladujoč vpliv mnenj učenih pravnikov na razvoj prava 2) rimsko pravo kot sistem (po propadu imperija zamre rimsko pravo, družba nazaduje in se potem pobira, v 10./11. stoletju so zelo podobne okoliščine kot v rimski državi, iščejo pravo -> recepcija (ponovno oživetje) rimskega prava, spet preučevanje, začne se ustvarjat pravni sistem s strani pravne znanosti -> se dopolnjuje) • je statično (se ne spreminja več, zacementirano v sistemu) • pomemben razvojni faktor je teorija, ki ta sistem interpretira (ustanovljeni instituti, hierarhija pojmov) • uporabljeno na tleh celotne krščanske Evrope, prvo resnično evropsko pravo (poleg kanonskega prava v cerkvi) -> s tem ustvarjeni temelji skupnega evropskega prava (najpomembnejši glosatorji) • ni samo terminologija, temveč celoten pristop k iskanju pravnih rešitev, miselni pristop juristov do reševanja konkretnih situacij • v Angliji je vpliv RP prekinjen -> ta miselni svet se razvije povsem v drugo smer (precendenčno pravo, drugo kot kontinentalno)

Answer 27

• responsa (odgovori) in drugo (npr. šolski primeri, quasetiones), odlikuje jih dosledna kazuistika • komentarji civilnega prava (libri ad Q. Mucium + libri ad Sabinum (knjige h Kvintu Muciju, Sabinu) • komentarji ediktov pravosodnih magistratov (kurulskih ediktov, pretorjev, največ komentarjem k ediktu mestnega pretorja)

Answer 28

• prvo: pravne šole v Berytu in Konstantinoplu na novo odkrivajo klasično pr. in imajo pregled nad njim, ga cenijo, pravniki s šol prepoznavajo kakovost, • drugo: Justinijan osvaja nazaj ozemlja, imperium Romanum kot enotna država pa lahko obstaja/se obnovi ne le s silo, temveč s trdnim, delujočim pravnim sistemom • tretje: okoliščine, ki dovoljujejo za projekt obnove imperija (predhodnika Anastazij in Justin zagotovita relativen mir, stabilne finance + cesar sam delaven) • še tri dodatne okoliščine: 1) Justi je iz Makedonije, vendar iz latisnko govorečega okolja in prepozna pomen, da se ne da prevest vsebine v grščino, ki je takrat jezik (poskus ponovne združitve V+Z in romanizacije prebivalstva), 2) Justi iz skromnega okolja in ima socialni čut, 3) obstoj Teodore (532 reši Tribonijana in prestol) • na vzhodu pravni jezik grščina, a Justinijan ne da prevest originalov iz latinščine, kar reši dost vsebine -> original in terminologija • mal čudaški za čas: hkrati sicer odpravlja nepotrebno, preveč kruto in zastarelo (hoče ustvarit sodoben, uporaben zakonik) a ohran hkrati zadeve, ki so čist obsoletne, recmo formularni postopek (torej skuša ohrant pristno klasično pravo) • razlog zelo verjetno romantična predstava o pristnem klasičnem pravu v pravni znanosti obeh šol in v zakonodajalcu • takrat čudne stvari: ohranitev latinskega izvirnika (komunikacija res bla grščina), cesar odkrito navaja in citira svoje predhodnike in klasične pravnike (ni šlo za čast, ampak za ohranjanje preteklosti) • kako je to zgledal: komisija pod Tribonijanom (predstojnik uradov, pravosodni minister), sestavljajo visoki uradniki, odvetniki, profesorji dveh šol (najbrž odločilni), naloga, da preberejo te dele in da poberejo ven tiste, ki so še uporabni, pravica do spremijanja (kar ni relevantno, antinomije, zavestne spremembe torej interpolacije, a kljub temu so Digesta reprezentativni originalu) • pomen kodifikacije izreden: izoblikuje današnje pravo, uvodna konstitucija Tanta

Answer 29

• še danes velik temelj sodobne civilizacije, povsod ostanki (to dosegli z brutalno vojaško silo, suženjstvom) • možni razlogi: socialni darvinizem (boj za preživetje, najboljši geni), ugodne razmere, naselbina leži na ozemlju, ki ga je težko brant -> zato so se Rimljani hitro moral razvit v borbeno ljudstvo, morda temeljni razlog za ekspanzijo Rima • Rim si pozneje pridobi primat na Apeninskem polotoku, potem se širi naprej -> postane svetovna država (Severna Afrika, večina Evrope, Levant, Anglija)

Answer 30

po tistem faktorju, ki je v določenem času najbolj vplival na pravni razvoj

Answer 31

zakonodajalec je kralj - vemo, da so izdajali ‘kraljeve zakone’, a ne vemo veliko o njih

Answer 32

doba kraljev - kralji v obdobju civilnega prava in pretorskega prava, so ljudske skupščine, ne magistrati in senat! -> magistrat le predlaga zakon, v ljudskih skupščinah se ne diskutira, to je v posebnih zborih, potem samo glasujejo, ko je zakon sprejet, na začetku obdobja pa ga mora potrdit še senat, drugače ni vzstopil v veljavo -> mala skupina vzpostavlja nad večino -> nedopustno za demokracijo, dost hitr skenslajo to pravico senata, potem lahko da ugovore na zakon senat da pred volitvami v LS, pa še to večinoma formalni • v zakonodajnem postopku lahko sodeluje več ljudi, pa še vedno niso zakonodajalci (senat, magistrali niso zakonodajalci, so pa v postopku) pretorsko pravo obdobje republike in tu so še vedno ljudske skupščine zakonodajalci klasično pravo na čelu države je cesar (prvi med enakimi) zakonodaja ljudskih skupščin hitro upade -> nadomesti skupnost senata (de iure gledano je v obdobju principata razen kratkega začetka zakonodajalec senat) cesar pa ima samo visoko avtoriteto, je brez zakonodajne oblasti postklasično pravo traja od Dioklecijana -> dominata, ko postane cesar absolutisti, Rim pa absolutna monarhija (tudi de iure se v cesarjevih rokah skoncentrira zakonodajna oblast)

Answer 33

• senat (organ starejših, izkušenih rimskih državljanov) • na začetku člani patricijskih plemiških družin, ki so prehodili celotno magistracijsko pot (nisi mogu takoj poseč po najvišji funkciji) -> senat zato posvetovalni organ imel izredno avtoriteto • zelo pomemben, predvsem, ko se začnejo širit • to funkcijo opravljajo s senatus consultum ali S.C. (senatovi sklepi, pogosto vprašanje kakšna je bila pravna narava teh sklepov -> na začetku zgolj neobvezna navodila in nasveti brez značaja zakona ali zakonodajne moči, učinkujejo zato, ker imajo avtoriteto -> v pretorskem pravu so zakonodajalci še vedno ljudske skupščine in senat je še vedno tam -> v obdobju principata pa se jim prepiše obvezna moč, dobijo značaj zakona, kratek čas po nastopu cesarja Avgusta je torej zakonodajalec rimski senat, počasi ugašajo ljudske skupščine) • zakonodajna oblast iz ljudskih skupščin na senat in nato na vladarja • sklep dobi ime po tistem, ki je povzročil potrebo: S.C. Macedonianum (ubil očeta, da bi lahko poplačal dolgove) • senat na začetku res nekaj ekskluzivnega, plemiške družine, pozneje pa se to razvodeni in začnejo tudi drugi Rimljani vdirat v senat, povečuje se število, rase korupcija, zgubi ugled