PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNO SKLENITEV POGODBE

Question 1

Pojem in pomen predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe?

Answer 1

Predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe so tista pravna dejstva, za katera ZAKON določa, da morajo obstajati ob sklenitvi pogodbe, da bi bila pogodba veljavno sklenjena, in pravna dejstva, za katera sta POGODBENI STRANKI določili, da morajo nastopiti, da bi pogodba začela veljati.

Question 2

splošne predpostavke za sklenitev pogodbe?

Answer 2

SPLOŠNE PREDPOSTAVKE so tiste, ki so določene za vse vrste pogodb:

• predpostavke glede subjektov (pravna, poslovna, sposobnost razsojanja)
• predpostavke glede vsebine izjave volje (svobodno oblikovana prava volja in soglasje volj)
• predpostavke glede izpolnitvenega ravnanja
• predpostavke glede poslovne podlage

Question 3

Posebne predpostavke za sklenitev pogodbe?

Answer 3

POSEBNE PREDPOSTAVKE so tiste, ki so določene za določene vrste pogodb:

• posebne predpostavke določene z zakonom (pisna oblika za sklenitev)
• posebne predpostavke, določene s pogodbo (odložni rok, odložni pogoj)

Question 4

Predpostavke, ki se nanašajo na določitev sestavin poslovnega obligacijskega razmerja?

Answer 4

PRAVNA SPOSOBNOST

PREDPOSTAVKE GLEDE IZPOLNITVENEGA RAVNANJA

Question 5

predpostavke, ki se nanašajo na poslovno voljo?

Answer 5

POSLOVNA SPOSOBNOST IN SPOSOBNOST RAZSOJANJA

SVOBODNO OBLIKOVANA IN RESNA VOLJA

SOGLASJE VOLJE

POSLOVNA PODLAGA

OBLIKA

Question 6

Pravna sposobnost?

Answer 6

Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti. Fizične osebe jo pridobijo z rojstvom, pravne osebe pa praviloma z vpisom v register.

Question 7

poslovna sposobnost fizične osebe?

Answer 7

sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje pravnih poslov. Pomeni zavest in voljo: 
●	sklepati pravne posle,
●	se zavezovati na podlagi teh poslov,
●	pridobivati pravice,
●	prevzemati obveznosti.

odvisna od posameznikovih psihofizičnih sposobnosti: 18, 15, omejena, odvzeta poslovna sposobnost, podaljšanje roditeljske pravice

Question 8

pogodba poslovno nesposobne osebe?

Answer 8

Izjava volje poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov, zato je takšna pogodba nična.

Question 9

poslovna sposobnost pravnih oseb?

Answer 9

oblikuje jo njen zastopniški organ – korporacijski zastopnik.

Question 10

Pogodbe, ki jih omejeno poslovno sposobna oseba lahko sklepa samostojno?

Answer 10

vse pravne posle, razen tistih, za katere zakon zahteva dovoljenje zz

Question 11

Pogodbe, za sklenitev katerih omejeno poslovno sposobna oseba potrebuje dovoljenje zakonitega zastopnika?

Answer 11

za pp, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje te osebe, za pp mladoletnika, ki lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti.

pogodbe takih oseb so izpodbojne, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika

Question 12

Pravica dobrovernega (poštenega) sopogodbenika odstopiti od pogodbe?

Answer 12

Odstopna pravica, ki se uresniči s tem, da izjavi drugi stranki, da odstopa od pogodbe.

Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika, pa tudi prej, če zakoniti zastopnik odobri pogodbo, preden izteče ta rok.

Question 13

Poziv zakonitemu zastopniku, da se izreče o odobritvi pogodbe?

Answer 13

Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne.

Question 14

pojem in pomen sposobnosti razsojanja?

Answer 14

Sposobnost razsojanja pomeni sposobnost razumeti pomen izjave volje.

neizpodbojna domneva za osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti, izpodbojna domneva za osebe, ki imajo poslovno sposobnost

Question 15

Pogodba poslovno sposobne osebe, ki nima sposobnosti razsojanja?

Answer 15

Uporaba pravil o pogodbi, ki jo sklene poslovno nesposobna oseba – ničnost.

Question 16

pomen poslovne volje kot predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe?

Answer 16

volja mora biti svobodno oblikovana in resna. Razlikujemo med OBLIKOVANO, ŽELENO in IZJAVLJENO voljo.

Question 17

Teorija volje?

Answer 17

TEORIJA VOLJE - pravice in obveznosti ustvarja samo volja. Napaka v izjavi volje preprečuje, da bi volja povzročila pravne učinke.

Ščiti interes izjavitelja.

Question 18

Teorija izjave?

Answer 18

TEORIJA IZJAVE - pogodba je sklenjena s soglasjem izjav, in ne s soglasjem volj. Napaka v izjavi ne preprečuje nastanek pravnih učinkov.

Ščiti naslovnika izjave volje.

Question 19

Pojem napak volje?

Answer 19

položaj pri sklenitvi pogodbe, ko se želena volja ene ali vseh strank ne ujema z izjavljeno voljo.

Question 20

Tipični položaji napak volje?

Answer 20

1, Izjavitelj in naslovnik vesta za razhajanje med Ž in I? Neresna izjava volje. Ni razloga za varstvo interesov. Pogodba ne nastane. Sistem volje. Primer je navidezna pogodba.

2. Izjavitelj ve za razhajanje, naslovnik je v dobri veri, da razhajanja ni? Sistem izjave. Interesi poštene stranke – naslovnika, prevladajo. Izjava volje izjavitelja zavezuje.
3. Naslovnik ve za razhajanje oziroma ga je celo povzročil? Vzrok za razhajanje izvira iz sfere naslovnika – bodisi ga povzroči s prevaro, grožnjo, bodisi ve za zmoto izjavitelja. Teorija volje. Prevladajo interesi poštene stranke. Pogodba je neveljavna – izpodbojna.
4. Nobena od strank ne ve za razhajanje? Zmota izjavitelja. Oba sta poštena. Dva položaja: Izjavitelj bi lahko vedel za zmoto, če bi ravnal skrbno – prevlada interes poštenega naslovnika – sistem izjave, pogodba je veljavno sklenjena. Izjavitelj kljub skrbnemu ravnanju ne ve za razhajanje – opravičljiva zmota. Mora biti bistvena. Če je bistvena, lahko izjavitelj zahteva razveljavitev pogodbe; interes naslovnika je v tem primeru zaščiten s tem, da pridobi pravico do povrnitve škode, nastale zaradi razveljavitve.
5. Napaka v izjavi je očitna. Prednost ima resnična, Ž volja.

Question 21

Pomen grožnje kot napake volje in razmerje do prisile?

Answer 21

Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo.

Pri prisili pogodbena stranka pogodbe sploh ni oblikovala, zato OR ne nastane.

Za položaj grožnje je značilno, da pogodbena stranka poslovne volje ni oblikovala SVOBODNO.

Question 22

Predpostavke izpodbojnosti pogodbe, sklenjene zaradi grožnje?

Answer 22

1. grožnjo je povzročila druga pogodbena stranka/tretja oseba,
2. grožnja je nedopustna,
3. grožnja povzročila utemeljen strah
   + splošna predpostavka:
4. pravočasna uveljavitev izpodbojnega zahtevka

Question 23

pojem zmote in vrste zmot?

Answer 23

Zmota je položaj pri sklenitvi pogodbe, ko se Ž in I volja razhajata in nobena stranka za to ne ve.

Pri sklepanju pogodb lahko obstajata dve vrsti zmot, ZMOTA O PREDSTAVI (pristna zmota - položaj, ko ima nekdo napačno predstavo o kakšni okoliščini) in ZMOTA O IZJAVI (nepristna zmota - položaj, ko stranka izjavi nekaj drugega, kakor hoče)

Question 24

predpostavke izpodbojnosti pogodbe, sklenjene v zmoti?

Answer 24

če je zmota ENOSTRANSKA,

če DRUGA STRANKA ZA ZMOTO NE VE,

zmota je BISTVENA, (če so okoliščine glede katerih je ena stranka v zmoti, del skupnega poslovnega namena strank) Zmota o predmetu, zmota o osebi.

zmota je OPRAVIČLJIVA

Question 25

Opravičljiva zmota?

Answer 25

Zmota je opravičljiva, če je stranka kljub vsej skrbnosti ni mogla ugotoviti. Katero merilo skrbnosti: odvisno od položaja stranke: laik – profesionalna oseba

Question 26

pomen pripravljenosti druge stranke, da pogodbo izpolni, kot da zmote ne bi bilo?

Answer 26

Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Question 27

Prevara?

Answer 27

Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

Question 28

V čem se položaj prevare razlikuje od enostranske zmote?

Answer 28

Položaj prevare se od enostranske zmote razlikuje po tem, da je druga pogodbena stranka nepoštena, saj za zmoto sopogodbenika ve.

Question 29

Predpostavke izpodbojnosti pogodbe, sklenjene na podlagi prevare?

Answer 29

- zmoto je povzročila druga pogodbena stranka (naklepno) | - zmote ni povzročila druga pogodbena stranka, vendar zanjo ve in sopogodbenika nanjo ne opozori (naklepno)

Question 30

napake volje zastopnika pri izjavljanju volje (posredna izjava)?

Answer 30

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

Question 31

Pojem in predpostavke navidezne pogodbe?

Answer 31

Navidezna pogodba (simulirani pravni posel) je pogodba, ki sta jo stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina te pogodbe.

Question 32

Pravna neučinkovitost navidezne pogodbe?

Answer 32

Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Izjava volje za sklenitev take pogodbe ima pri obeh strankah značilnost neresne izjave volje, obe sta nepošteni, zato ni potrebe po pravnem varstvu in obvelja sistem volje. - Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

Question 33

Uveljavljanje navideznosti pogodbe?

Answer 33

Navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.

Question 34

pomen soglasja volje za sklenitev pogodbe?

Answer 34

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba je dvostranski pravni posel, zato je predpostavka za njeno veljavno sklenitev, da se stranki sporazumeta o vsebini medsebojnih pravic in obveznosti, ki bodo s sklenitvijo pogodbe nastale. Izjavi njunih volj morata biti po vsebini enaki.

Question 35

Nesporazum?

Answer 35

Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.

Question 36

Pojavne oblike nesporazuma?

Answer 36

- nesporazum o značilnostih tipičnega izpolnitvenega ravnanja - nesporazum o tem, ali je tudi nasprotna stranka zavezana opraviti nasprotno izpolnitveno ravnanje

Question 37

Pojem kontrahirane dolžnosti?

Answer 37

Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene.

Question 38

Pravni temelj nastanka kontrahirane dolžnosti?

Answer 38

- predpogodba - zakonska kontrahirana dolžnost - v zvezi z drugim pravnim poslom (ne s predpogodbo: predkupna pravica, javna dražba)

Question 39

Uveljavitev kontrahirane dolžnosti?

Answer 39

Zahtevek za sklenitev pogodbe. Obveznost skleniti pogodbo ima značilnost dajatvene obveznosti. Prostovoljno ali sodno.

Question 40

Predpostavke glede izpolnitvenega ravnanja (predmeta obveznosti)?

Answer 40

- predmet izpolnitvenega ravnanja mora biti določen ali določljiv - da bi bil določen, morata stranki določiti lastnosti, ki jih mora imeti (običajne v. posebne lastnosti) - predmet mora biti mogoč - predmet mora biti dopusten

Question 41

Teorije o poslovni podlagi (kavzi)?

Answer 41

- teorije o subjektivni kavzi - teorije o objektivni kavzi - mešane teorije

Question 42

Poslovna podlaga kot skupni poslovni namen pogodbenih strank?

Answer 42

Poslovno podlago predstavljajo samo tisti poslovni nagibi vsake stranke, ki so poznani tudi drugi stranki oziroma bi jih morala poznati tudi druga poslovna stranka (bi jih lahko ugotovila, če bi pri sklepanju pogodbe ravnala skrbno).

Question 43

Tipična in atipična poslovna podlaga?

Answer 43

Tipično poslovno podlago posameznega pravnega posla predstavljajo tisti interesi, zaradi uresničitve katerih stranke običajno, najpogosteje, večinoma sklepajo pravne posle te vrste. Atipična poslovna podlaga - če skupni poslovni namen pogodbenih strank oblikujejo interesi, ki niso tipični za druge pogodbe iste vrste.

Question 44

Tipična poslovna podlaga pogodb, ki povzročijo nastanek dvostranskega poslovnega razmerja?

Answer 44

Izpolnitveni (premoženjski) interes, ki se uresniči z izpolnitvijo nasprotnega IR druge osebe.

Question 45

Tipična poslovna podlaga pogodb, ki povzročijo nastanek enostranskega poslovnega razmerja?

Answer 45

Izpolnitev dajatvene obveznosti, ki je nastala na podlagi drugega pravnega posla.

Question 46

Tipična poslovna podlaga razpolagalnih pravnih poslov in nekaterih enostranskih zavezovalnih pravnih poslov?

Answer 46

Interes izpolniti dajatveno obveznost. Izdaja vp, izdaja bančne garancije.

Question 47

Sta pravna podlaga in pravni temelj različna pravna instituta?

Answer 47

Da. Pravni temelj so VSE predpostavke, ki morajo obstajati za veljavno sklenitev pogodbe, Pravna podlaga je samo ENA od predpostavk.

Question 48

Poslovna podlaga kot predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe?

Answer 48

Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog). Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.

Question 49

Ničnost pogodbe zaradi nedovoljenega nagiba?

Answer 49

Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba nična. Neodplačna pogodba je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.

Question 50

ali kasnejša neuresničitev (izjalovitev) poslovne podlage vpliva na veljavnost pravnega posla?

Answer 50

Praviloma ne. IZJEME: * odstop zaradi spremenjenih okoliščin, * odstop zaradi hude nehvaležnosti, * odstop zaradi neuresničenega pričakovanja po pravilih o neupravičeni obogatitvi

Question 51

Pomen razlikovanja abstraktnih in kavzalnih pravnih poslov?

Answer 51

O abstraktnosti/kavzalnosti govorimo samo v zvezi s tistimi pravnimi posli, katerih poslovna podlaga je drug pravni posel. ABSTRAKTNI: (ne)veljavnost drugega pravnega posla NE VPLIVA na njegovo veljavnost; KAVZALNI: (ne)veljavnost drugega pravnega posla VPLIVA na njegovo veljavnost;

Question 52

Splošno pravilo o konsenzualnosti (neobličnosti) pogodb?

Answer 52

Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika,. Od tega pravila veljata dve skupini izjem: * PREDPISANA OBLIKA * DOGOVORJENA OBLIKA

Question 53

Predpisana oblika kot predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe?

Answer 53

* varstvo interesov pogodbenih strank | * varstvo javnih interesov - tega OZ ne varuje

Question 54

Pomen dogovorjene oblike?

Answer 54

Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. - varovanje interesa pogodbenih strank - dokaz o sklenitvi pogodbe ali o njeni vsebini

Question 55

sestavitev listine z vsebino pogodbe?

Answer 55

Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

Question 56

Domneva o popolnosti listine in veljavnosti ustnih dogovorov?

Answer 56

Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Vendar pa so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Veljavni so tudi sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Question 57

Sporazumna razveza obličnih pogodb?

Answer 57

Oblične pogodbe je mogoče razvezati z neobličnim sporazumom, razen če je za določen primer z zakonom predvideno kaj drugega ali če namen, zaradi katerega je za sklenitev pogodbe predpisana oblika, zahteva za razvezo pogodbe enako obliko.

Question 58

Sankcija, če pogodba nima potrebne oblike?

Answer 58

(1) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. (2) Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.

Question 59

Posebna pravila, če mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa?

Answer 59

Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav.

Question 60

Pomen soglasja kot predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe?

Answer 60

- varstvo pravic pogodbene stranke (DZ) - varstvo pravic tretjih (izročilna pogodba) - varstvo širših interesov (ZKZ)

Question 61

Soglasje kot dovoljenje ali odobritev?

Answer 61

Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega.

Question 62

pogoj kot predpostavka učinkovanja pogodbe?

Answer 62

Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. pogoj je pravno dejstvo, ki ga pogodbeni stranki določita kot predpostavko za začetek učinkovanja pogodbe oziroma kot predpostavko prenehanja učinkovanja pogodbe.

Question 63

Odložni pogoj?

Answer 63

Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.

Question 64

Razvezni pogoj?

Answer 64

Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni.

Question 65

Pogoj, katerega uresničitev povzroči pogodbena stranka?

Answer 65

Šteje se, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen, šteje pa se, da ni uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči stranka, v katere korist je bil določen.

Question 66

Nedopusten ali nemogoč pogoj?

Answer 66

(1) Nična je pogodba, v kateri je postavljen odložen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. (2) Pogodba, sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem, je nična, nemogoč razvezen pogoj pa se šteje za neobstoječega.

Question 67

Zavarovanje pogojne pravice?

Answer 67

Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, sme upnik, čigar pravica je pogojena, zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice, če je njena uveljavitev v nevarnosti.

Question 68

Računanje časa?

Answer 68

(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. (2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca. (3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. (4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.

Question 69

Uporaba pravil o pogoju?

Answer 69

Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

Question 70

Pojem in pomen are?

Answer 70

Ara je določen denarni znesek oz. določena količina nadomestnih stvari, ki jo ob sklenitvi pogodbe ena pogodbena stranka izroči drugi pogodbeni stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. Pomen: - dokazni pomen - instrument utrditve pogodbenih obveznosti - delna izpolnitev pogodbene obveznosti

Question 71

Realnost in akcesornost dogovora o ari?

Answer 71

Da bi imel dogovor o ari pravne učinke mora biti poleg splošnih predpostavk izpolnjena tudi posebna predpostavka - izročitev denarnega zneska ki je predmet are. Dogovor o ari je akcesorne narave in deli pravno usodo pogodbe, v povezavi s katero je bil dogovor o ari sprejet.

Question 72

Plačilo are kot predpostavka za začetek učinkovanja glavne pogodbe - veljavnost dogovora o ari?

Answer 72

Veljaven dogovor o ari je mogoče skleniti: * hkrati s sklenitvijo pogodbe * po sklenitvi pogodbe (plačilo are je odložni pogoj)

Question 73

Ara kot pogodbena kazen?

Answer 73

Ara ima tudi funkcijo utrditve obveznosti. Pogodbeni stranki spodbuja k izpolnitvi obveznosti. Pogodbeno stranko, ki ne izpolni, doleti dodatna sankcija - Izguba denarnega zneska v višini are.

Question 74

Vračanje in vštevanje are ob izpolnitvi pogodbene obveznosti?

Answer 74

Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.

Question 75

Dogovor o ari ne obsega pravice do odstopa od pogodbe?

Answer 75

Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.

Question 76

Pravne posledice, če za neizpolnitev odgovarja stranka, ki je dala aro?

Answer 76

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.

Question 77

Pravne posledice, če za neizpolnitev odgovarja stranka, ki je prejela aro?

Answer 77

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.

Question 78

Znižanje nesorazmerne are?

Answer 78

Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro.

Question 79

Pravne posledice glede are pri delni izpolnitvi?

Answer 79

(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are, temveč lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino. (2) Če upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, če je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke.

Question 80

Vloga odstopnine?

Answer 80

(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). (2) Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe. (3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. (4) Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti. (5) Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.

Question 81

Ara kot odstopnina?

Answer 81

(1) Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. (2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.